38
Politični pregled.
Državni zbor. — V seji dne 18. t. m. naznanja najprej predsednik, da se je mladoceški poslanec Nemec odpovedal poslanstvu, na kar se oglasi k besedi posl. Tausche. On je za pogodbe. Protisemitski posl. dr. Pattai govori sicer proti pogodbam, a iz vsega govora je bilo videti, da je vnet za nje in da mora le kot protisemitski poslanec proti njim glasovati. Poljski poslanec Jedrzejowicz govori za pogodbe. Posl. Zallinger pa je proti pogodbi z Italijo glede vinske carine in oporeka izjavam trgovinskega ministra v tej zadevi. Posl. Mofmann je za pogodbe in pobija Vašatvja Mladoceški poslanec Lang je odločno proti pogodbi z Nemčijo, moravski posl Meznik pa se v imenu svojih somišljenikov z narodnogospodarskega stališča izreka za pogodbe. Na to se na predlog posl. Barnreitherja, da se naj debata konča, volita glavna govornika in sicer z a po3l. dr. Euss, proti pa mladoceški posl. dr. Kaizl. V seji dne 19, t. m. govori najprve dr. Kaizl kot glavni govornik proti pogodbam. Posebno protivi se pogodbi z Nemčijo in pravi dalje, da sta Italija in Nemčija le zato vzeli tudi Avstrijo v trodržavne zvezo, da moreta isto sedaj prisiliti, da sklene ž njima tudi trgovinske pogodbe. Posl. dr. Euss kot glavni govornik za pogodbe se odločno poteguje za nje, zavrača posebno dr Kramafa in povdarja splošno važnost pogodb. Na to sledila je cela vrsta popravkov. Posl. Šuklje povdarja nasproti posl. dr. Laginji, — dr. Laginja je namreč rekel, da Šuklje ni v smislu vseh slov. poslancev govoril. — da je to, kar je  s   političnega  stališča  govoril   o   trgovinskih
pogodbah, govoril popolnoma po fednoglasnem sklepu slov. poslancev. Teinu dr. La^inja seveda ugovarja in pravi, da četudi so ga vsi drugi slov. poslanci pooblastili v to, ga on, posl. Spinclc in posl Gregorec niso, imenovana poslanca pa in on so tudi slovenski zastopniki. Posl. Nabergoj ugovarja tržaškemu poslancu Stalilzu. Ta se je v svojem govoru o trgovinskih pogodbah mej drugim izrazil, da ima Trst le tri državne poslance. Posl. Nabergoj mu po zborničnem imeniku dokazuje nevednost in se mu čudno zdi. kako je mogel vender na njega kot četrtega zastopnika tržaškega pozabiti. Ko je na to sledilo-še več popravkov in sta poročevalca Klaie in Halhvich še enkrat zagovarjala svoje predloge in pobijala različne ugovore pričelo se je glasovanje o trgovinskih pogodbah. Pogodbe z Nemčijo, Belgijo in Švico vsprejela se je z 254 proti 42 glasom, pogodba z Italijo pa z 211 proti 82 glasom. Klaičev predlog glele trgovinske pogodbe z Italijo za vinsko carino bil je torej odklonjen Izmej slovenskih poslancev glasoval, so za Klaičev predlog Ferjančič, Pfeifer, Povše, Gregorčiči Alfred Coronini, Nabergoj, Gregorec, Eobič, Vošnjak in poslanca Laginja in Spinčič. Na to se seja zaključi.
V sejah dne 20. in 22. t. m. obravnavala se je cela vrsta resolucij, katere je ali carinski odsek sam priporočal zbornici kot dostavke k trgovinskim godbam, ali katere so posamezni govorniki nasvetovali, da naj se sprejmo. Mej drugim vsprejela se je resolucija, da naj se vlada posebno ozira na domačo industrijo z lanom in platnom. Eesolucijo podpirali so Gurkhart, Peška in Menger. Sprejela se je dalje resolucija, ki vladi naroča, da naj glede konečnega zapisnika pri carinski pogodbi za vino še enkrat stopi z Italijo v dogovor in da naj skrbi za to, da se nevarnost, ki preti našim vinorejcem, odvrne s tem, da vlada povsod in pri vsaki priliki gre našim vinorejcem na roke in jih zlatno podpira pri uničevanji trtne uši. Zadnjo resolucijo je posebno krepko podpiral naš posl. Pfeifer. On pravi, da je znani konečffi zapisnik glede vinske carine z Italijo huji udarec za naše vinorejce nego trtna uš sama Ni zadosti pravi dalje, da Avstrija preživi na stotisočine laskih zidarjev in tesarjev in da laški ribarji kvarijo zaslužek našim primorskim ribičem, zdaj naj bi pa še našo vinorejo zato uničili, da bi laška vspevala in v zahvalo dobivamo naj ireden-tovstvo. Omenjeni konečni zapisnik je za laške vinorejce prevelike koristi za naše pa prevelike škode. Tudi posl. Borčič dobro podpira to resolucijo in se poganja za dalmatinsko vinorejo, kateri preti pogin.
v
Češko državno pravo. — Mladočehi skušajo na vse načine, kako bi si pomagali iz zagate, v katero so zagazili s svojo nepremišljeno politiko. Državno pravo, s katerim so pod-kopali tla Staročehom, že jim preseda. Čutijo, da jim baš to pravo prej ali slej omaje tla. Volilci bodo zahtevali, da vres-ničijo dano besedo. Sedaj mislijo, kako bi na koga druzega izvrnili krivdo za nevspehe Nedavno so njih glasila ednoglasno trdila, da so največ krivi Moravci in Sležani, ker ne podpirajo niladočeške politike. Ko bi Češki poslanci iz Moravske in Šle-zije šli z Mladočehi. bi državno pravo se kmalu obnovilo. Ker pa menda volilci tega prav ne verjamejo, „Narodni listv" sedaj pišejo, da le z vvedenjem občne volilne pravice morejo Cehi priti do obnovljenja državnega prava. To je pač malo čudno, če pomislimo, da so Mladočehi pri volitvah zatrjevali, da se ne bodo pogajali s parlamentom, temveč naravnost z vladarjem. Sedaj že menda vedo, da jim povsod neso vrata odprta. Vprašati se pa moramo, bi li bil državni zbor, voljen na podlagi občne volilne pravice, kaj bolj naklonjen državnemu pravu. Verojetno ni. Imel bi pač malo bolj demokratsko lice, ali baš demokratje imajo navadno kaj malo zmisla na zgodovinske pravice. Pa tudi ne verojetno, da bi Mladočehi mogli doseči občno volilno pravico. Zdi se nam, da Gregrovo glasilo baš zaradi tega hoče, da se naj pred , obnovljenjem zgodovinskega prava vvede občna   volilna   pravica,  ker   ve,   da   to   ne
/
39
gre in bode potem krivdo, da se ne obnovi češko zgodovinsko pravo, moglo izvračati na nasprotnike občne volilne pravice, mej katerimi bodo tudi češki veleposestniki. Sicer pa še tudi ta zvijača Mladočehom ne bode dolgo pomagala. To vedo tudi sami in neki češki radikalen se je že proti dopisniku pariškega lista „Agence slave" izjavil, da bodo Mladočehi morali poiskati si drug program, kajti z državnim pravom ni nič. Čehi so danes dalje od vresničenja državnega prava, kakor so bili kadar koli. Grregr je imel prav, ko je rekel, da državno pravo ni vredno pipe tobaka. Mladočehi morajo pospeševati narodne in gospodarske koristi češkega naroda, organizovati narod v deželah češke krone in iskati tesnejših zvez z drugimi Slovani. Iz vsega povedanega je jasno, da Mladočehom že preseda češko državno pravo in da jim nikdar dosti za to pravo ni bilo, temveč so igrali samo komedijo, čuditi se pa moramo, da se je isterski poslanec Laginja bas sedaj postavil na stališče državnega prava, ko bi Mladočehi že radi popustili to stališče, ko bi to bilo mogoče na kak lep način.
Rusini. — Ko je bil poslednji pot gališki namestnik na Dunaju, se je z vlado dogovoril, da se bode oziralo na rusinske želje. Osnovala se bode v vzhodni Gfaliciji popolna rusinska gimnazija in pa rusinsko učiteljišče. Na drugih učiteljiščih v vzhodnem delu dežele se bode tudi bolj oziralo na rusinščino. Na vseučilišču v Levovu se bode začela predavati rusinska zgodovina. V vseh dižavDih uradih se bode strogo oziralo na narodno ednakopravnost Eusinski uradniki, ki so se iz političnih ozirov bili prestavili v čisto poljske kraje, prestavijo se nazaj mej Eusine. Potem takem bodo Rusini kmalu deležni vseh ustavnih pravic. Vlada se na Rusine bolj ozira, odkar se je osnovala mladorusinska stranka, katera ni na sumu zaradi tega, da gleda čez mejo v Rusijo. Kdaj bode pač prišel čas, da se vlada spomni na koroške Slovence in tudi zanje veljavi v narodno j ednakopravnost.
Poljedelski minister v Hohenwartovem klubu.  —
Zadnjč smo omenili, da bodeta ministra grofa Falkenhavn in Sehonbora stopila v tesnejo zvezo s konservativnim klubom. Prvi je že dne 21. t. m. bil prišel v klub. Pozdravil ga je grof Hohemvart. Minister se je izjavil, da bode njegova naloga posredovati mej klubom in vlado. Minister je v tej seji natančno razložil vladne nazore zastrau podpore dunavski parniški družbi. Klub se je izrekel za vladno predlogo. S tem je zagotovljeno, da bode ta predloga vsprejeta, ker skoro ni misliti, da bi levica glasovala proti tej predlogi   samo   iz   nagajivosti.
Borzni davek pride baje v državnem zboru že v tem zasedanju na vrsto. Boizijancem to ni prav po volji. Poslali so bili deputaeijo k finančnemu ministru, da je poizvedela, kako da on misli o borznem davku. Minister ji je odgovoril, da se o tej stvari pogaja z ogersko vlado ; ko bi se sporazumeti ne mogel, bode se pa samo za našo dižavno polovico vpeljal borzni davek. Tak odgovor seveda borzijancem ni prav vgajal.
Ogersko. — Včeraj so se začele volitve na Ogerskem, vohlo se je 345 poslancev, Danes volijo 30, jutri pa 2 poslanca. V ponedeljek se bodo pa volili še 13, v torek 6, v četrtek pa 4 poslanci. Končale se bodo volitve pa dne 6. fe-bruvarija, ko se bode volil še eden poslanec. Opazuje se letos, da kandiduje posebno veliko duhovnikov in plemenitašev. Duhovniki pa ne kandidujejo le kot opozicijonalci, temveč še v večjem številu kakor vladni pristaši, torej kakor liberalci. To se bod<* marsikomu čudno z telo, da duhovščina podpira liberalno vlado, toda na Ogerskem je marsikaj čudnega. Neki škof, v čegar škofiji so najvtč Slovaki, je ob volitvah izdal ^elo pastirski list, v katerem naglasa, da je znanje madjar-šcine na Ogerskem za vsacega posvetnjaka ravno tako potrebno, kakor latinščina za duho\ščino. Posvetna in duhovska oblast podpirata druga drugo pri madjarizaciji Slovanov. Zaradi tega se še skoro pritoževati ne moremo, ko nekattri Slovani sami podpirajo vladno protislovansko   politiko.   Več Srbov kandiduje
kot vladni kandidatje. Zares  razmere   na  Ogerskem  so čudne in žalostne za Slovane.
Vatikan. — Nekateri časniki so hoteli zadnji čas vedeti, da je sv. oče papež Lev XIII. obolel na influenci. Ta vest se pa iz verodostojnih krogov odločno demenjuje in se poroča, da se je sv oče pač malo prehladil, pa da je zopet pri popolnem zdravji. — Ker je vsled smrti, ki je zadnji čas pograbila več kardinalov, sedaj praznih 15 kardinalskih mest, sešel se bode baje spomladi konzistorij in bo sv. oče imenoval 12 novih kardinalov.
Italija. — Poslanska zbornica vsprejela je trgovinske pogodbe z Avstrijo in Nemčijo s 177 proti   66 glasom.
Srbija in Bolgarija. — Bolgarski emigrantje v Srbiji izdali so te dni oklic, v katerem izjavljajo, da je edini pomoček za zboljšanje sedanjih razmer v Bolgariji odstranjenje Kobur-žana in Stambulova. Srbska vlada, ki je velevlastim, dala zagotovilo, da bo na vstajne emigrante strogo pazila in, če treba jih tudi iztirala, pa vse to mirno gleda in pusti celo omenjeno izjavo tiskati. Videti je pač, da Srbijo le na to gleda, da bi se pričele v Bolgariji kake homatije in bi se ona pri teh okoristila.
Bolgarija. — Ministerski predsednik Stambulov peljal se je pretečene dni s svojimi prijatelji na saneh na deželo. Mej potjo sproži se mu pa v žepu nabasan revolver in krogla prodere mu v stegno. Nevarnosti ni nobene. Diplomatični krogi so osebno povprašali za njegove zdravje in tudi narod bolgarski izraža mu tem povodom svoje simpatije.
Rusija. — Beda, ki je nastala po nekaterih ruskih pokrajinah vsled pomanjkanja živeža, je vedno večja. Razsajati jele so različne bolezni in zahtevajo veliko žrtev. Odbor v podporo stradajočim jako vrlo deluje in dotekajo mu od vseh stranij znatne podpore. Na predlog grofa Voroncov-Daškova sklenil je odbor 10.000 konj kupiti in jih na pomlad, ko se prične na polji delo, mej kmetova!3e razdeliti. Tudi vlada zelo skrbi za stradajoče in je v ta namen odložila vse druga sicer jako važna posvetovanja in sklenila vso svojo pozornost obračati le na stradajoče in jim pomagati, kolikor je moč. Car je poslal v vzhodne pokrajine, kjer imajo baje spekulantje veliko žita nakopičenega, mestnega glavarja Moskovskega in mu dal naročilo, da kupi za 15 milijonov rubljev žita za ^stradajoče. V slučaji pa, če bi ga ne hoteli za primerno ceno prodati da ga ima pravico sekvestrirati. Tudi namerava vlada v okrajih Samara in Saratov zopet več zemljišča razdeliti mej občine, da ga skupno obdelujejo in se tako opomorejo. — Vest, da bo varšavski gubernator Gurko premeščen in da mu bo naslednik veliki knez Vladimir, se ne potrjuje. — Carica je obolela na influenci, vender s<-hudega ni bati. — Euska vlada peča se z vprašanjem, da bi tudi ženskam naložila vojaško dolžnost s tem, da bi za časa vojne stregle ranjencem V ta namen vpeljali naj bi ee po vseh ženskih učiliščih kurzi, na katerih, bi se naj poučevalo o postrežbi ranjencev. — Dne 25. t. m. umrl je v Peterburgu veliki knez Konstantin Nikolajevič v 65. letu svoje starosti. Pokojnik bil je imejitelj c. in kr. pešpolka št. 18. v avstrijski armadi.
Poljakom, bivajočim na Nemškem, obetajo se zmironi boljši časi. Kakor znano, imenovan je bil Poznajskim nadškotom Poljak pl. Stablevski in je pretečem teden storil slovesno obljubo v roko nemškega cesarja. Zdaj se pa govori, da bo še druga pridobitev zadela Poljake in da bo Poznajskim predsednikom imenovan tudi Poljak in sicer pl. Koscielski. Tudi najnovejši šolski zakon, o katerem se ravno te dni posvetuje pruski deželni zbor, bode baje bolj pravičen narodnim težnjam poljskim.
Francija. — V francoski zbornici bila je pretečeni teden jako burna debata. Posl. Laur je v neki interpelaciji strastno napal ministra Constanca in ga je imenoval moralno ožigosanega človeka. Minister Constans skočil je po teh besedah iz svo-
>jega sedeža proti posl. Lauru, in mu dal dve krepki zaušnici, da si so ga dnigi zadržavali. Boulangisti prihiteli so Lauru na pomoč in postal je pravcati tepež Posl. Delpech priložil je zaušnico Castelinu. Castelin vrgel je pa proti njemu debel slovar in zadel posl. Mir-a ravno na nos. Po celi zbornici nastal je velik krik in videti je bilo vihteti pesti drug proti druzemu. Predsednik Floquet pretrga sejo. Sluge pribite in pomečejo vstajne poslance iz dvorane. Toda poslanci so kot besni nadaljevali boj na hodnikih Poslanec Boudeau vpije nad poročevalcem Vampsam, ta ga pa klofuta — in jednake prizore videti je bilo po vseh hodniških kotili, ^ej-^^^^^^^1^0 b^° Je š^aad^j^Jvone«'. Floquet otvori zopet sejo, minister Constans pa mej glasnim odobravanjem zopet zasede svoj ministerski stol in se opravičuje zaradi kršenja zakonov dostojnosti. Vsa ta afera ostala bo brez posebnih posledic, le mej Castelinom in Delpechom vršil se je dvoboj, pri katerem je bil zadnji ranjen.
^Lauer,   ki  j.e- znajj^Jkoi^^                         pa je še le Eoche-
forta v Londonu vprašal, kaj če storiti z Constansom.
Portugalsko. — Portugalska je v jako hudih denarnih zadregah. Najbrže nastal bo bankerot. Vlada na vse strani preudarja, kako bi se rešila iz te zadrege. Govori se celo, da se bodo uradnikom plače znižale in da bodo sačela z upniki pogajanja zaradi znižanja obrestij. Tudi potrebščine za vojsko menijo prikrajšati. Novi ministerski predsednik Jose Dias Fer-reira je baje jako energičen mož in je bil že pred 20 leti v ministerstvu. Tudi novi finančni minister je jako sposoben. Izjavil se je pa v svojem glasilu, da potrebuje več milijonov le, da najpotrebneje izdatke pokrije. Drugi ministri so bili pa že prej v ministerstvu. Upati je, da novo ministerstvo Portugalsko reši iz preteče nevarnosti in državo reši bankerota.
Maroko. — V Tangeru je vstaja do cela končana. Sultan ustregel je zahtevi vstašev in je odstavil sedanjega guvernerja ter imenoval novega. Prejšnji guverner je menda jako krivično postopal z prebivalstvom, zato pa so si ga hoteli iz poti spraviti.
40