570
Na slovanski zemlji.
Skice s pota. — Spisal dr. Leopold Lenard. (Konec.)
VI. Poljske stolice.
II||1| letošnjih člankih „Dom in Sveta", „Na slo-^SuM vanski zemlji", sem govoril večinoma o Poljski mkSm in 0 Poljakih. Zaključujem za letos s tem, da podam karakteristiko poljskih stolic.
Zibelka poljskega kraljestva je stala ob Gopelj-skem jezeru in prva poljska stolica je bila mesto Krušvica. Tu mimo je peljala velika trgovinska pot od juga proti Severnemu morju in ob tej progi so se pričela združevati slovanska plemena Poljancev ali Lehov in njihovi prvi knezi so stolovali v Krušvici.
Kmalu se je pa prenesla prestolnica v mesto Gnezno, katero ime prihaja morda od Knežno, to je knezovo mesto. Tu najdemo prve poljske vladarje iz rodu Piastov, tu je stoloval ustanovitelj poljskega kraljestva, silni in blagi Boleslav Hrabri, in njegovi nasledniki. Iz G nežna so prenesli potem poljski kralji svojo prestolnico v ne zelo oddaljeni Poznanj in odslej je bilo to mesto nekaj pokolenj glavno mesto poljskega kraljestva, za vedno je pa ostalo glavno mesto onega dela Poljske, ki se še do dandanes imenuje „Velikopoljska", ker je bil temelj in začetek poljskega kraljestva.
Sedaj je Krušvica pozabljena, G ne z en je brezpomembno pokrajinsko mesto, Poznanj je pa glavno mesto onega dela Poljske, ki se nahaja pod Prusi, in glavno mesto poznanjske nemške provincije. Ljudstvo je še nekoliko čez polovico poljsko, toda župan in predstaviteljstvo je nemško in vsa uprava je nemška. Poljaki pripadajo večinoma nižjim delavskim in obrtnim slojem. Trdi boj za vsakdanji kruh in za naj-ponižnejše narodne pravice izčrpuje tako vse njihove sile, da ne morejo razvijati svojega narodnega duha in narodne kulture in se ne morejo posvečati mirnemu kulturnemu delu. Na polju znanosti in umetnosti delajo poznanjski Poljaki malo, tem več se pa trudijo za gospodarsko blagostanje, ljudsko zadružništvo in izobrazbo. Poznanj ima splošni značaj srednjeevropskih nemških mest.
Morda ob istem času, kot v Velikopoljski okrog Krušvice in Poznanja, so se pričele skupljati poljske zemlje na jugu okrog središča Krakova z gradom Vavelom na skali v svoji sredini. Morda je bil Krakov tedaj obmejen grad velike Sveto-polkove  države,   morda je bila trdnjava nad Vislo,
ki je čuvala to važno trgovinsko cesto. Polagoma so pa gospodarji na Vavelu zbrali pod svojo oblast mnogo sosednjih pokrajin in ustanovili državo, ki se je v razloček od velike poljske države na severu, imenovala Malopoljska.
Ustanovitev Krakova je zavita v megle bajk. Pravljica pripoveduje o zmaju Vavelu, ki je prebival v pečeri skale, na kateri stoji zdaj grad Vavel, uni-
CURTISSOV AEROPLAN
čeval kmetom polje in kradel pastirjem živino. Prišel pa je odnekod mož Krak, ubil Vavela in sezidal na istem prostoru mesto Krakov, to je „Krakovo mesto", s trdnjavo Vavel. Za njim je vladala njegova hči Vanda, ki se je rajša sama utopila v Visli, kakor da bi vzela za moža nekega nemškega viteza, ki ji je drugače grozil z vojno. Gomili Kraka in in Vande se kažeta še dandanes ob bregu Visle. Pozneje sta se združili Malopoljska in Ve-likopoljska v eno poljsko državo pod kralji Piasti in  še  pozneje  se  je  tudi  stolica  poljskih