V. b. b.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom
»KOROŠKI SLOVENEC«
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:
Pol. in gosp. društvo
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Leto VI.
List
za politiko, gospodarstvo in prosveto
Dunaj, 22. septembra 1926.
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : 1 šiling.
celoletno : 4 šilinge. Za Jugoslavijo
četrtletno : Din. 25’— celoletno: Din. 100’— Pozamezna številka 10 grošev.
Št. 38.
■i
Nevarna igra.
Ker nam ni mogoče prirejati toliko shodov, kolikor bi si jih želeli in bi jih naši volilci rabili, a je vendar potrebno, da so podučeni o vseh važnejših rečeh, posebno kako se razvija vprašanje avtonomije, smo poročali v našem listu št. 32. o našem stališču do avtonomije in o stališču, ki ga zavzemajo nemško misleči Slovenci oz. njihovo nemško vodstvo, ker svoje organizacije nimajo. Da smo -pravo zadeli, nam priča „Kor. Domovina14 št. 6. od 5. avg. Ta piše, da „naši vindišarji še enkrat z vsem povdarkom izjavljajo, da ne zahtevajo nobene kakoršnekoli avtonomije.14
Drugi manjšinski kongres v Ženevi je spet pokazal, da se nobena manjšina noče odreči vsem tistim delom manjšin, ki niso zavedni ali pa so se že orientirali na stran večinskega naroda. Takih delov imamo veliko; veliko je število koroških Slovencev, ki so se že orientirali na nemško stran in volijo z nemškimi strankami, veliko pa je tudi število takih, ki se še niso pridružili ne nemškim strankam, pa tudi ne naši, a oboji se v svojem domačem in vsakdanjem življenju poslužujejo svojega materinega slovenskega jezika. Nemci sami pravijo, da je takih Slovencev večina. Koroški šolski sistem, koristolovstvo in ves raznarodovalni način skozi blizu 70 let je ustvaril to stanje. Ni zavednega Nemca v obširnih nemških manjšinah, ni Nemca ne v Nemčiji in ne v Avstriji, ki bi se odrekel svojim nezavednim, ali celo že laško ali francosko ali poljsko ali češko orientiranim sorojakom in jih tebi nič meni nič prepustil večinskemu narodu, pa tudi na Koroškem ni nobenega zavednega Slovenca, ki bi se odrekel svojim nezavednim sorojakom, in še tem manj, ker ti niso sami krivi, da so nezavedni ali celo nemško misleči, ampak je tega krivo dolgoletno raznarodovanje, ki je vzgojilo ljudi, ki so Slovenci, govore slo-
vensko, a se štejejo k Nemcem. Ta vzgoja je nemoralna, neznačajna in od nas naj se zahteva, da to vzgojo potrdimo s tem, da se odrečemo vsem nezavednim delom Slovencev?! Nikoli! A nemško vodstvo teh Slovencev naj mirno in trezno premisli, kako nevarno orožje podaja s svojim stališčem glede naših narodnih in kulturnih zahtev onim večinskim narodom, kjer so Nemci v manjšini. Ali si naši Nemci upajo nositi vso odgovornost, če oni narodi posnamejo nemško-koroško raznarodovalno prakso m v svojih državah tudi ustvarijo iz nemških manjšin nezavedne ali k večini se prištevajoče dele in tako napravijo repro-citeto (sorazmerje)?
Naše stališče ni noben „Gaukelspiel'\ kakor bi ga Nemci v svoji zadregi radi označili, ampak resen poskus, naše staro manjšinsko vprašanje tako rešiti, da se nemške manjšine, ki so na novo nastale, lahko sklicujejo na avstrijsko rešitev manjšinskega vprašanja.
Osem let je že minulo, odkar je Avstrija podpisala mirovno pogodbo in njene manjšinske določbe, in še danes se more nadsodišče v Gradcu pri svojih jezikovnih razsodbah sklicevati na to, da še Avstrija ni izdala naredb, ki bi rabo. slovensk/, ^Jezika pri sodiščih uredile. Zato se celo pri tako kočljivih porotnih obravnavah poslužujejo pri zaslišavanju Slovencev tolmačev, ki jih nihče ne more kontrolirati, ali prevajajo pravilno ali ne.
V oblasti Nemcev je, da pokažejo, ali se z manjšinami, z našo in svojimi, igrajo ali ne.
Kmečke skrbi.
Kmečko delo zahteva mnogo delovnih sil zlasti v goratih krajih, kjer se stroji ne dajo z uspehom uporabljati. Tuje delovne sile pa so postale vnaših krajih drage in so z dohodki gospodarstva v takem nasprotstvu, da je gospodar primoran v škodo intenzivnega obde-
lovanja zemlje odpuščati delavce. Po nekaterih krajih, kjer se je naselila industrija, je pa ta odtegnila delavce od kmeta ne zavoljo boljše plače, ampak zavoljo urejenih razmer delovnega časa in prostosti po končanem delu, vsled boljše socijalne uprave v slučaju bolezni, nezgod, starostnega zavarovanja itd. brez o-zira nato, da se nudijo s časom višja mesta, ki so združena snet s povišanjem plače ali lažjega dela.
Kmetijstvo je na ta način bolj kot nekdaj navezano na domače ljudi in ako hoče obstati, mora stremeti za tem, da si ohrani domače ljudi v gospodarstvu. Steber kmečke hiše je družina, ki skupno obdelava svoja polja in travnike in ima skupen interes na čim večjem pridelku. Ta družina ima za poslovodje družinskega očeta, ki razdeli delo, in tako urejeno kmetijstvo stoji na trdih nogah, dokler ga vodi močna roka. Pride pa doba, ko se čuti ta roka preslabo in notarski akt predrugači to družinsko razmerje. Stariša stopita kot užitkarja v zasluženi pokoj, starejši sin prevzame imetje in drugim članom se izplača gotova, na prosto določena vsota. Po zakonu namreč, ki velja za Koroško in Tirolsko, torej za gorate kraje, se posestvo ne sme razdeliti, ker bi posamezni deli ne omogočili obstoj celi družini in radi tega se odškodujejo drugi člani družine v denarju po znesku, ki ne ogroža bodočemu gospodarju lastnega obstoja. Z gospodarskega stališča je ta naprava upravičena, ker ne razpolagamo čez toliko in takšne zemlje, da bi se mogla razkosati na vse člane družine enako in vendar služila namenu — obstoju ene družine. S socijalnega stališča pa je krivična, ker deli sinove in hčere posestnika v dvoje vrst, v imetnika in izplačance. Na žalost se opaža na deželi, da je ravno predaja posestva iz o-četove roke v sinove usodepolna za družino in za gospodarstvo. Za družino, ker se razbije družinska vez članov na ta način, da bratje in
|	PODLISTEK	j
Danilo Gorinšek:
Iz temnih dni.
(Nadaljevanje.)
Šele, ko je Dušanček zaklical: „Mama, mama!44 in jo potegnil za lase, se je ozrla. Za njo je stal Matej. Smeh mu je okrožal obraz. Proste besede so mu igrale na jeziku, pa je Majda poprej obrnila hrbet in stopila v hišo. Matej pa se je robato zasmejal in odšel na vas. Tam ni bilo več življenja. Fantje so bili vsi po bojiščih, možje tudi vsi, dekleta, ki so podvojeno delala, so doma utrujena in žalostna. Grbavec Matej pa si je sam izmislil grdobijo. Veselo je zažvižgal in odšel nazaj. Tedaj je že temnela gluha noč nad vasjo. Prižigale so se prve zvezde ...
Pri Podgornikovih je vse temno. Nikoder luči, nikoder. Samo v kuhinji ugaša svečica; ob njej bere Majda pismo. Janez ga ji je napisal, sredi bučanja boja, sredi krvi... Črke so hlastne, mrzlično napisane: Danes, nocoj napademo vasico R. Kako je Dušančku? Bodi milijonkrat poljubljena! Janez. Pismo je romalo teden dni. Majdi lebdi pred očmi obup. Edini otrok jo še oživlja, sicer bi umrla...
V veži začuje pritajene korake. Majda se prestraši. V tem vstopi Matej. Iz njega govori bolj strast kot pa zlobnost.
„Majda,“ jo nagovori, »žalostno je sicer, kar ti moram povedati!44 Majda se okrene. Srce se ji krči. Matej pa nadaljuje: »Pravijo, da je popadlo vse pri Janezovi stotniji.44 Skrivaj jo ogleduje. Majdi pade pismo iz roke. Matejeva laž je zadela v srce.
Nesrečna Majda strmi brez glasu v Mateja. To ni več žalost, to je višek nepopisne nesreče, ki more zadeti človeka, mater s komaj porojenim otrokom. Šele v pozni noči so ji padale debele, kaplje-solze iz oči. Majdi se je zdelo, da rosi svojo srčno kri...
Dušanček je jokal ž njo, vmes pa klical: Ata, ata, ata!
III.
Janez je ves čas, odkar je nosil vojaško sukno, junaško prenašal vse bolečine, ki so mu jih pripravljala Majdina pisma. Tožila mu je, kako težko ji je brez njega in kako jo zalezuje grbavec Matej. Več mesecev je že, odkar je bil vzel slovo od domačih; zločesta smrt, ki je žela krog njega izredno mnogo, mu je dostihmal prizanašala.
V stotniji je bil edini Slovenec, ki se je zavedal svojega rodu. Janez je ljubil svojo domačo grudo z otroško ljubeznijo, ki jo je kazal vsakomer. Imel je zato mnogo sovražnikov pri svojih tovariših-tujerodcih, večinoma Nemcih.
Tiste dni so sovražniki izredno ljuto napadali postojanke, ki jih je moral braniti med drugimi tudi Janez. Sovražniki so kmalu prodrli do meje in Janezova rojstna vas, ki je ležala komaj par kilometrov za mejo, je bila v nevarnosti. Janez se je boril kot lev. Pred očmi pa je gledal Majdo in sinčka Dušana, kako umirata v strahu zanj in zase. Ni videl nič in ni slišal nič drugega, samo svojo domačo grudo in ženo in otroka je gledal, kako mu jih hoče iztrgati neprijatelj. Pa jih je branil. Pomagalo ni nič. Sovražniki so bili močnejši, v največjem diru so morali Janez in vsa njegova stotnija skozi vas, da rešijo golo življenje ...
Janezu je krvavelo srce. Ko so dirjali skozi vas, je našel ravno toliko časa, da je skočil v svojo hišo. Hiša je bila vsa prazna. Parkrat je zaklical: »Majda! Dušan! Majda! Odgvor je bil votel odmev njegovega glasu. »Kje sta neki? Majda in otrok. Kako bosta izvedela, kje sem zdaj? Če ju nikdar več ne vidim!14 Tako mu je rojilo po glavi, ko je bežal spet za svojo stotnijo. V nogah pa mu je ležalo kot svinec.
Ni prenesel do tedaj hujše bolečine kot prepustiti dom, dolgoletno delo svojih žuljavih dlani, sovražniku na milost in nemilost: »Kje boš naš dom, ko bodo tegale razdjali? Kje boš spančkal, Dušanček moj?44 Najraje bi se bil obrnil in šel branit dom. In bi bil to tudi sto-
sestre rajše ostavijo dom, kot bi igrali podrejeno vlogo svojemu bratu posestniku, za gospodarstvo, ker je mladi posestnik navezan na večja izplačila, ki gospodarstvo jako obremenijo, in ker mu manjkajo delovne moči. Novi posestnik pri prevzetju navadno še nima lastne družine, ki bi mu pomagala in predno pride do delazmožnih lastnih ljudi, preteče precej let. Ako je v tej dobi navezan izključno na tuje moči, ne more delati v gospodarstvu z dobičkom in posledica je, da mora črpati v večji meri iz kapitala, ki služi drugače drugemu namenu, zboljšanju ali novi proizvodnji. V roku ene človeške dobe kaže na ta način kmetijsko gospodarstvo vspenjajočo linijo v dobi starega gospodarja, ki pri predaji zastane iz omenjenih razlogov ali pa začne celo padati. Cilj gospodarstva pa mora biti, obdržati neko stalnost, ki omogočuje enakomeren razvoj. —
Da postane to še bolj jasno, vzemimo slučaj iz vsekdanjega življenja, ko je prevzel gospodarstvo mlad gospodar. Bratje in sestre so odšli s prihodom nove gospodinje od hiše in gospodarstvo je vodil s tujimi močmi. Težko je čakal časa, da mu dorastejo otročiči in komaj stopijo dobro na lastne noge, se silijo k delu, da razbremenijo gospodarstvo. Otroci postanejo najboljši in najcenejši pomagači. Seveda se ravno v tej dobi največ greši na otrocih in zakon o varstvu otrok, ki obstoji v drugih obratih, bi se moral neusmiljeno razširiti tudi na kmetijstvo. Lahko se sicer oporeka, da je na kmetih dosti tako lahkega dela, ki ga otroci zamorejo, a na to se na žalost premalo gleda. Zlasti tam, kjer delajo otroci skupaj s služinčadjo, morajo dajati navadno dobre vzglede kljub šibki mladosti, akoravno trpi vsled tega njihov razvoj.
Začne se sedaj doba proevita za gospodarstvo in lahko traja desetletja, ako se posreči pridržati svojce doma, kar bi se pri dobri vzgoji in pri vzbujanju zavesti do poklica v veliko večji meri lahko zgodilo kot do sedaj. Otroci bi ne smeli biti slepo orodje, ampak bi morali dobiti vpogled tudi v denarno stran kmetijstva, da se čimprej privadijo dobremu gospodarjenju.
Neko socijalno zlo pa še tiči v temu, da na kmetih bodoči mladi gospodarji nimajo prilike, si rednim potom poiskati družico in skrbeti za naraščaj, ki bi jim v slučaju prevzetja že mogoče mogel pomagati. Zgodijo so namreč čestokrat slučaji, da ti dosežejo že štirideseto leto in črez, predno se jim posestvo izroči in s tem postavi temelj za družino. Tako pozna ženitev pa ima tudi to slabo stran, da otroci lahko v zgodnji mladosti zgubijo stariše in postanejo prepuščeni drugim ljudem.
(Dalje sledi.)
ril, da niso začeli sovražniki nanovo streljati. Tako je moral tedaj samo bežati, da reši sebe za Majdo in otroka.
Dan nato je prišlo povelje: „Ojačenje je tu. Naprej !“ In je začel krvav* ples iznova. Sovražniki so se topot umikali. V grmenju, ropotanju, ječanju, kričanju je vsem skoraj oka-menelo srce. Kaj čuda? Četrto leto vojne, četrto leta streljanja, ubijanja, brezčutnega mo-renja. Ljudje so kot stroji streljali, ropali, kradli...
Janez ni bil takšen. Globoko veren človek je bil in mehak. Zdaj so preganjali sovražnike, ki so imeli svoje oporišče v Janezovi rojstni vasi. Janezu je udarilo kot s kopitom puške v obraz: „V svojo rojstno hišo naj streljam, razrušim naj svoje vse, svoje mladostno prebivališče, kraj, kjer mi je mati prvič sklepala ročice k molitvi, kjer se mi je porodila največja sreča, moj Dušanček? Kdo bo sam sebe ubijal? Kdo ima pravico, kot samo Večni? Je to prav?“
V Janezu je kipelo, vedel je, da bo težko kaznovan, če se upre, pa se ni mogel zatajiti. „Ne bom streljal,“ je dejal in vrgel puško v stran. V tem hipu je že hotel popraviti, da reši sebe, svoje življenje za ženo in otroka, pa je bilo prepozoo.
Uklenjenega so ga odgnali. Stopil bo pred stroge sodnike. Sodilj ga bodo po paragrafih, po srcu itak ne sodijo!
Janez je zaplakal. In so ga zasmehovali.
(Dalje sledi.)
POLITIČNI PREGLED
Avstrija. Zvezni kancler Ramek se je vrnil iz Ženeve in je našel političen položaj ravno tako nejasen, kakor je bil pred njegovim odhodom. V parlamentu prevladuje mnenje, da so dnevi Ramekove vlade šteti. Vzdržuje se vest, da bo Ramekov naslednik dr. Seipel, ki pa bi prevzel vlado le tedaj, če bi dobil jamstvo, da ga ne bodo zopet vrgla separatistična nasprotja med posameznimi deželami. Vsekakor bodo sestavili novo vlado zgolj krščanski socijalci in velenemci. — Ponesrečeni atentat na Mussolinija je našel odziv tudi v Avstriji in italijanska vlada namerava storiti korake, ali bi avstrijska vlada ne bila pripravljena odpovedati italijanskim državljanom, povečini tirolskim Nemcem, nadaljno tukajšnje bivanje. — Državni uradniki so se zopet zglasili pri dr. Ramku. Ker vlada znanim zahtevam ne more ugoditi, bodo predložili kratkoročno spomenico in po odgovoru uravnali svoje postopanje. Državni uradniki bodo s svojimi pretiranimi zahtevami uničili državo.
Iz Ženeve. Jugoslovanski zunanji minister dr. Ninčič se je pogajal v Zenevi'z avstrijskim ministrskim predsednikom o razsodiščni pogodbi med obema državama. Iz Varšave grede se bo dr. Ninčič ustavil na Dunaju, kjer se bo pogodba podpisala. — Poljska je z Društvom narodov zelo nezadovoljna. Kitajska zahteva stalen sedež v Svetu Društva narodov. — Nestalni sedeži so bili dodeljeni državam: Čile, Kolumbiji, Urugvay, Holandiji, Romunski, Belgiji, Poljski, Kitajski in Češkoslovaški. — Društvo narodov je dovolilo Bolgariji 2Yi milijona dolarjev begunskega posojila, čigar uporabo bo nadziral poseben odbor. Jugoslovanske zahteve glede uporabe in nadzorstva so bile sprejete. — Med Nemčijo in Francosko pride sedaj do razprave raznih vprašanj kakor odprave vojaške kontrole, o-lajšanja zasedbe in razorožitvenega vprašanja. Pri zadnjem razgovoru je Briand obljubil izpraznitev Porenja in vrnitev - saarskega o-zemlja. Vojaštvo bo začelo ozemlje v kratkem zapuščati. — Locarnski dogovor je bil predložen Društvu narodov in je stopil s tem v veljavo.
Bombni atentat na Mussolinija. Dne 11.
t. m. je vrgel v avtomobil, v katerem se je vozil Mussolini od doma v vladno palačo, kamnosek Gino Lucetti iz Avenze bombo. Bomba je zadela stransko okno avtomobila, padla na tla in eksplodirala. Mussolini je ostal nepoškodovan. Ranjenih je bilo sedem oseb, med temi eden težko. O Lucettiju pravijo, da je komunist. Prišel je iz Francije z namenom, da ubije Mussolinija. Fašisti so porabili atentat na njihovega voditelja za povod, da so obdolžili Francosko, da je pospeševala atentat. Italijani hočejo preiskavo raztegniti v tem pravcu tudi na Francosko, imeti neko nadzorstvo nad italijanskimi političnimi begunci na Francoskem, ki uživajo po mednarodnem pravu francosko gostoljubnost in nad protifaši-stovskim listom v Parizu. Francozem seveda v glavo ne pade, da bi dopustili kaj takega. Zato so uprizorili Italijani v več mestih pred' francoskimi konzulati protifrancoske demonstracije, kar je Francoze hudo razljutilo. Položaj se ppostruje tudi vsled tega, ker ital. vojaki prestopajo francosko mejo: dva vojaka sta šla čez mejo sadje krast, dva druga sta napadla dve francoski ženi in ju hotela posiliti. Zato je Francoska zbrala ob ital. meji 6 divi-zii vojaštva in pravi, da živi na njenih tleh 800.000 ital. delavcev ter da naj Italija ne gre predaleč, ker bi Francoska mogla poslati te delavce v njih domovino, kar bi Italijo v živo zadelo. Ital. vlada sama je odstavila rimskega policijskega predsednika in zaprla doslej že čez 500 osumljenih ljudi, dalje namerava izvesti več zaplemb premoženja na Francoskem bivajočih Italijanov. Narod pa zahteva zopetno uvedbo smrtne kazni, ki je v Italiji že dolgo odpravljena. V Trstu je prišlo povodom atentata do spopada med policijo in fašisti, ki so napadli neko hišo in uredili tam svoje pisarne. Spopad je zahteval več človeških žrtev. Ob-I sedno stanje je bilo kmalu ukinjeno. Ko je bil
Mussolini še socijalist, je zapisal povodom u-mora ruskega ministra Nikolaja: Slava možu, ki je izvršil sveto delo maščevanja.
Besarabija je za Romunijo trd oreh. Romunski ministrski predsednik je pred odhodom v Ženevo obiskal Rim, da bi pripravil v Italiji razpoloženje za priznanje Besarabije Romuniji. Italija je namreč edina zavezniška država, ki ni priznala združitve Besarabije z Romunijo. Niti prijateljska pogodba, ki je bila podpisana te dni, ne omenja Besarabije. Romuniji je veliko ležeče na tem, da dobi priznanje za zasedbo Besarabije od strani velevlasti, ker je v večni nevarnosti, da bi v ugodnem trenutku sovjetska Rusija zahtevala vrnitev Besarabije. Agitacija sovjetov proti Romuniji je neumorna. Sicer ne more biti ta agitacija etične, narodnostne nravi, ampak se opira predvsem na razpaljenje gospodarskega nezadovoljstva v Besarabiji. V nekdanji ruski Besarabiji m veliko prebivalstva romunske narodnosti. Zelo veliko je nemških in francoskih kolonistov, dalje Rusov, Židov in Bolgarov. Vsled mešanice prebivalstva po narodnosti ne more biti uspešna ruska nacijonalna propaganda. Zato obetajo sovjeti Besarabiji neodvisno moldavsko republiko, ki bi obsegala pokrajine na obeh straneh Dnjestra. Agitacija je uspešna, ker ne vladajo v Besarabiji dobre upravne in gospodarske razmere.
M DOMAČE NOVICE |
Več zavednosti.
Kot manjšina moremo uveljaviti svoj jezik le tedaj, ako ga vedno in povsod povdarjamo. Na žalost ni mogoče doseči, da bi se pismeno upošteval po uradih, ker je zakon povzdignil nemški jezik za državni jezik, zato pa moramo gojiti slovenščino v praktičnem življenju. Trgovci, gostilničarji, obrtniki na deželi in v mestu, posebno v Celovcu, upoštevajo znanje slovenščine pri vstopu v službo in naravno se bo to godilo samo tako dolgo, dokler bo za to potrebe. Židovski trgovci so najprej uvideli, da prihaja ljudstvo z dežele radi tega k njim, ker se jim postreže tudi v domačem jeziku in pri spremembi služb ali vstopu so odslej zahteva v mnogih slučajih tudi znanje slovenščine. Nehote so se udale tudi druge nemške firme in danes je precejšnje število trgovin, ki imajo vsaj po enega slovenskega nastavljenca. Isto velja za gostilne, in naše ljudstvo naj v resnici zahaja samo tja, kjer se jim bo v lastnem jeziku tudi postreglo. To je prav in nam samo v korist, ker se na ta način vendar lažje pririne tudi naš človek do kruha, vsaj v privatni službi, če mu že državni ali deželni aparat zapirata duri. Seveda se nastavljajo slovenski uslužbenci, največkrat samo odpadniki, le iz nujne potrebe in morajo mnogokrat radi narodnosti pretrpeti grenke obtožbe, a to naj nas ne moti. Posebno, priprosto ljudstvo, ki s silo lomi nemško, naj vedno govori po uradih in povsod, kamor pride, slovensko, ker le tako pove pravilno, se s svojo slabo nemščino ne smeši, se varuje pred krivimi izpovedbami in s tem našemu položaju na splošno bolj koristi kot vse pritožbe, ki romajo v koš nemške birokracije. Bolj olikanemu Slovencu pa se noče niti slovensko odgovoriti, ker se od njega pričakuje znanje nemščine in je radi tega na ža-* lost večkrat prisiljen, da prime v sili za nemščino.
Ce stavimo iste zahteve na železnicah, bomo videli, da se bo po naših krajih še dolgo moralo govoriti slovensko in bodo izbirali za službo ljudi iz naših vrst in ne tujce. Temu stališču pa se bodo pridružili tudi nemčurji, ki bi sicer radi govorili nemško, pa ne znajo, največkrat mnogo manj kot zavedni Slovenci. Tudi v občevanju z našimi oblastmi na deželi kot z orožniki in cariniki govorimo po domače in višje oblasti bodo morale priti do prepričanja, da se morajo ravnati le uradniki po ljudeh in ne narobe.
Od sedaj nastavljenih orožnikov in carinikov v našem ozemlju ne zna niti polovica slovenskega jezika in vendar je to služba, ki bi tudi našim ljudem bolj prijala kot težek boj za kruh v rudokopih, tovarnah in gozdovih.
i ^ Dejstvo, da imamo v samo 36 občinah 373 J' gostiln, od katerih je jedva 84 v slovenskih rokah, govori dovolj jasno o načinu širjenja kulture. In v resnici so ravno to prostori, v katerih se kuje vso zlo proti našincem. Zato zahtevajmo po gostilnah slovenske liste in nikakor ne trpimo te kulturne sramote, da prihajajo sicer laški in francoski listi, nikakor pa ne slovenski. To zahtevo bo treba posebno uveljaviti v Celovcu. Mi sami moramo prepričati javnost, da je potrebno znati tudi drugi deželni jezik in čeprav bi bilo samo narečje, to pa storimo, ako se vsak zave svoje dolžnosti in se ne ukloni Nemcu na ljubo za to, da pride Nemec do boljše službe. Cimveč se bo govorilo slovensko, tembolj bodo prepričani, da še obstojimo in se bodo morali po tem ravnati.
Položnice priložimo v svrho vplačila naročnine prihodnji številki. Naročniki, ki imajo plačano naročnino do konca leta, ne dobe položnic.
Mi pa ostanimo, kakor smo bili. Bolj ko kdaj poprej je v nevarnosti naš obstoj. Sovražnik v združenih bojnih vrstah pritiska na nas in računa na našo mehkobo, narodno brezbrižnost in neslogo. Veliki cilj, ki mu moramo posvetiti vse naše moči, je rešitev slovenskega življa na Koroškem. Zato bodimo složni, malenkostne prepire pustimo, medsebojnega sovraštva v narodnem boju ne poznajmo, biti moramo ena fronta. Borimo se za velike reči, za zmago pravice nad krivico, za pravice zatiranih in ponižanih. Svet je naš boj, borimo se za sveto zapuščino naših prednikov in ta zavest nam daje moč in pogum. V tej zavesti morajo izginiti vsi malenkostni predsodki. Kdor ščuje brata na brata, ne dela za slovenstvo. Zmago moramo praznovati nad sovražniki ne nad brati. Bodimo značajni. Tudi se ne prodajajmo narodnemu sovražniku za hipni dobiček, za judeževe groše. Zvesti bodimo narodu in prezirajmo tiste, ki odpadajo.
Zmagoslavje slovenske pesmi. Koncem avgusta je pohitela v večni, vedno mladi Rim slovenska mladina in obiskala medpotoma lepe Firence: na povratku v domovino je posedla mesto svetega ubožca Frančiška, ljubki Assisij, Padovo, slavno po grobu velikega čudodelnika Antona in po stari univerzi, katero so pohajali naši davni pradedi, in bajnolepe Benetke. Kar je temu krasno uspelemu izletu dalo svoj pečat, to je bila slovenska pesem, ki je vsepovsodi mogočno donela iz mladih grl. Kakor nekaj, česar so si že davno želeli in dolgo pričakovali, so pozdravili Italijani in vsi narodi, ki neprestano romajo v Rim, slovensko pesem. Na vsej dolgi poti v Rim in nazaj je po večjih kolodvorih, kjer se je naš vlak ustavil, zapel naš mešani zbor; radovedno so potniki moleli glave iz vlakov, železničarji so obstopili pevce, vse je posluhnilo in občudovalo našo pesem. Niso sicer razumeli besedila, a mili napev jim je segal do srca, jih začaral, da so nam ob slovesu vsi srečni mahali v pozdrav in nam klicali na pot: Evviva — Živijo! In ko so Orli v pestrih krojih korakali po Rimu na grob sv. Alojzija ter pevali orlovske koračnice, je obstal vsak, ki jih je videl in slišal; da cele trume so jim sledile. In v cerkvah, kjer smo opravljali svojo pobožnost, se je kar trlo Italijanov, ki se niso mogli načuditi slovenskemu petju. Poleg Hrvatov, Nemcev, Francozov itd. je papež povabil tudi nas Slovence k svoji sv. maši. Mem službo božjo je vsak narod zaporedoma pel svoje nabožne pesmi. Slednjič se oglasijo Slovenci; tedaj se je uresničil pregovor: »Zadnji bodo prvi.“ Kajti vsi pobožni romarji so obstrmeli in se divili slovenski pesmi. Nemec iz Švice je dejal: ..Čestitam vašemu narodu, ki tako lepo poje; v svojem življenju še nisem čul tako lepega, petja. Le škoda, da niste peli med celo mašo.“ V cerkvi sv. Jožefa v Rimu smo peli v zahvalo lavretanske litanije. Ko so Italijani čuli naše petje, je bila cerkev namah polna in Italijani so jokali solze globoke ganjenosti. V Assisiju so se nam frančiškani, ki čuvajo katedralo, Maria degli Angeli, pozidano nad Frančiškovo ljubo revno Porcijunkolo, priporočali v molitev. Dejali so: »Molite za nas, kajti narod, ki tako lepo poje, gotovo tudi dobro moli.“ Ka_kor kraljica je bila vsepovsodi
in od vseh sprejeta in pozdravljena slovenska pesem. Negujmo jo, ljubimo jo, pojmo jo prav iz srca do srca! Ona je naše veliko bogastvo, za katero nas zavidajo mogočni narodi.
V zavodu šolskih sester v Št. Rupertu pri Velikovcu se začne 6mesečni gospodinjski tečaj z novembrom in traja do maja. Plača po dogovoru.
Fašistovska izzivanja v Vrbi. Kakor pišejo »Fr. St.“, sta se mudila v Vrbi dva odlična Italijana na letovišču. Oba sta nosila črne srajce s fašistovskim znakom in pištolami. Avto, na katerem sta se vozila, je bil vedno v zastavi, katero so pa redno sneli domačini. Na pritožbo je moral avstrijski orožnik paziti na fašistovsko zastavo in ko se je kljub temu enkrat zgodilo, da je zastava zginila, se je o-rožniku očitala malomarnost v službi. Javnost je razburjena in opozarja okrajno glavarstvo na to, da je nošenje fašistovske uniforme in znakov v Avstriji nepostavno, da mora glavarstvo nastopati proti nositeljem nedovoljenih znakov in uniform ter vprašuje, če je glavarstvo voljno, varovati miroljubno prebivalstvo pred fašistovskim izzivanjem. — Vedno bolj se širi italijanski imperijalizem tudi proti severu in kakor sega njihov pohlep po Dalmaciji, tako tudi po Koroški. Ali bo pa našel skupen odpor? Potreben bi bil.
Važna izjava. Povodom obiska gradiščanske deželne razstave v Železnem je zvezni predsednik dr. Hainisch izjavil, da se bo v bodoče vsekakor posrečilo, da bo Avstrija mogla več nuditi Gradiščanski (Burgenland) kot sedaj. Na Gradiščanskem živečim Hrvatom je obljubil, da se lahko kulturno in gospodarsko svobodno razvijajo in da ne bodo nikdar od večine dežele zatirani. Isto zagotovilo je podal tudi Madžarom. — Kako radi bi mi slišali tako izjavo iz ust najvišjega gospodarja, moramo pa na žalost beležiti, da je zvezni predsednik ob priliki svojega bivanja na Koroškem šele v Ziljski dolini izvedel, ko jih je'sam slišal, da so Zilani pri svojih slavnostnih običajih govorili slovenski jezik. Seveda so bili okoli njega le koroški visoki gospodje, ki so pa zamolčali, da živijo tukaj Slovenci in radi tega ni mogel podati tako blagodejne izjave. Mogoče pa nemške manjšine v tujih državah, ki so že prišle do drugega spoznanja, še vendar spreobrnejo koroško nemštvo. Po drugih deželah vsaj so Nemci pošteni ljudje.
Pred poroto. Vršila se je razprava proti 161etnemu Jožefu Potočnik, ki je ustrelil 9. julija ljubimca svoje matere, godca Stohra. Mati obtoženca je imela že več let ljubavno razmerje in ker je mož hotel dobiti dokaze nezvestobe v roke v svrho ločitve zakona, sta pazila s sinom na priložnost. Ko je bil Stòhr pri ženi, je pograbil mož sekiro, sin pa puško. Ko skoči Stdhr skozi okno, počita dva strela, ki sta smrtno zadela. Sin se zagovarja radi umora, vendar zanika, da bi bil z namenom usmrtil ljubimca. Zagovornik je naglašal svetost zakona, na kar je glasovalo 4 porotnikov za in 8 proti krivdi umora. Obtoženec je bil oproščen. — Dekla Marija Lager, pristojna v Logo vas, je takoj po rojstvu dala robec v usta svojemu nezakonskemu otroku, da se je zadušil. Zavila ga je v spodnje krilo in ga odnesla v gozd, kjer so se našle kosti. Slučajno se je našlo pravo zločinko. Neka žena je podarila leta 1917 svojim trem deklam enaka spodnja krila. Pri orožniški preiskavi sta dve mogle pokazati podarjeni krili, ena pa ne. Priznala je zločin in izpovedala, da se je ljubimec branil prevzeti očetovstvo, na kar je po rojstvu deteta iz obupa storila ta zločin. Zdravniki so našli, da je bilo dete manj razvito in mogoče nesposobno za življenje, dekla pa da je duševno zaostala in za dejanje ne popolnoma razsodna. Bila je oproščena. — Kmet Marktl je živel v veliki bedi. Zavaroval je svoje pohištvo črez vrednost in ko mu je tašča svetovala, da naj požge, se je tej misli skoro vdal. Da se sum odvrne, je napisala tašča grozilno pismo in ga prilepila na vrata skednja. Kmalu nato je vse pogorelo. Krivda se je zavračala prvotno na zlobnega soseda, pozneje pa se je našel pravi pisec-tašča. Marktl pravi, da si ni upal zažgati, da je pa šel v pijanosti s cigareto na skedenj
in da je mogoče tam vrgel dogorelo cigareto v slamo. Obtožba se glasi na zločin podtikanja ognja, na ogroževanje tujega imetja, na višino škode, na zanikarnost pri kajenju in na obrekovanje. Marktl je bil obsojen na tri leta težke ječe, njegova tašča pa na 6 mesecev, poostreno z dvakratnim trdim ležiščem.
Beljak. Franz Willitsch, kupčevalec z žganjem v Beljaku, toži svojega tekmeca M. Martiča vsled nespodobnega tekmovanja. Pn sodnijski razpravi 3. kimovca t. 1. toženec ni navzoč in tudi dostavitev vabila ni izkazana. Sodnik zasliši pričo Johana Koflerja, gostilničarja na Sedlu, ki izpove, da mu je M. Martič prigovarjal, naj ne kupuje pri Willitschu, kajti isti ne bo dolgo „ekserciral“. Ob splošnem smehu v dvorani popravi priča to besedo na »eksistiral11 in pristavi, da je Martič rekel, da bo šel F. Willitsch „flòten“. Na to pojasnjujeta tožnik in njegov zastopnik, dr. Fuhrmann sodniku, da sta Martič in Resmann »jugoslavisch orientiert11, F. Willitsch je pa »stramm deutsch gesinnt11. To vzame sodnik molče na znanje in odgodi razpravo vsled toženceve neprisotnosti.
Celovec. (Narodna nestrpnost.) Pred nedavnim se je pogovarjal tukajšnji trgovec s svojim odjemalcem na ulici slovensko. Pa pride mimo neki nemški prenapetnež in pravi v nemškem jeziku:	»Tukaj se govori nemški,
Celovec je nemško mesto.11 Dotični renegat — mogoče da je bil Nemec — bi se slovenskega denarja seveda ne branil. Navedeno se prav nič ne sklada z izjavami tukajšnjih vodilnih oseb, da vlada na Koroškem svoboda jezika. Le vedno povdarjajmo svoj jezik, da se ga bodo bolj navadili. — Še druga epizoda pri zdravniku: Slovenec išče zdravniške pomoči pri nekem blagajniškem zdravniku s tolmačem. Ko sliši zdravnik, da odgovarja bolnik slovensko, kar prevaja spremljevalec, odgovori zdravnik, ne da bi ga kdo vprašal po znanju slovenščine, nemški:	»Ne razumem
bindiš.11 Čudimo se akademično naobražene-mu možu, da more biti tako netakten in se znašati na človeku, ki se je proti takemu navalu že v naprej zavaroval. Vedno kričijo »bindiš11 in vendar jim je dobro znano, da tega jezika na celemu svetu ne najdeš.
Sele. Krava za groš se sicer ne dobi več kakor v starih časih, pač pa dobiš lahko ovco za desetico (1000 K), ako se udeležiš srečelova (tombole), ki se vrši pri nas na jesensko žeg-nanje na roženvensko nedeljo 3. okt. po masi na prostem na trgu. Več sto lepih dobitkov čaka, da jih dobijo tisti, katerim bo sreča mila. Razne živali, blago obleko, obuvalo, gospodarsko in gospodinjsko orodje, jedila in pijača in mnogo drugega lepega in koristnega se lahko zadene. Zatoja dan vsi na srečolov v bele, tudi sosedje povabljeni in dobrodošli!
Celovec. (Plebiscitna slavnost.) Glasom sklepa »Heimatbunda11 se vrši vsako peto leto velika manifestacija v spomin na 10. oktober v Celovcu, druga leta pa se prirejajo krajevne slavnosti v posameznih krajih nekdanjega plebiscitnega ozemlja. Da se pa kljub temu priredijo večje slavnosti, se je ozemlje razdelilo v dva dela, tako da se vrši letos slavnost za vzhodni del v Železni Kapli, za zapadni pa v Rožeku. V listih se poziva, da se mora vsako izzivanje opustiti, kar z radostjo beležimo. Ker pa vemo iz izkušnje, da še večina pristašev Heimatbunda in drugih ni tega naziranja in smatrajo že zgolo udeležbo Slovenca pri kaki nemški prireditvi za provokacijo in špi-jonstvo, bo za nas boljše, ako se iz teh razlogov ogibamo te slavnosti. Navadno se tudi dosti pije in tedaj se skromna nemška želja o dostojnem obnašanju, ki je morda iskrena, ne upošteva, posebno ne, ker se pije bratstvo z odpadniki nemčurji, ki so brez discipline in značaja.
Št. Jurij na Vinogradih. (Prihod novih zvonov.) Končno so vendar dospeli naši tako težko pričakovani, zaželjeni zvonovi. V petek dne 16. septembra se je raznesla po fari novica, da so zvonovi dospeli v klorfabriko v Mostiču. Slovesen prevoz se je vršil v nedeljo 19. septembra. Ob pol desetih se je zbrala o-
gromna množica ljudstva z zvonskim odborom in slavno važenberško godbo pri Vrablo-vem križu, kjer je bil postavljen slavolok. Točno ob deseti uri je v diru prijezdil glasnik z belo zastavo in javil, da zvonovi prihajajo in takoj odjezdil nazaj. Vse se je mrzlično oziralo proti smeri, odkoder pripeljejo zvonove — par kratkih minut, a za množico nestrpne in dolge kot večnost. Izza ovinka prijezdita na osedlanih, ovenčanih konjih cerkvena ključarja z belima zastavicama, za njima sta peljala 2 para konj veliki zvon, na to zopet dva jezdeca, za katerima so štiri konji peljali srednji zvon. Istotako sta jezdarila dva moža pred vozom, na katerem se je nahajal mali zvon. Jezdeci, zvonovi, konji in vozovi so bili vsi v vencih, belih rožah in zastavicah. Skupino je zaključil voz, na katerem so sedele tete v belih oblekah. Pri slavoloku se je izprevod ustavil in ondi je cerkveni ključar Franc Sušeč jezdeč na iskrem vrancu v naravnost krasnem govoru pozdravil dohod novih zvonov. Potem se je ljudstvo razvrstilo v procesijo pol ure daleč v Št. Jur, spremljano od poskočnih koračnic slavne važenberške godbe, do farne cerkve, kjer se je vršila služba božja. Pogled na sijajno okrašene zvonove, jezdece, menjajočo razvrstitev in dolgo procesijo je bil slikovit, da je vzradostil vsakogar. Veselo so plapolala bandera v lahnem vetru in od Grun-čič in Važenberga sem so odmevali topiči kot na veliko soboto. — Dobili smo tri zvonove v skupni teži 1263 kg. Zvonovi imajo umetniške gotske okraske v lepi izpeljavi in na velikem zvonu je ovekovečenih dvaiset imen v vojski padlih. — Ob tej priložnosti bodi izrečena srčna zahvala lesni družbi „Drauland“ za velikodušni dar, kakor tudi klorfabriki v Mostiču za veliki denarni znesek in za brezplačni prevoz zvonov od železniške postaje do tovarne in za brezplačno montiranje.
Pliberk. Vsled splošnega pomanjkanja denarja je bila trgovina na letošnjem letnem sejmu mrtva. Za kupiti je bilo vsega dosth vendar se je prav malo prodalo. Kmetje so prignali mnogo živine na sejem in bi radi prodali, ker denar se rabi za polno potrebščin, ki biti morajo: za davke, za obleko, za kovače itd. Toda bilo je zelo malo kupcev in kar se je prodalo, je šlo po zelo nizki ceni. Gremo težkim časom nasproti. Kmet propada in z njim vred vsi drugi stanovi. Najbolj zadovoljni morejo biti še gostilničarji, ker vreme je bilo toplo in za pijačo se še tudi v slabih časih najde denar.
Beljak. (Preskrba z mesom.) 2e več časa zdržujejo kmetje sami mesnico v mestu, ki se veseli dobrega obiska. Še vedno trajajoči zastoj v prodaji živine je pa kmete sodnijskih krajev Beljak in Paternion prisilil, da so si u-stanovili družbo z o. z., ki bo preskrbovala mesto z dobrim mesom in kupovala neposredno od kmetov. Na ta način se bo nekoliko po-moglo kmetom, ki tožijo, da ne morejo prodati živine, pa tudi odjemalcem, ker se bo malo pritisnilo na oderuške cene mesarjev. Slična gospodarska ustanova je družba v Špitalu, ki bo preskrbovala mesto Celovec z mlečnimi izdelki. Kaj pa mi?
Velikovec. (Gozdarji.) Gozdarskemu referentu tukajšnjega glavarstva se je dodal za Labudsko dolino poseben strokovnjak s sedežem v Volšpergu. Tudi sodnijska okraja Do-brla vas in Železna Kapla sta dobila svojega gozdarja. Potreba za zaščito gozdov je oči-vidna, vendar pa upamo, da se bodo ozirali tudi na gospodarsko bedo kmetov in za potrebo pustili tudi sekati les, se ozirali nekoliko na živinorejo in pustili pasti, tam pa, kjer se v par letih les sam zaseje, da ne bo treba že prvo leto z visokimi stroški nasaditi nove mladike.
Blače. (Konjski sejem.) Na letošnjem sejmu žrebcev se je pokazalo, kako slabo se Rodi konjerejcem. Veliko ponudbe, malo popraše-vanja, slabe cene. Konjereja se prišteva sedaj najslabši gospodarski panogi in skrb, negovanje in riziko ne stojijo v nikakem razmerju s cenami. Ziljski kmetje ne morejo rediti živine, ker se nahaja v dolini obilo kisle močvirnate trave, ki je le za konje pripravna, nikakor
Lastnik : Pol in gosp. društvo za Slovence na Koroškem
Tiska Lidova tiskarna
pa za živino. Ako se ne pobrigajo oblasti in ne vstvarjjo prave carinske politike, bo konjereja izumrla, ljudstvo pa bo prisiljeno, se izseliti ali poiskati nove zaslužke. Mnogo zastoja v konjereji pa je napravil tudi avto, ki je izpodrinil malodane vse kjmje iz mest. Kakor se naknadno naznanja, je bilo prignanih 304 žrebcev, prodalo se jih je pa komaj 26. Za 200 Š se je dobil že najlepši žrebec.
Kazaze. (O vremenu.) Razgovor o vremenu je običajen kadar človeku kaj drugega ne pride na misel. Tudi uredništvu prav pride tak dopis kadar je „suša“. V Jugoslaviji je rekel popotnik: „Vsak dan nič drugega ko ta ljubeznivi dež!“ Tako ljubeznivo ne govorijo vsi o dežju in solncu. Sicer pa ljudska govorica ni natančna in pravična in dela tudi vremenu krivico. Poglejmo nazaj, kako je bilo letos z vremenom. Prosinec je bil v prvi polovici mrzel, potem snežen, h koncu mehek; na svečnico je teklo s strehe — že zjutraj — in po potih. Sredi svečana je rahlo deževalo, 22. bilo toplo. 1. sušeč je prinesel par centimetrov snega in mrzlo burjo, 3. je bila zemlja zmrznjena, 18. bilo je spet toplo, pozneje večkrat mrzlo, zadnje dni pa spet toplo. V začetku in ob koncu malega travna (5—6 dni) je bilo lepo, 16. že vroče, sicer so menjavali solnce, oblaki, mraz in rahel dež, ki je 22. zadosti namočil zemljo. Veliki traven se je koj prvi den pokazal lep, za tem pa v začetku mračen in hladen: 7krat je deževalo, 20.'celi dan, 24. popoldne in ponoči, da so bile ženske zadovoljne in so od 20. do 25. po cele dni sadile sadike, zelje. Rožnik se je prikazal moker, a se je že drugi dan ob 7. prismejalo solnce. 4. in 15. dan je bilo lepo, 10. že vroče, 12. je nam solnce sijalo celi dan; sicer pa so mu pogosto zakrivali oblaki obličje, vmes je hladil zrak in namakal zemljo dež, lepo po malem 9krat, 14. celo z nalivi, 17. na moč in 25. kar celi dan. Mali srpen je prišel še bolj moker, tako da se je 5 dni solzil; 6. dan se je skoz popoldne zjasnil, potem pa spet skisal, pokazal jezo z gromom, viharjem in močnim dežjem, 8. bolj, 9. manj; še 10. je malo po-godrnjal in nato se ponoči dosti zjokal, 11. pokazal že prijazno lice, a naslednje tri dni kazal spet mračno, dan in noč otiral solze, dvakrat grmel, naposled pa so se mu vlile tako debele solze, da še letos ni nikdar tako lilo. V sredi svoje poti se je vendar umiril in dovolil vsaj 7 lepih dni, 24. je bil posebno lep in topel, le 20. in 22. je še kropil, zadnji celi dan in ponoči. Velikega srpana se je grdo vreme počasno u-gnalo. Četudi je bilo sobica s početka bolj malo in so bili 6., 7., posebno 8. in 12. deževni dnevi, so pa bili 14., 15. in 16. posebno lepi, 18. je prišel spet kratek močan dež, 19. pa je bil vroč. 22. o polnoči je še slednjič prišel naliv z gromom in tresom (na „žegnanje“ kot lani poznim pivcem in proščenim rajavcem v strah!). S kimovcem vred se prikazuje po jutrih jesenska megla, sicer je pa bila suša, trava že tu pa tam ožgana. Pohlevni dež 13. t. m. je bil rešitev za ajdo v zorenju, pravi božji že-gen. Grmelo je 8. aprila, 5. majnika, 7. in 17. junija, v juliju deset in v avgustu trikrat. 5. sept., ko so kramarji v Pliberku kleli, smo mi hudo uro samo videli in ne čutili. Tako je večkrat neurje šlo mimo, toče ni bilo, deževalo je navadno le kratko, gorkote dosti, da moramo biti Bogu res zelo hvaležni za tako ugodno vreme.
Št. Vid v Podjuni. (Smrt.) Po dolgi mučni bolezni je preminula tukaj v cvetju življenja Marija Tomažič, pd. Lahova, v starosti 24 let. Pripoveduje se, da je podlegla raku v želodcu, da je živela skozi 92 dni skoro ob sami vodi, ker želodec nobene hrane ni prenesel, in s tem postavila rekord v stradanju. Bila ji domača zemlja lahka!
Tržne cene. Velikovec, 15. IX. Konji po 400 do 800 S; biki 1—1,20, pitani voli 1,20 do 1,30, vprežni voli 1,10—1,20, junci 1—1,20, krave 0,80—1,20, telice 1—1,20, teleta 1,60 do 1,80, plemenski prašiči 2—2,20, svinje 2,20 do 2,40, ovce 0,60—0,90, koze 0,30—0,40 S za kg žive teže. Jajce 16—17 g, surovo maslo 4,40 do 5,60 S, kokoši 3,50—4 S, piščanci 2—3 S;
pšenica 35—36 g, rž 26 g, oves 20—21 g, ajda 36 g, krompir 9—10 g; slama 85 g; kumare 25 g; apno 65 g; jabolka 40 g, češplje 40 g za kilogram. — Celovec, 16. IX. Voli 1—1,30, plemenske krave 1—1,30, klavne krave 0,80 do 0,90, plemenski prašiči 2,30 do 2,60, pitani 1,70—2,40 S za kg žive teže. Kilogram pšenice 42, rži 34, ječmena 36, ovsa 32, ajde 36, koruze 28, sladkega sena 11, kislega sena 7, slame 6, prosa 36, kaše 60, graha 90, leče 90, zelenega fižola 56, krompirja 18, zelja 60, repe 30 grošev. Goveja mast 8, surovo maslo 6,20, prekajena slanina 3,60, surova slanina 3,20, svinjska mast 3,60, smetana 4, mleko (liter) 0,44 šilingov za kilogram.
RAZNE VESTI M
Drobne vesti. Bivši poljski ministrski predsednik grof Skrzinski se je zaročil s hčerko Forda, kralja avtomobilov, ki dobi 300 milijonov dolarjev dote (2100 milijonov S). — Pri Celovcu neki najemnik ni hotel plačati 1 S 80 g najemnine. Prišlo je do tožbe in najemnik je plačal 243 S pravnih troškov. — Od 15. t. m. naprej se vrši zrakoplovih potniški promet Dunaj—Gradec—Celovec—Benetke in obratno vsaki dan. — Naša trgovinska bilanca je bila v juniju za 81 milijonov S pasivna. — Francoska vlada namerava v svrho štedenja znižati število vojakov. 175 vojašnic bo opuščenih, veliko oficirjev odpuščenih. — V Ljubljani se je vršil II. kongres pravnikov Jugoslavije. Navzočih je bilo čez 1000 pravnikov. — Romunski kralj se je mudil na Bledu. — Podpiranih brezposelnih je bilo na Koroškem 11. t. m. 1518. — V Duisburgu je na zavžitju pokvarjenega mesa zbolelo 37 oseb vsled za-strupljenja. — V Hannovru je zbolelo na tifusu 1011 oseb in umrlo 21. — Po vesteh iz Pekinga je bilo v Kalganu ustreljenih 500 mandžur-skih vojakov, ki so bili obdolženi nasilstev nad prebivalstvom. — 1000 Indijancev je napadlo v Mehiki vlak in odvedlo bivšega mehiškega državnega predsednika Obregona. Pozneje se je sam zdrav vrnil. — V Budimpešti je bilo 14. t. m. 14 samomorov v teku 24 ur. — V Bratislavi se je mrtev pastir zbudil ravn.o v trenutku, ko so ga položili v jamo. Pogrebci so zbežali, pastir pa je šel domov, se napil žganja in gnal prihodnji dan zopet ovce na pašo. — Žitna firma „Produktiva“ v Novem Sadu je ogoljufala državo na davkih za 4 do 5 milijonov dinarjev. — Ogromni požar je uničil v mestu Luise na Romunskem 120 hiš. — Sin velikega ruskega pisatelja Dostojevskega je na gladu umrl. — Ruski parnik „Sergjej“ je pri Batumu zadel ob mino in se potopil. Pri tem je utonilo 50 potnikov.
Najstarejši mož umrl. Kavkaški listi pišejo, da je umrl v Tiflisu neki Andrej Nikolajevič Andruszenko, ki se je boril proti Napoleonu leta 1812. Bil je 45 let vojak, trikrat ranjen v raznih bojih ter imel več brazd od sabel na licu. V svojem življenju je bil le enkrat pred 125 leti pijan. Čil do smrti je šel sam v bližnje mesto po tobak, se usedel na klop v parku in zaspal za vedno v starosti 150 let.
VABILO
Slovensko izobraževalno društvo v Globasnici priredi dne 26. septembra 1.1. ob 3. uri popoldne na rožarsko žegnanje sledeče igre:
SRCE IN DENAR DVA GLUHA . CIGANKA
Čisti dobiček se porabi v društvene namene. — Po igri prosta zabava. — Vsi somišljeniki pii-srčno vabljeni.	ODBOR.
r Celovcu - Zalcfžnik, izdajatelj in odgovorni urednik :Žinkovsky Josip, typograf, Dunaj, X., Et‘enreichgasse 9. -knt Machàt In družba (za tisk odgovoren Jos. Žinkovsky), Dunaj, V., Margaretenplatz 7