P» poitl prejemu«:
za
eelo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 „ — „ četrt , , 6,50, mesec , 2 „ 20,
V upravništvu prejeman: za
celo leto naprej 20 K — h 10 . - .
pol leta četrt „
mesec
6, -1 „70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino ia Inssrate sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St 8.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah It. 2,1., 17.
li ksja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Stev. 96.
Naši nemškutarji.
S Štajerskega.
Vkljub čudovitim naporom nemškim, ki menijo s pomočjo »Stldmarke«, »Štajerca«, z deželnimi in iivdnavstrijskimi podporami v nekaj letih izvršiti nemško kolo nizacijo v južnem Štajerju, jim poleg vse nemško-uradniške podpore ne napreduje stvar dobro. Kakor se kje ganejo, pokažejo se gola rebra nepoštenih njihovih »kra-kehlerjev«.
Pred kratkim časom je umrl E g o n v. P i s t o r, strasten agitator v Št. Iljski fari poleg Maribora. Ustanovil je tam šulferajn-sko šolo, vrgel vsled slovenske malodušnosti slovensko občino ter vstanovil nemško »Kel-lereigeaossemchaft«. skratka, bil je to zopet »das Muster eines ttlchtigen Vorkilmpfers fiir dio deutaohe Sache im Unterlande«. Vse to pokvarjeno časopisje je pisalo pane-girike nanj in lilo solze na njegov grob.
A še pred njegovo smrtjo razprodal se je njegov sedež »Got Edenhall«, s'cer be-raška partija, in po njegovi smrti je cela zapuščina pasivna; njegovi prijatelji lovijo na tisoče izgubljenega premoženja, mej temi nepremožne ženice, kakor poštarica v Št. Ilju in drugi. Vino njegove kletarske zadrege, ki se je ponudilo deželnemu odboru za deželne bolnice, karakteriziralo Be je kot: »mit Wasser stark verliingerte Halbweine«.
Takovi so ti junaki, ki stojijo za ptujskim »Štajercem« in kateri sipljejo, zanašajoč se na mariborske porotnike, cele gro-made obrekovanj na slovenske rodoljube. A da je slika popolna, omenimo še nekatere poštenjake: dr. I. S t e p i s c h n e g g, tast slovečega Wolfa, imenovan «der Schwieger-vater der Weltgeschichte«, bil je zaradi točnega poslovanja pred kratkim od disciplinarnega sveta suspendiran za eno leto. Naravnost pritlikavec je, v primeri s temi, tudi nemški dr. N a m e r n i g iz Ljutomera, ki je vkljub vsej prijaznosti nemške odvetniške
V Ljubljani, v ponedeljek 28. aprila 1902.
Letnik XXX.
zbornice v Gradcu dobil za pisarniške zasluge samo 300 kron denarne globe.
Ob priliki nadaljujemo to južnoštajersko galerijo znamenitih mož.
Govor posl. Žitnika.
(V drž. zboru dne 15. aprila.)
(Dalje.)
Ponemie vanje.
Gospod dež. šol. nadzornik Palla je v koroškem dež. zboru večkrat sam priznal, da pomanjkuje potrebnih učnih moČij za utrakvistične šole. Tako je po njegovi izjavi koroški deželni zbor za leto 1900 imel samo dva nova učitelja, ki *ta zmožna slovenskega jezika.
In na te pritožbe je odgovoril v koroškem dež. zboru posl. Kotz:
»Prvi gospod govornik je tožil, da se slovenščina v ljudskih šolah prezira. Na to odgovarjam, kakor je že dež. šol nadzornik omenil, da je premalo slovenskih učiteljev. Ako teh ni, potem gospodje menda uvidijo, da ni mogoče, povsod namestiti take učitelje.
Zato naj ti gospodje skrbe, da se več slovenskih kandidatov posveti učiteljskemu stanu «
Dobro, jaz temu pritrdim, toda z do-stavkom, da se tudi c. kr. učiteljišče t tem oziru preosnuje. Že bivši učni minister baron Gautsch je1 rekel v zbornici dne I. maja 1888:
»G!ede ljudskih šol kratko omenim, da je moje vedno načelo, naj se v ljudski šoli poučuje v maternem jeziku. Zato izjavljam, da hočem tudi v bodoče skrbeti, da se v tem smislu izvršuje zakon.«
A to so le prazne obljube, zato opozarjam naučno upravo na to izjavo in na zakon!
Preje sem že omenil, da je v slovenskih krajih na Koroškem tudi 30 čisto nemških šol, katere obiskuje nad 6000 slovenskih otrok.
Na teh šolah so v rabi samo nemške knjige, pouk je nemški, ker poučujejo ve-
činoma učitelji, ki niti slovenščine no raz umejo.
Šolska oblastva, v prvi vrsti koroški dež. šolski svet, so mnenja, da slovenski prebivalci na Koroškem niss Slovenci, ampak ie »biadiš narodič«, in da ljudske šole že izvršujejo svojo nalogo, ako se more učitelj vsaj začetkom malo sporazumeti s slovenskimi otroci.
To, gospoda moja, gotovo ni naloga ljudske šole, da se otrokom ubija v glavo edino le nemščina. Merodajni faktorji so mnenja, da more le nemščina zveličati koroške Slovence.
Ta sistem, ki ga c. kr. šolska oblastva in njeni organi po gotovem načrtu podpirajo, ponemčuje koroške Slovence od leta do leta. Da je to istina, dokazuje ljudsko štetje. Po ljudskem Štetju dne 31. grudna 1890 je bilo na Koroškem po občevalnem jeziku še 101.030 Slovencev, po zadnjem štetju leta 1900 pa le še 90497. V desetih letih so je torej število koroških Slovencev zmanjšalo za 10.533 duš. Jaz vendar sodim, da slovenski stariši niso tako slabo oblago-darjeni z otroci, in kar 10.000 Slovencev se menda tudi ni izselilo v Ameriko!
Ako pojde tako naprej, potem bodeta vladni šolski sistem in sovražna nemška birokracija v kratkih desetletjih Jionemčila koroške Slovence, kakor so Prusi Slovane ob L a b i.
Štajersko.
O šolskih razmerah na Štajerskem le nekaj besed 1 Tu so posebno dogodki na ljudskih šolah v Slovenjem Gradcu jako značilni za nepristransko postopanje oblastev.
Nemška ljudska šola v Slovenjem Gradcu je za 105 šolskih otrok takoj dobila tri razrede. Dvojezična šola v okolici, katero obiskuje 240 slovenskih otrok, pa ne dobi četrtega razreda, dasi je že večkrat prosil krajni šolski svet in dobil tudi obljubo. Dež. šolski svet je odgovoril, da deželni odbor
štajerski ne dovoli razširjenja šole. Ali ni to dvojna mera za Nemce in Slovence !?j
Za nemško šolo so zbobnali 105 otrok, ker so morali mnogi slovenski delavci svoje otroke vpisati v nemško šolo, da ne zgubS dela in kruha. Za to nemško šolo sta »stid-mark« in nemški »schulverein« dovolila posojila, celo iz Barolina so dobili 2000 mark (smeh), da, gotovo ne brez pogoja, da se morajo otrooi le v nemškem jeziku poučevati.
Pomenljivo je tudi, kar hočejo Nemoi glede ustanov. Na prejšnji skupni ljudski šoli v Slov. Gradcu so bile šolske ustanove. Ko je dež. šol. svet razdelil skupno šolo v nemško v mestu in dvojezično v okolici, je imenoval okoliško šolo matico novo mestne šole. In vendar sedaj krajni šolski svet zahteva za mestno nemško šolo vse ustanove. Nevarnost je velikanska, da Nemci dobč vse ustanove. To pač kaže, da so Slovenci brezpravni 1
Na Slatini že tri leta nemški »schulverein« vzdržuje nemško ljudsko šolo. Ker pa je to društvo le za tri leta prevzelo vzdr-žavanje šole, morala bi prenehati, ko bi ji deželni šolski svet ne priskočil na pomoč. Deželni šolski svet je odredil, da se mora šolski okraj Sv. Križ razdeliti ter ustanoviti nov šolski okraj samo za Rogatec -Slatino. Tu pa je le 88 hiš, od teh jih ima zdravišče 20; otrok je 48, od teh jih hodi 12 v slovensko šolo, 36 v nemško. Ves prejšnji šolski okraj je obsegal lžvasij. Torej zdravišče, ki seveda plača največ davka, je za-se svoj šolski okraj, ostalih 11 revnih vasij pa naj si vsled ukaza deželnega šolskega sveta zgradi novo šolsko poslopje za 40.000 kron. Ako bodo te vasi same morale graditi tako drago palačo, morajo vsi kmetje iti beračit!
Pa pravijo slatinski Nemci, da potrebujejo poslov, ki znajo nemški! Gospodje, to je prazen izgovor, ker že sedaj se je brez nemško šole ponujalo več nemščine zmožnih poslov, nego jih zdravišče potrebuje.
[33]
LISTEK.
Slepi muzik.
Rusko spisal Vladimir Korolenko, prevel Krilič.
In res so se vstavili pri plotu zadnjega vrta . . . Izmed oddaljenejših glasov se je najbolj slišalo visoko, tenko zvonenje samostanskega zvona. Morebiti po glasu tega zvona, ali po pihanju vetra ali pa po kakem drugem le njemu znanem znaku je Peter čutil, da svet na ono stran, kjer stoji samostan, strmo visi, morebiti je na bregu reke, ki se za njo daleč širi ravnina z nerazločnimi, težko določljivimi zvoki življenja. Ti zvoki so prihajali do njega pretrgano in slabo in dajali njegovemu sluhu čut daljave, ki v nji miglje nekaj zategnjenega, nejasnega, kakor nam miglja daljava v večernem mraku . . .
Veter se je igral s šopom las, ki so mu gledali izpod klobuka, in mu pihljal mimo ušes kakor zategnjeni glas eolove harfe. Nejasni spomini so mu rojili po glavi, trenutki iz daljne otroške dobe, ki bo mu vstajali v domišljiji iz pozabljene preteklosti, so se oživljali v podobi pihljanja, dotikov in zvokov . . . Zdelo se mu je, da mu ta veter, okrašen z daljnim zvonenjem in odlomki pesni, govori neko otožno staro pri-
povedko o preteklosti te deželo ali o njegovi lastni preteklosti, ali pa o njegovi prihodnosti, nejasni in temni.
Cez trenutek se je pripeljala kočijs, vsi so izstopili, prestopili prelaz v plotu in stopili na livado. Tukaj je v kotu ležala z visoko travo zaraščena, skoraj v zemljo pri-raščena kamenita plošča. Zeleni listi repin-čevi *) s plameno rdečimi cvetnimi glavicami, široki lapuh in visoki kokalj na tancih steblih so se videli iz trave in se tiho pripo-gibali v vetru in Peter je slišal njih tiho šepetanje nad zaraslo gomilo.
»Ša le pred kratkim smo izvedeli za ta spomenik« je rekel mladi Stavručenko. »Ali pa veste, kdo leži pod njim ? Nekdaj slavni »vitez«, stari kozaški poveljnik Ignacij Kari«.
»Glej no, kje je našel počitek stari razbojnik?« je rekel Maksim zamišljeno. »Kako je zašel semkaj v Kolodnjo ?«
«Leta 17 . . bo kozaki s Tatarji oblegali ta samostan, ki je bil takrat v poljskih rokah ... Saj veste: Tatarji so bili vedno nevarni zavezniki . . . Najbrže so obleganci na kak način podkupili tatarskega poglavarja, in po noči so se Tatarji vrgli na ko-zake ob enem s Poljaki. Tukaj okoli Ko-lodnje se je vršilo v temi strašno klanje. Pravijo, da so bili Tatarji potolčeni in sa-
•) Klette, lappa vulgarig.
mostan vseeno vzet, pa kozaki bo v nočnem boju izgubili svojega hetmana«.
»V tej povesti«, je nadaljeval mladenič zamišljeno, »je še druga oseba, čeprav ddio tukaj zastonj iskali druge plošče. Sodeč po starem pismu, ki smo ga našli v samostanu, je zraven Karega pokopan mlad bandurist (maloruski pevec in godec) . . . slepec, ki je spremljal hetmana v vojski . . .«
»Slepec? V vojski?« je prestrašeno iz-pregovorila Ana Mihajlovna, ki je takoj pred Btavljala svojega sina v strašnem nočnem klanju.
»Da, slepec? Najbrž je bil to slaven zaporoški peVec .... tako vsaj govori o njem pismo, ki pripoveduje v posebnem poljsko-malorusko-cerkvenem jeziku vso to dogodbo. Ce dovolite, mislim, da ga znam na pamet: »In ž njim slavni pesnik kozaški Jurko, ki nikoli ni zapustil Karega in je bil od njega 8 polnim srcem ljubljen. In ko je njega umorila poganska sila, je tudi tega Jurka sramotno posekala, po navadi svoje poganske vere, in se ni ozirala na slabot-nost in na velik talent za skladanje peBem in igranje na strune, pred katero bi se mogli tudi volčje na stepi omehčati, pogani se pa niso usmilili v nočnem napadu. In tu sta eden zraven drugega pokopana pevec in vitez, ki jima naj bo po častnem koncu neminljiva in večna slava na veke amen . . .«
»Plošča je precej široka«, je rekel nekdo. »Morebiti oba ležita tukaj . . .«
»Da, saj res, toda napis je razjeden od mahovja . . . Poglejte, od zgoraj je poveljniška palica in konjski rep. Dalje pa vse zeleno od li^ajev«.
»Počakajte«, je rekel Peter, ki je vse to poslušal z nemirno pozornostjo.
Šel je k plošči, se nagnil nad njo in njegovi tenki prsti so se zarili v zelene li-šaje na površju plošče. Skozi nje je čutil trdi kamen.
Tako je sedel nekoliko časa, z gor obrnjenim obrazom in pridvignjenimi obrmi. Potem je začel brati:
. . . »Ignacij s priimkom Kari ... v letu gospodovem . . . ustreljen iz loka s strelo tatarsko . . .«
»To smo tudi mi še razbrali«, je rekel dijak, slepčevi prsti so se z veliko paznostjo spuščali rižje.
»In ko jo njega umorila . . .«
»Poganska sila« ... je živahno poprijel dijak ... »te besede so stale tudi v opisu Jurkove smrti . . . Res, da je on tukaj pod isto ploščo . . .«
»Da, — poganska sila« — je prečital Peter, »potem pa vse izgine . . . čakajte, še nekaj: »posekan.od tatarskih mečev . . .« čuti bo še neka črka ... ali ne, nič več se ni ohranilo«.	(Dalje prih.)
Jako žalostne ao šolske razmere tudi v Ormožu. Mnogo let so ae prepirali za šolo. Leia 1893 so seveda zopet Nemci zmagali. V mestu so ustanovili nemško trirazred nico, Slovenoi pa so morali, kakor drugod, s šolo ven v okolico.
Zanimiv pa je neki dogodek iz tega boja za šolo. Bdo je dne 18 avgusta na ce-sarjev rojstveni dan. V cerkvi pa so ee učenci nemške šole uprli, da no pojo ce sarske pesmi. Na večer so bile demonstra cije proti Slovencem, pri katerih so tudi nemški otroci kričali »pereat« Geršak in Slovenci, »hoch Deutschland« itd., to vse pred očmi gospoda nadučitelja. Dva Ormo-žana, gospoda Fr. Gomsi in dr. Geršak, sta se proti nadučitelju pritožila na r.aučno ministerstvo. Posledica je bila, da je nadučitelj oba in dve priči tožil radi žaljenja časti. Prva dva sta bila obsojena vsak na 100 gld. globe, priči sta bili oproščeni. Tako se plačuje v Avstriji slovensko domoljubje!
(Konec sledi.)
Poljski oklic na Čehe in Nemce.
V	dunajski poslanski zbornici pride v kratkem v razpravo načrt zakona o pospeševanju poljske industrije, ki ga predloži vlada na odločno zahtevo poljskega kluba. Tem povodom objavlja IvovBki list »Slovo Polskie« oklic na češke in slovenske poslance, v katerem jih spominja, da so Poljaki kot en mož šli v boj b Cehi in Slovenci za Colje, in pripominja: »Ko bi Cehi in Slovenoi ne glasovali za dodatni predlog poljskega kluba, bi oni dol javnega mnenja v Galiciji, ki nasprotuje češko-poljski zvezi, dobil nov povod za svoje namene. Svojim , bratom moremo torej le tedaj pomagati, ako naB tudi oni ne zapusto v vprašanjih, j | ki so za nas velike važnosti. — češki in Blovenski poslanci bodo gotovo ustregli tej želji poljskega kluba, če le niso poljske koristi v nikakem nasprotju s češkimi, kar pa
v tem slučaju bržkone bo.
Wolf proti Schiinererjevemu jezikovnemu načrtu.
Z objavljenim jezikovnim načrtom, ki ga je skoval bchOnerer s svojimi sodrugi, Wolf nikakor ni zadovoljen. Načrt imenuje Wolf gflo demonstracijo, s katero se ničesar ne doseže, kakor se tudi ničesar ne doseže z grožnjo, če dotičnik nima v roki samokresa. Načrt je po njegovem mnenju silno površno delo, čegar vspeh more biti edino le — blamaža. Izvršitev takega dela zahteva mnogo več časa in napora ter velike odgovornosti. V šestih mesecih bi bili prvaki pač lahko kaj boljšega skovali, in če že sami nimajo sposobnih moči za taka dela, naj bi bili z denarjem, ki so ga potrošili za ščuvanje proti K. H. "VVollu, najeli v to spo-sobnejih ljudi. — Iz osebnega sovraštva do svojega vedno bolj nevarnega tekmeca odklanja Wolfovo glasilo Schonererjanski jezikovni zakon.
Italijansko-švicarski razpor.
V	italijanski poslanski zbornici je v soboto zunanji minister Prinetti pojašnjeval znani razpor mej Italijo in Švico ter povedal o njem mej drugim sledeče: Poslanik Silvestrelli ni zahteval, da se kaznuje anar-histiški list »Risveglio« radi znanega članka, marveč porabil je le to priliko, da je obnovil razne pritožbe proti celi tendenci imenovanega lista. Oflcielen odgovor zveznega sveta na zahtevo, ki bo ni niti sprožila, je bil povod obžalovanja vrednemu razporu. Vse kaže, pravi dalje minister, da se z naše Btrani v tem oziru ni ničesar zakrivilo, in upamo ter želimo, da se nesporazum-Ijenje kmalu odstrani na časten in zadovoljiv način. — Pod vtisom tega govora prevladuje v italijanskem parlamentu prepričanje, da sta obe vladi voljni čim najpreje obnoviti staro prijateljsko razmerje in da se razpor že v prihodnjih dneh poravna najkrajšim potem.
Nemiri na Ruskem.
Slični nemiri, kakor v Helsingforsu, so bili tudi v Wieborgu, Tamalortu, Abo, Bjorn-borgu in drugih mestih. Med stavkujočimi delavci v Moskvi in okolici so bili resni nemiri, posebno pa med delavci v tovarnah za svilo. Stavkujoči zahtevajo zmanjšanje delavnega časa za eno uro in zboljšanje gmotnih razmer. Vojaštvo je moralo napraviti red. Govori se o 50 mrtvih in ra-
njenih. V okrajih kijevskem, karkovskem, poltarskem so upori kmetov. Vojaštvo je odšlo v dotično kraje. Posestvo velikega kneza meklenburškega je opustošeno. Vzrok kmečkih nemirov je baje beda. Kmetje nimajo ni potrebnega za setev in za hrano. V o k raj i h Pol ta v a in Karkovse je uprlo 18000 kmetov in delavcev. Kijevski generalni guverner je odpotoval v te okraje, da osebno vodi udušenje nemirov.
A meriske grozovitosti na Filipinih.
Pred vojnim sodiščem v Manili se je pričela to dni zanimiva obravnava proti generalu S m i t h u, ker ga dolže, da je ma jorju Wallerju naročil, naj z vsemi grozo-vitostmi postopa proti Fdipincem, ki še niso hoteli odložiti orožja. General bo skoro gotovo obsojen, ker je celo njegov pravni zastopnik brez ovinkov priznal, da je Smith naročil Wallerju, naj pobija, požiga in Samar popolno opustoši. Rekel mu je nadalje Smith, da mora biti umor-jenvsak, ki n o b i o r o ž j e i n j e ž e dopolnil deseto leto. To povelje je baje izdal radi tega, ker so na Samaru oboroženi otroci ravno tako nevarni (?), kakor odrasli ljudje. — To pač kaže, da so Ame-rikanci ravno tako »človekoljubni«, kakcr Angleži, in da je pač umevno, zakaj se ro-dovi tako malo brigajo za angleško »kulturo«.
Iz brzojavk.
Deželno-zborske volitve na Nižje-Avstrijskem bodo od 14. do 20. oktobra. Združene proti krščanske stranke bodo z vso s lo skušale doseči vspehe na deželi in tako onemogočiti kršč.-soc. večino v nižje-avstrijskem drž. zboru.
—	Proračunski provizorij. Ker proračun v avstrijskem drž. zboru ne bo rešen do konca maja, pride na vrsto nov proračunski provizorij. — Wolf grozi, da bode, ako bode prisiljen, tudi o tistih, ki ga sedaj napadajo, odkril »lepe reči«. Pač čudna družba poštenjakov so Vsenemdi!
—	Poljaki v Bosni in Hercegovini. Oblasti so se izjavile, da bodo podpirale izseljevanje Poljakov v Bosno ijjl Hercegovino. S tem vprašanjem se je pečal tudi poljski klub. Naseljenje se bo vršilo po posebnem kolonizacijskem načrtu in mora vsak izseljenec imeti premoženja 600 gold. — Strankarski shod Vse-n e m c e v iz alpskih dežel se bo vršil 11. maja. Govorili bodo na shodu poslanci Berger, Malik in Schalk, ki bo naprošeni, da v svojih releratih ne omenjajo prepira z Wolfom. — Lueger je kriv! Nemško-nacijonalni prvak dr. Dorschatta je napadel dr. Luegerja, da je on kriv, da ao Lahi glasovali proti Stiirkghovi resoluciji v zadevi celjske gimnazije. Pri konferenci načelnikov nemških strank so se namreč krščanski socijalci izrekli proti temu, da bi pomagali Lahom pri odstranitvi hrvaške gimnazije iz Pazina. Nato bo Lahi glasovali proti atiirkghovi resoluciji. — Obstrukcijav nemškem državnem zboru. Agrarci v nem. drž. zboru napovedujejo obstruk. proti predlogi o sladkornem davku. — Nemiri na Kitajskem. Pri mestu Buan Tsung na meji Šuntunga je med oboroženimi prebivalci nekaterih vasij in četami podkralja Juan Schikkaija prišlo do praske, pri kateri je podkralj izgubil 500 mož. — W o 1 f u se izneverjajo. Prva občina, ki je Wolfa izvolila za častnega člana, Soboch-leben, ga je pozvala, naj odloži častno članstvo te občine. — Novi ogrski trgovinski minister. Zatrja Be, da jo že storjen sklep, da se drž. tajnika dr. Franc N a g y j a imenuje za ogrskega trgovinskega ministra. — Nemški manevri na P o z n a n j b k e m. Letošnjih nemških cesarskih vojaških vaj na P o z n a n j -s k e m (!) se udeležita tudi avstrijski in ruski prestolonaslednik. — Angleški vojni minister Brodrick je dejal, da nastane morda v Južni Afriki v kratkem mir, med tem pa Angleška nadaljuje z od-pošiljanjem vojakov in vojnega materijala, da bi tako vojno lahko nadaljevala eno in, ako treba, tudi dve leti. Ta izjava pač kaže, da z mirom v Južni Afriki ne bo nič. — Reški župan potrjen. Cesar je po-
trdil izvolitev dr. Fr. Bio za reškega žu pana. — Odstop čilenskega mi-nisterstva. Kabini t je podal skupno ostavko, ker zbornica ni dovolila prodaje križark »Pinto« in »Errazuriz«. — »N. Fr. Press e« in sladorni karte 1. Posl. Kliemann je v neki interpelaciji trdil, da je »N. Fr. Presse« dobila od slad. kartela 100 000 gld. zato, ker je zagovarjala kartel. Imenovani list pa sedaj izjavlja, da nihče v njenem uredništvu ni prejel nobe nega denarja in da je bil list vedno proti temu kartelu.
Dopisi.
Iz Novega mesta, dne 24. aprila 1902. (Prvi občni zbor dolenjskega kletarskega društva).
Prvi občni zbor dolenjskega kletarskega društva se je vršil po sledečem vsporedu : 1. poročilo načelnika o dosedanjem delovanju, 2. poročilo blagajnika o blagajničnem stanju, 3. volitev novega člana v razsodišče, 4. predlog načelstva za prireditev kleti, 5. raznoterosti. K občnemu zboru je prišlo 18 udov večinoma iz Novega mesta in njega okolice. O njem podamo sledeče poročilo:
Zborovanje, katero se je vršilo v dvorani g. Windischerja v Kandiji, otvoril je g. B. S k a 1 i c k y, kot njega načelnik, b sledečim nagovorom: Konštatuje zadostno število udeležencev za zborovanje omeni, da se je načelstvo z mnogimi povabili do dolenjskih vinogradnikov obrnilo, da bi isti pristopili k društvu, in dosodaj se je odzvalo 54 posestnikov, kateri so uplačali deležev za 4030 K, deloma glavnih (321, deloma opravilnih (41) Poleg tega je poslala gospa Hočevar-jeva v Krškem 102 K, kot prispevek za en glavni delež in vstopnino, a društvu kot članica ni pristopila. Odbor je imel dosedaj 2 seji. V prvi se je sklenilo, da sn obrne do države, dežele in do kranjske hranilnice v Ljubljani s prošnjami, da iste blagovolijo podpirati to narodno-go-spodarsko podjetje, ki ima le občen blagi namen.
Slavna kranjBka hranilnica je prva vslišala prošnjo in sicer za prospeh društva na prav munificenten način. Poslala je žo načelstvu v občnem zboru dovoljeno podporo 3 0 0 0 k r o n. Da se je doseglo tako visoko podporo, zato gre vsa čast in hvala ne le vodstvu kranjsko hranilnice in njenemu upravnemu'8'votu, ampak osebnemu trudu in požrtvovalnosti mil. g. prošta dr. Elbert a, kateri ee je sam v Ljubljano peljal in tam s svojim uplivom tako visoko podporo izprosil. V drugi seji se je sklenilo takoj se zahvaliti kranjski hranilnici za njeno veledušno podporo.
Gosp. dvorni svetnik Fr. S u k 1 j e je poročal potem o denarnem stanju društva kot predsednik nadzorništva. Društvo je imelo dosedaj 7244 K dohodkov in 202 47 K stroškov, tedaj z vspehom prebitka 704153 K. Načelstvu se d& absolutorij; računi se popolnoma strinjajo z dokazili.
V razsodišče se voli namesto enega iz-stopivšega člana g. F. S e i d 1, trgovec in posestnik v Novem mestu.
Ker bode dolenjsko kletarsko društvo z letošnjo jesenijo pričelo z nakupovanjem domačih vin ter bode s tem začelo dejansko delovati, zato potrebuje v to svrho potrebnih prostorov in vinske oprave. V ta namen se je določil po kratki stvarni debati dati načelstvu neomejen kredit in presti delokrog.
Pri zadnji točki dnevnega reda : raznoterosti je v prvo mil. g. prošt dr. Elbert v jedrnatih prisrčnih izrazih čestital načelniku današnjemu zborovanju, gospodu B. Skali o k e m u, kateremu je med zborovanjem tolegrafično došla vesela vest, da je imenovan »c. kr. vinarskim nadzornikom«, na tem za Dolenjsko važnem činu • izrazujoč nado, da ostane on s tem še dalje časa pridobljen DolenjBki. Vsi navzoči so z radostjo pozdravili to novico in isto tako priljubljenemu gospodu načelniku zborovanja ne le čestitali, ampak tudi odobravali, da \ 6 država ceniti svojo na polju za povzdigo narodnogospodarskega napredka vnete in vrlo z vspehom delujoče organe, ker skrbi za zboljšanje njih materijelnega stanja in da se jim ni treba bati, da bi na starost ne uživali jednakih dobrot kakor drugi drž. uradniki.
Nadalje proBi mil. gospod prošt, da naj ee voli mesto njega kateri drug član v nad-zorništvo, ker je on itak preobložen z delom in z drugimi uradoimi posli. Po daljšem prigovarjanju se uda občni želji, da ostane še do prihodnjega občnega zbora.
S tem je bil končan dnevni red prvega občnega zbora dolenjskega kletarskega društva. Mlademu društvu pa želimo enakih dobrotnikov in enake podpore od strani države in dežele in vrlega napredka v občno korist, dolenjskim vinogradnikom in domačemu našemu trudoljubivemu prebivalstvu,
ki je velike denarne žrtve investiralo v nove s ameriškimi trtami zasajene vinograde, ki prideluje v njih že sedaj dosti več in finejša vina, kot prejšnja Jeta, in ki želi in upa, da se mu trud tudi splača in mu omo-goči vztrajanje na domači zemlji!
Rus o Slovencih.
Al. Ilaruzin: »Kreitjanin A v s tr i j s k o j Krajni ijegopo-s t r o j k i «. Otd. ottiski iz žurnala »Ži-vaja Starina« Vyp. I. 1902. g. S. Peterburg. Tipografija kn. V. P. Meščanskago Spass-kaja 27. 1902. Vel. oktav. Str. 32.
Pod tem naslovom je izšla ravnokar ruska knjiga, ki je za nas velike važnosti. Tako natančno doslej še noben Rus ni pisal o Slovencih, kakor g. Ilaruzin, in smo mu zato doižni vsi hvalo.
Haruzin je bil proSlo leto na slovenskem in je natančno proučeval življenje našega ljudstva. Etnografl po navadi niso preveč natančni, a gospod Haruzin se je potrudil, da vidi ljudsko življenje, posebno v njegovih podrobnih gospodarskih posebnostih, in sad svojega opazovanja, podkrepljenega s statističnimi podatki, nam podaja v tej knjigi.
Izbral si je kranjskega kmeta kot glavnega zastopnika slovenske narodnosti in z ono Rusom lastno trudoljubivostjo, ki se zanima za vse podrobnosti, opisuje njegov značaj in gospodarski položaj.
Najprej podaje pregled naše zgodovine in Bplošen geografični opis. Potem pa popisuje vse stroke, s katerimi si kranjski kmet išče zaslužka. Lesoreja, vinogradarstvo, vse vrste poljedelskega gospodarstva, način obdelovanja, setve, živinoreja, poselsko vprašanje, žitna trgovina itd., o vsem pove bistveno in točno glavno sodbo. Haruzinova sodba o značaju slovenskega naroda je jako ugodna. Pred vsem hvali delavnost našega kmeta. »Ljubja svoj semejnyj očag, Slovi-nec Krajny predan i svojej cerkvi. Svobod-nyj i poetomu gordyj kranjskij Slovineo samoljubiv i odinakovo sposoben kak k sel-skomu hozajstvu, tak i k promislu i tor-govle. a ravno k razvitiju umstvennomu. Vse oti kačestva Slovinca delajut iz nego žiznesposobnago čelovoka, sumčvšago ne toljko OBtojat svoju narodnost i jeja samo bytnyja čerty, no vdš'atsja hozajnikom svojej strany, vziav v Bvoji ruki kak materijalj-nyja bogatstva, tak i rukovoditeljstvo du-hovnago i političeskoga svojego razvitija.«
Pri tem pa Haruzin vidi tudi težko krizo, katero mora prestajati naš kmečki stan. NerazmernoBt med dohodki in izdatki kaže na nekaj statističnih zgledih, potem pa prestopa do glavnega dela svoje razprave: do popisa hiš in gospodarskih poslopij slovenskih. Popis je jako natančen. Posebno ga poživljajo mnogoštevilne po fotografijah prirejene slike. Zlasti so ga zanimale razne vrste kozolcev in sto-gov po Gorenjskem, Notranjskem in Dolenjskem. Oblike hiš je pa proučeval najbolj v blejski okolici, kjer Be je najdalje mudil. Poleg zunanjih slik imamo tu tudi natančne načrte, iz katerih se vidi zidava hiš in razporedba hišne oprave. Ti načrti so narejeni po kmečkih hišah na Bohinjski Beli, v Zaspem in na Bledu.
Res hvaležni smo g. Haruzinu z* to poučno knjižico. Bolje ne more nihče popisati slovenskega naroda, kakor tisti, ki gre za kmetičem v hišo in na polje, ki sočutno opazuje njegove skrbi in težave. In tak po-pisovatelj je g. Haruzin. Želimo, da bi izvedel Bvoj načrt ter Rusom v takih spiBih podal še druge strani iz slovenskega kulturnega razvoja.	L
Dnevne novice.
V Ljubljani, 28. aprila.
Zahvala Podpisani župni urad se zahvaljuje najspoštljiveje prevzvišenemu gosp. knezoškofu dr. Antonu Bonaven-turi Jegliču, ki je daroval za pogo-relce v Zdenski vasi znesek 100 K. Župni urad Dobropolje, dne 27. aprila 1902. And. Ramoveš, župnik.
Knez Oton Windischgratz in soproga na popotovanju. Iz Carigrada se piše: Knez Oton VVindischgratz in soproga Bta se 25. t. m. udeležila praznika »selam-lika«. Potem sta si ogledala hleve in tovarne za porcelan v Yildizu ter sta bila vsprejeta od sultana, kateri jima je podaril dva konja za ježo.
Občni zbor „Dramatičnega društva". V Boboto zvečer se je vršil občni zbor »Dramatičnega društva« v tukajšnjem »Narodnem domu«. Na dnevnem redu je bila volitev novega odbora. Predsedoval je g. dr. K. vitez B 1 e i vv e i s , ki je povedal, da je odbor izdelal promemorija na deželni zbor in obč. zastop ljubljanski. Dejal je, da od dež. odbora se ni nadejati kmalu kakega odgovora, v občinskem svetu pa bo v po-
nedeljek sprožil vprašanje o večji podpori v klubovi seji. Ce ne bo ugodnega odgovora, ne more odbor »Dramatičnega društva« pod sedanjimi pogoji več prevzeti vodstva slov. gledališča, podpiralo bo društvo sicer slov. gledališče še dalje, a podjetnik gledališča potem odbor »Dram. društva« več ne bo. •G. svetnik G e s t r i n je predlagal zahvalo odboru za njegovo delovanje, kar je bilo soglasno sprejeto. Pri volitvi odbora eo je naznanilo, da gg. dr. Tavčar, A š -k e r c in dr. G Krek več ne sprejmo izvolitve. Izvoljeni so bili nato v odbor gg. dr. Zbašn ik , dr. Tekavčič. sodni tajnik M i 1 č i n s k i, dr. R. B e ž e k , dr. Novak. Nato se je občni zbor zaklju čil. »Dramatično društvo« ima samo 104 člane. To število pač ne kaže, da bi ljub Ijanski »inteligenci* in meščanstvu bilo kaj .posebno pri srcu slovensko gledališče.
Občinski svet ljubljanski ima izredno sejo jutri v torek, dne 29. aprila 1902, ob šestih zvečer v mestnej dvorani. Na ■dnevnem redu so poročila: O prošnji Ivane ■Jerman za izplačilo ostanka kupnine 1000 K;
0	dopisu dež. odbora kranjskega v zadevi nakupa posestva pokojne Marije Slavičeve na Poljanski cesti v svrho zgradbe bram-bovske vojašnice; o kupni ponudbi Franoa Jemca za del mestnega sveta poleg tobačne tovarne pare. štev. 96/6 kat. obč. Gradišče; "združenih odsekov finančnega in stavbnega poročilo o županovem dopisu v zadevi stav-bišč za poslopje druge državne gimnazije in za tržnico; o napravi poti z Ilovice proti Č r n i v a s i; o kanalizaciji Dunajske ceste t< r Sod-■nijskih, Ogaletovih in Predilnih ulic; o stavbnih popravilih v mestni ubožnici na Karlovski cesti; o določitvi n i v e -
1	o v za Dunajsko cesto do južne železnice; o parcelaciji Gustava Št č irega posestva med !Nunskimi ulicami in Erjavčevo cesto; o spremembi regulačnega načrta ob Ljubljanici za hišo št 3 v Črevljarskih ulicah; o odobritvi n i v e 1 o v za podaljšane Predilne ulice, zs 'Nove ulice ter za cesto na državni kolodvor; o spremembi parcelacije Zheskovih dedičev posestva ob južni strani b^dnjih ulic; o Lju-•devita Striclja prošnji za spremembo občinskega sveta sklepa z dne 1. sept. 1896, ki nasprotuje njegovi nameri glede sezidave vrtne hišice; policijskega odseka poročilo o predlogu mestnega magistrata, da bi se zaradi varstva Trnovskega in Krakovskega loga zopet nastavil poljski čuvaj; klavnič-nega ravnateljstva poročili o računskem .sklepu mestne klavnice za 1.1901; o prošnji mesarske zadruge, da bi se zgradila tržnica; šolskega odreka poročilo o dopisu mestnega magistrata zaradi dovolitve kredita za nakup nekaterih predmetov, ki se bodo potrebovali v kopeli mestne dekliške osemrazrednico pri sv. Ja kobu ; direktorija mestne elektrarne poročilo o dopisu predsedstva c. kr. deželnega sodišča o zadevi razsvetljave nove justič ne palače; o pritožbi nekega obrtnika proti mestnemu magistratu v zadevi prodaje električnih svetilk.
Volitve v okrajno bolniSko blagajno ljubljansko so se za dvorni okraj iz skupine delojemalcev včeraj vnovič vršile. Kršč.-soc. lista je dobila 200 glas, soc.-dem. 210 glasov. Z* soc.-dem. listo so prišli tuji delavci in volili so za soc.-dem. zopet taki, ki nimajo v bolniški blagajni volivne pravice, a so se posluiili legitimacij nenav-zočnih volivcev. Tudi proti tej volitvi se vloži rekurz. Kršč. boc. imajo zasedaj med delegati lepo število mož, ki bodo gledali soc.-dem. na prste. Da so vsi proti socijalno-de-mokratični volivci storili svojo dolžnost, bi soc.-demokracija tudi s pomočjo tujih delavcev propadla.
Shod v Celju. Včeraj se jo vršil v Celju občni zbor političnega društva »Naprej«. Načelnik društva g. dr. Karlovšek je otvoril občni zbor i običajnim pozdravom, na kar je v daljšem, jedernatem govoru razmotrival delovanje Slovencev v ^elju na korist okoličanov, in pogubno nemško politiko, katera za slovenskega kmeta ni škodljiva le v narodnem, ampak tudi gospodarskem oziru. Vsa svoja izvajanja je pojasnjeval s praktičnimi zgledi. Občinstvo mu je sledilo res z velikim zanimanjem. - Po njegovem govoru, ki je žel mnogo pohvalo,
je poročal tajnik g. Rebek o društvenem delovanju, sledila bo še poročila drugih funkcijonarjev društva, kar se je vso z odobravanjem vzelo na znanje. Vršila se je potem volitev društvenega vodstva in sicer per acclamationem. Voljen je bil dosedanji odbor. K besedi se je oglasil nato g. dr. Ivan Dečko, ki je s poljudnimi besedami zbranim možem pojasnil čudni in smešni boj celjskih in sploh vseh aistrijskih Nemcev za našo slovensko last v Celju. Rekel je, da si bodo morali celjski Nemci dati svoje grebene postriči, ako bodo hote'i živeti v Celji, — sicer jim bomo pokazali hrbet in potim bodo morali tudi oni dati svojo kramo na hrbet ter jo Sli ponujat berolin-skim Bismarckom. Drastični primeri v govoru dr. Dečka so vzbujali v naših možakih občno zadovoljstvo in veselost! Razpravljal je tudi geslo »Svoji k svojim!« Konečno je dr. Karlovšek objubil v teku leta po okoliških vaseh in trgih več poljudnih predavanj ter je navzoče pozival, naj kar najži-vahneje agitirajo, da bodo shodi dobro obi-skani, ker le na ta način se dajo ljudstvu oči odpreti. Shoda so se udeležili občinski zastopniki vseh občin v bližini Celja s svojimi župani vred. Bili so tu naši najinteli-gentnejši kmetovalci. Prenapolnjeni so bili vsi gostilniški prostori »Narodnega doma«. Navzočih je bilo 200—300 mož. Nato se je cglasil zopet k besedi g. notar Baš, ki je želel debiti zadoščenje za to, ker so ga nekateri listi — navajal je samo «Naš dom«, nekoliko raztrgali zaradi njegovega govora na zaupnem shodu Na predlog g. dr. Kar-lovška se je sprejela in sicer soglasno resolucija, s katero se mu izreka popolno zaupanje za njegovo narodno delovanje. Nato se je shod zaključil.
Imenovanja pri goriškem deželnem odboru Imenovani so: oficijali v X. č. r. gg. Kavčič Emil, F u r 1 a n i Josip, M u n g h e r 1 i Ivan ; asistenti v XI. č. r. T r o j e r Angelj, Kalin Tomaž, Maver Anton; vežbarci: Štrukelj Albin in F o n-z a r i Gvido. Razun tega je sprejetih nekaj pomožnih uradnikov.
Prihodnji četrtek dne 1. maja ima Sodalitas Ss. C. ljubljanske dokanije svoj mesečni sestanek.
Šolske vesti s Spodnjega Štajar-skega. Učiteljem je imenovan na Soli v Pi-šeci, okraj Brežice, provizorični učitelj gosp. Rudolf K a 1 a n istotam, na utrakviBtično ljudsko šolo v Brežicah pride za učiteljico def. učiteljica gdč. J. S o r i č ,iz Teharij. Za učiteljico na ljudski šoli v Bučah je imenovana provizorična učiteljica gdč. R:za Pre -s k a r. Detinitivni učitelj gosp. Gustav Potočnik v Pletrovčah, okraj Celje, gre v stalni pokoj.
Šolske razmere na Koroikem. Iz Prevalj se nam piše: Kdor je bral govor poslanca gospoda dr. Ign. Žitnika v državnem zboru in hoče biti resničen in odkritosrčen, mu mora do oela pritrditi. Dokaz naše tukajšnje Sole! Drugi razred na ekspozituri v Lešah moral se je iz znanih vzrokov opustiti, ker ni dobiti druge učne moči. Kaj storiti ? Polovico otrok vtaknili so v prvi razred v Lešah, polovica naj obiskuje drugi — popolnoma nemški — razred v Prevaljah. Otroci na Lešah imeli so pouk v prvem razredu deloma v slovenskem jeziku, kako naj sledijo sedaj pouku v drugem razredu na Prevaljah, kojega otroci so že v prvem letu imeli samo nemški jezik ?! — Že pričetkom šolskega leta vložena je bila prošnja na deželni šolski svet, da se tretji razred razdeli. A bila je odbita, češ, da ni učnih močij. Sedaj s koncem aprila so pa vendar le razred razdelili, toda kako? En dan ima jedna polovica šolo, drugi d;m druga! In tako se lahko primeri, kakor »e je že primerilo, da ima jedna polov'oa v tednu en sam dan šolo! In od takih šol pričakuje naj ljudBtvo vspehov?! In ta samo-oblastnost od šolskega vodstva! Samo določuje ure verouku, in sicer tako, da jedna polovica otrok ostane cel teden brez pouka v verouku. Ali mu niso znane postave? In še nekaj! Če je res tako pomanjkanje učnih močij, pač smemo vprašati deželni šolski svet: Učitelj Tilly je še vedno nastavljen kot defmitiven učitelj za Prevalje, a ga že tretje leto ni tu; zakaj mu ne dajo ukaza, da bi poučeval na šoli, na kateri je nameščen? In še enkrat: Ce je res taka sila za
učne moči, čemu se pač brani dež. šolski nadzornik tako učiteljev is drugih krajev, Štajerske in Kranjske? S3j se jih vendar dovolj oglaša. Česa se pač pri njih boji? Ali si morda ne upa več vcepiti jim svojega duha? Na ta vprašanja bi radi imeli odgovor.
Poroke in aaroke. Poročil se bo jutri g. Robert K a s t n e r, lekarnar v Tolminu, z gdč. Marijo T c b u r n iz Ljubljane.
—	Poročil se je v Pleterjah pri Celju tukajšnji knjigotržec g. Leop. Sobvventner z gdč. Alojzijo Erbežnik. — Poročil se bo g. Jožef Hauptmann, cficijal trgovske in obrtne zbornice, z gdč. Pavlo Š i j a n e c, učiteljico ročnih del. — Dne 17. maja se bo poročil g. dr. R i c h a r d T c h e c h , c. kr. uradnik na Vranskem, z gdč. Marijo Bamberg iz Ljubljane.
—	G Rupert W a 1 1 a n d , zastopnik tovarne, se bo poročil z gdč. Alojzijo Kramaršič, — G Franc P a u r i t s c h, delovodja, se je poročil z gospodično Klaro S o h o p f. — Gisp. Anton čeme, Črko-stavee v Celju, se je poročil z gdč. Ljubo-miro Jančar iz Ljubljane.
Umrl je v Zagrebu naš rojak gosp. Ljudevit Tomšič, ravnatelj mestne ljudske šole in urednik lista za mladino »Qršljana« v 59 letu svoje dobe. Pogreb je bil danes ob 4. uri popoludne. Naj v miru počiva zaslužni mladinski pisatelj! — Na Voloskem je umrl dne 24. t. m. v starosti 84 let g. Anton Dragotin F a b i a n i, diplom, komisijonar Nj. Velič. pok. cesarja Maksimilijana. — V Retnjah pri Tržiču je umrl g. Simon S n u k, tovarnar in posestnik. — V StrasBU na Nižje Avstrijskem je umrl 24. t. m. 69 let star, štajerskim obmejnim Slo vencem dobro znani duhovnik sekovske škofije g. J a n e z L i 1 e k. Porojen v bvičini, služboval je zadajih 10 let kot beneficijat v imenovanem kraju. Bodi blagemu možu lahka zemlja v tujini!
Nova slovenska učna knjiga Na učno ministerstvo je za pouk v ljudskih šolah s slovenskim učnim jezikom odobrilo knjigo: »V. p). Haardtov zemljepisni atlas za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom, priredil Fr. Orožen. Iidanjo II. s 14 zen.ljevidi in listom razglasujočim 1. zemljevid«.
Požar v Zdenski vasi. V soboto nekaj minut čez poldne je začelo goreti v '/idenski vasi prav na zahodnem koncu vasi pri Jeriču. Pihal je močen zahodnik ter valil ogenj po vasi. Ni preteklo še pol ure, pa je stala cela vas v plamenu. Hkrati je gorelo 160 hiš in velikih gospodarskih poslopij. Gasilci, ki so prišli takoj z brizgalno na vas k vodi, so komaj rešili novo brizgalno, ko jih je zajel ogenj od obeh stranij; vaška brizgalna je zgorela pri vodnjaku, ker je nikakor niso mogli več oteti. Nihče ni mogel v vas in prebivalci so komaj oteli golo življenje. Nekatere bolnike so komaj izvlekli iz hiš. Župana so peljali v bolnišnico, ker se je ves opekel; skočil je v lužo, kjer je bil toliko časa, da je ponehal največji ogenj. Se le potem, ko so vsa večja poslopja pogorela, so mogli ljudje do vode in reševati, česar še ni bil pokončal ogenj. Edeninštiri-desetim gospodarjem so zgorela skoro vsa poslopja. Nepoškodovana je samo ena hiša in en kozolec, in tri hiSe so ostale vsaj za silo, dasi je ogenj ožgal lesovje na strehah. Prihiteli so tudi gasilci iz Velikih Lašč. Koliko je zgorelo živine in prašičev, se še ne ve natanko; ob devetih zvečer so še pogrešali šestletnega otroka. Zdenskavas, ki je bila ena najlepših in primeroma najtrdnejših vasij, je sedaj le kup razvalin Zgorela sta dva človeka, eden mož, star šestdeset let, z imenom Jernej Tavželj, in petletna deklica. Ta se je iz strahu skrila pod posteljo, ker je bila sama doma, ko je začelo goreti. Mnogo ljudi ni bilo doma, ker bo v gozdu trebili. Presvetli gospod knezoškof je došel ravno z vlakom ob pol treh, da ustanovi v Dobrepoljah Marijino družbo. Takoj je prišel na kraj požara in ljudi tolažil. Zanetilo se je vsled neprevidnosti. Nujna pomoč jo potrebna. — Dodatno se nam še poroča: Požar je nastal tako: Streljali so kamenje, da sezidajo vodnjak. Vžigalna vrvica je bila že prižgana, a neprevidno niso pokrili vodnjaka. Hudi veter je zanesel kos prižgane vrvice na bližnjo slamnato streho, in v par minutah je bilo več gospodarskih poslopij v
plamenu Vsega skupaj je zgorelo 146 p. metov. Živine so še precej rešili, • hišni, oprava je vsa zgorela. V pepelu so našli celo stopljen denar. Celotna škoda se ceni na 700000 kron. Zavarovani so bili pogo-relci za nižje svote pri »Vzajemni zavarovalnici«, pri »Vzajemni graSki« in pri »Ph5-nxu«.
Novi vodovodi. Mestni vodovod v Škofji Loki se prične takoj graditi in se bo otvoril še letošnje leto. — Vodovod v Novem Mestu bo gotov meseca avgusta. Na kraju bivših mestnih vrat »Na vratih« so pri izkopavanju dobili 9 kame-nitih krogelj težkih po 6 do 7 kg. Podpod-jetnik Lončarič je pripeljal v Novo Mesto 400 delavcev iz okolice Crkvenice. Sedem monterjev polaga cevi.
Gospa Borštnik Zvonarjeva se na Dunaju pripravlja za nemško gledališko karijero.
Strah med štajerskimi Nemoi.
Štajerske nemške prvako v Gradcu straši. In ni čuda. Slovenski štajerski deželni poslanci nameravajo priti v dež. zbor, da preprečijo odobrenje graškega posojila. Tako se godi, ker imajo Slovenci tudi intereB pri skupnem gospodarstvu. Nemci naj kar tiho dajo Slovencem prav, ko hočejo »proč od Gradca« in administrativno ločitev Spod. Štajerske, potem bodo pa lahko v Gradou brez strahu sami gospodarili in zagospo-darili.
Nesreča. Iz Sorice, 26. aprila. Danes popoludne ob 2. uri Bta na Torki pripravljala drva oče in sin. Ravno ko je drevo padalo, je potegnil močan veter in padajoče drevo je zadelo bežečega sina Lovrenca Tor-karja tako hudo, da je samo dvakrat še zasopel in izdihnil.
Posojilništvo v Celju Južnoštajer-ska hranilnica je imela v preteklem letu 20.000 K dobička. Dočim ima ta slovenska hranilnica tako lep vspeh, zabeležuje mestna nemška hranilnica veliko izgubo.
Zgodnji roj. I& Šantvida na Dolenjskem nam piSe prijatelj naSega ''sta, da je dobil dne 25. aprila prvi roj Upati je, da bodo čebele letos dobre.
Ogenj je 19. t. m. ponoči upepelil hišo s hlevom in raznim orodjem gospodarju Ant. Jermanu v Podstranju pri Moravčah. Zgoreli sta tudi dve svinji in 15 prašičkov. Prebivalci so se komaj rešili. Vnel se je strop v kuhinji Škodo cenijo na 2000 K.
Ljubljanske novice. N a g 1 o m a umrl je v soboto po noči ritmojster v pok. baron Helversen pl. Heilversheim. Pogreb je bil danes ob 5. uri popoludne. Danes je umrl na sv. Petra ceBti čevljarski mojster g. HrovaL — Župana z Zdenske vasi so pripeljali v ljubljansko bolnico, ker je dobil pri požaru težke opekline. Ko je skočil reševat svojo imovino, ga je ogrnil plamen. Imel je še toliko zavesti, da se je rešil gotove smrti, dn je skočil v veliko lužo in se prijel za nek voz, ki je slučajno stal v luži. V groznem položaju je tako preživel tričetrt ure. — Ljubljanska s o c. d e m. priredi v sredo ob pol 7. uri shod zidarjev. Na shodu bode govoril sodrug P a n e k iz Trsta laški in Linhart slovenski, boc. dem. poBkuša stavko zidarjev. Za delavski blagor ji ni, ampak hoče le 1. maja pomnožiti vrste brezdelnega delavstva. -— M a 1 park so uredili mej Krejčijevo in Gerberjevo hišo — Prve lastaviceso priletele v Ljubljano te dni. — Nepreviden kolesar je povozil v Trubarjevi ulici 7 let starega dečka Fr. Hvala. Deček je ranjen na glavi. — Dezerterja Jož. Goriška so prijeli na Štajerskem ter ga pripeljali nazaj v Ljubljano.
»Trgovski Dom « V Gorici nameravajo nekateri slovenski krogi pred ljudskim vrtom zgraditi „Trgovski Dom". »Novi List« pravi, da bo to le napredna špekulacija.
Cerkev na Krnu. Prebivalci vasice Krn, ležeče tik pod vrhom tega gorskega velikana, so sklenili zgraditi cerkev, za kar bo že dobili dovoljenje od nadškofijskega ordinarijata. Za cerkev je napravil načrt stavbeni mojster Jožef Rusjan iz Renč. Ladja cerkvice bo dolga 8 metrov, široka bo 5 metrov, presbiterij (svetišče) bo dolg 380 m., visoka pa bo cerkev v pročelju , 1010 m., do vrh stolpa pa 20 metrov. Do-gotovljena bo v jednem letu in prih. poletje bodo krnski turisti obiskali lahko tudi
to svetidče, predno se podajo na strmi vrh Krna uživat rajski razgled. Duhovnikom, obiskujočim nad divni stari Krn, bode dana prilika, da zamorejo opraviti daritev svete maše v novi cerkvici.
Politično druitvo za Hrvate in Slovenoe v litri. Dne 7. prihodnjega mo seoa maja se bo vršilo v prostorih »IirvatBke čitaonioe« v Pazinu ob 2. uri popoludne osnovno zborovanje se sledečim dnevnim re dom: Upisovanje članov, volitev odbora, eventuvelni predlogi.
V konkurz je prišla trgovina »brata Ribarič« v Zagorju.
Konje pokojnega kardinala je ku pil g. grcf Lanthieri.
Policaji in revolverji. V Trstu so govori, da bodo tržaški redarji s 1. majni-kom pričeli nositi revolverje. Povod temu so baje napadi na redarje.
Samomor agenta. Brezposelni agent Janez Fabjančič iz Metlike se je v občini Cermošnjice obesil n:v nekem drevesu za jermen od hlač. Dobili so ga mrtvega na pol visečega, na pol sedečega.
Konji sa Afriko. Včeraj je priplul na Reko po konje za Južno Afriko angleški parobrod »S cilian«. To je 68 parobrod, ki je odpeljal z Reke konje za afriško boiisče. Doslej je preko Reke odpeljamh v Afriko 50356 konj.
Hidravlični urad v Gradišču. Laški listi poročajo, da je ministerski predsednik Korber obljubit laškim poslancem tako nekako gotovo, da se ustanovi v Gradišču hidravlični urad.
Hrvaški slikarji. Iz Zagreba je odpotoval slikar Robert A u e r s svojo rodbino v — Ameriko, ker doma nima nič več zaslužka. Vlaho Bukovac se preseli v Prago, Č r n č i č na Dunaj, ČikošinValdec v Ameriko.
Kraljevo rožo (Daphne Biagayana) so v novejšem času zasledili tudi na Kozjem nad Zidanim mostom in v Ločnici na Igalu, kjer jo ljudje imenujejo »igalko«.
Nova pivovarna v Gorici. G. Josip Gorup, tovarnar kisa, zgradi na tržaški cesti v Gorici svojo lastno pivovarno. Tovarna je začela delovati v pondeljek. Poleg tovarne napravi g. Gorup tudi pivovarno.
Prvi maj. Soc.-dem. delavci v Trstu bodo 1. maja praznovali in po shodu v »Politeama fbssetti« priredili demonstrativni obhod po mestu. Zvečer ne bo veselica radi žalosti po padlih žrtvah.
Rop v sredini Trsta. V Trstu so predvčerajšnjim ob 10. uri zvečer trije moški v bližini gledališča »Armonia« napadli 54-letno kuharico Marijo Bortolini. Dva sta jo držala, tretji ji je pa segel v žep in jo oropal denarja. Nato so vsi trije zbežali.
Štrajk v Karpanju Iz Pazina se po roča: Štrajk rudarjev v Karpanju traja dalje. Strajkujoči zahtevajo povišanje plačila. Položaj je neizpremenjen. Mir se ni kalil.
Pred tržaškimi porotniki se je vršila obravnava proti trgovcu s sadjem Ant. Chir;co, ki je bil obdolžen, da je umoril svojo ženo. Chirico je trdil, da se je žena sama usmrtila. Bil je oproščen. Obravnava je trajala štiri dni.
Camber, urednik bivšega »Avantija«, je bil obsojen od tržaških porotnikov na 6 tednov zapora zaradi žaijenja časti. Pritožbo zoper sodbo mu je kasacijsko sodišče odbilo kot neosnovano.
Občinske volitve v Krminu so končane tudi v drugem in prvem razredu. V prvem volivnem razredu je zmagala avstrijska stranka, v drugem pa iredentovska, ki ostane torej v obč. odboru v manjšini. Za časa volitev je 40 orožnikov krožilo po mestu. Značilno pri teh voliti/ah je, da so slovenski liberalni listi potegovali se za židovsko iredentovsko stranko.
»Piccolov" šefredakter Meyer prestopi v katoliško vero.
Telefonska In brzojavna poročila.
Zopet grožnje.
Dunaj, 28. aprila. Z vlado v ozki zvezi stoječa „Montags-Kevue" prinaša glede na obravnave avstrijske in ogrske vlade zaradi nagodbe sledečo grozečo notico: „Ako se izkaže nemožnost, da
bi se avstrijska in ogrska vlada ze-dinili zaradi nagodbenih zahtev, si ne moremo zatajiti, da se te težave ne dajo več odpraviti z nikako izpretnembo tni-nisterstev, ampak da so vsi stiki oboh državnih polovic tako omajani in da stopijo za bodočnost v ospredje razmere, o katerih bistvu ne more biti dvoma". Ta notica je v parlamentarnih krogih vzbudila splošno pozornost, ker se sodi, da je inspirirana naravnost od Koerberja.
Volitve v Franoiji.
Pariz, 28. aprila. (0. B.) Dosedaj vladi znani izid včerajšnjih splošnih parlamentarnih volitev, ki so se izvršile večinoma mirno, je sledeči: Znanih je 566 rezultatov; izvoljenih je 242 vla-d in ovce v in sicer: 87 republikancev. 40 radikalnih socialcev, 94 radikalcev in 21 socialistov, ter 15 3 pro ti vladni h kandidatov in sicer 30 nacionalistov, 57 republikancev, 2 socialista in 64 konservativcev. Potrebnih je 171 ožjih volitev. Mej izvoljenimi so: ministri Delcasse, D e o r a i a in 0 a i 1-laux, zborniški predsednik Desch.-t-nel inMeline, mej propadlimi: Oas-sagnac in Drumond, v ožjo volitev so mej drugimi prišli: ministra Millerand in L e y g u e s ter B r i s »o n L a bor i in Reinaeh.
Dunaj, 28. aprila. Državna zbornica začne zoptt z delom danes popoludne. Ta teden bo imela 6 sej. Potem preneha za en teden, da se izvrše delegacije.
Dunaj, 28. aprila. V poslanskih krogih se razguvarjajo o predlogi za odpravo državnih mitnic. Finančni minister Bohm-Bawerk je baje izjavil, da je pripravljen iz prihodnjega proračuna izpustiti postavko o državnih mitnicah, a samo s tem pogojem, da poslanci glasujejo za davek na vožne listke.
Dunaj, 28. aprila. V avstrijsko delegacijo so izvoljeni: kot predsednik Baernreither, kot podpredsednik grof Vetter von der Lilie (oče predsednika poslaniške zbornice), Chlumecky.
Krakov, 28. aprila. Soproga bivšega finančnega ministra Dunajewskega je danes umrla.
Benetke, 28. aprila. Tu so prišli iz ameriške vojne križarke „Chicago" častniki in mornarji na suho. V kavarni „Aurora" na trgu sv. Marka so se ste-pli z Italijani. Dva italijanska podanika precej ranjena. Več ameriških častnikov aretiranih.
Umrli so:
25.	aprila. Marija Havptman. agenta hči, 14 me« secev, Bohoričeve ulice 14, bronchitis.
26.	aprila. Jera Hribar, mokarica, 68 let, Stari trg 21, enceph&lomaria. — Teodor baron Helversen, c. in kr. ritmojster v pok., 78 let, Rimska cesta 9, marasmus.
Duii^jska borza
dnž 28. aprila.
Skupni državni dolg v notah.....101'65
Skupni državni dolg v srebru.....101-50
Avstrijska zlata renta 4%......120-40
Avstrijska kronska renta 4%.....&9-60
Ogerska zlata renta .......119 95
Ogerska kronska renta 4#......97'70
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1597-—
Kreditne delnice, 160 gld.......671 EO
London vista........... 240-20
Nemški dr2. bankovci za 100 m. nem drž.velj.	117-22
20 mark............23-44
20 frankov (napoleondor)......19'06
Italijanski bankovci . . . •.....93 lb
C. kr. cekini...........1128
Mdteoffologično porodilo.
i/iSiiL Ej.d morjem B06 8m, tctdnjj zračni tlak736'Gkk
1 1 , 1 Ca* oyft-4 1 »©-hjm. i	lit-!.!!,!« isnro- t nun.	Ttnnpc-čeli;;u	V	. . . , Solo	16» .3 s =
261 9 zve«. | 729-1		13-4	sl. jug.	dež	11-6
97 7, zjutr. " 2 oopol.	128 7 731-8	121 9-3	si. svzh. sr. vzjvzh.	oblač. dež	
27| 9.*vs«	733-9	60	sl. jvzh.	dež	00
pR| T.zjuti. |2. popol.	73G6 736-5	25 57	sr. jvzh. m. svzh.	oblač. »	
Srednja temperatura sobote 14-8", norm.: 11-4° Srednja temperatura nedelje 9-1", normale: 11-6°.
Emajlna glasura, pjS
mete, kateri se mnogo rabijo, n. pr. umivalniki, že-lezje, les, kositar, kameniti predmeti, vodovodne fikoklje, kojim dft porcelanu slično prevlako. V Skatljicah po «/, in 1 Ko. se dobiva pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila po povzetju. 524 3 12—1
539 1-1
Vsem častitim gospodom Bobra-tom, duhovnikom in znancem priporočam v pobožno molitev svojega preljubega očeta, ki so 23 t. m. v Rijhonburgu v Gospodu s j preselili v boljši svet.
llamborn na Porenskem, dn6 25. aprila 1902.
P. Kiisljun.
Zahvaia.
536 1-1
Prav pod ugodnimi pogoji se prod&
mlin na tri tečaje
z vso opravo. Mlin jo popolnoma moderno sestavlp-n in z nikdar vsahujoiV) vodo. Mlin je v Vitanji in ima vedno dober prorm t.
Več ro izvš pri letniku mlina Kan-Cijanu Mole, Vitanje, Štajersko. 500 3-3
SOT* Razpisuje se
služba organista in cerbvenika
na Vačah.
Cecilijanec ima prednost. — služba se lahko takoj nastopi.	526 3—2
Župni urad Vade.
Ker nam ni mogoče, da bi se vsakemu posameznemu zahvalili za mnogoštevilne dokaze ljubeznivega sočutja ob smrti našega predragega soproga, oziroma očeta, starega očeta, brata, strica in svaka, gospoda
Josipa Šušteršiča
posestuika na Seničiei pri Medvodah
izrekamo tem potom zahvalo vsem, ki so se ga na kakorgenkoli način spominjali ia ga spremili k zadnjemu počitku.
Seničica, dn6 26. aprila 1902.
Rodbina Šušteršič.
H&sT Išče se
503 3-3
organist in cerkvenik
z<\ malo župnijo, ki bi znal kako rokodel stvo. Ož njeni ima prednost
Natančneje ^e poizve pri župnem uradu Sv. Križ. Pošta iesenico na Gorenjskem.
Zh večji vrt v mestu se išče priden, pošten in spreten
z d-.b:im spričevalom.	514 8—3
Pismene ponudbe pod naslovom „ Vrtnar" sprejema upravništvo »Slovenca".
Duhovski poslovnik,
ali navod za razno uradno poslovanje v dušnem pastlrstvu ln za oskrbovanje oer-kvenega in nadarbinskega premoženja. — Z
raznimi obrazci in stvarnim kazalom. — Sestavil Martin PoS. — Drugi, popravljeni natis.
Brolirao izvod knjige slane v ,,Katoliški Bukvami" v Ljubljani 4 krone, trdo vezan v pol-Sagrinu ali celoplatnu 5 K 20 h. Po pošti 30 h več.
g: Prijatelji citer m
ki se želč z malimi stroški kot samouki gotovo in temeljito naučiti igrati na citre, se uljudno poživljajo, da blagovolijo svojo čast. adreso naznaniti po poštni dopisnici podpisanemu, ki jim brezplačno in franko dopošlje obsežen pregled najboljših učnih pripomočkov za oltre. — Naslov
538 1-1
Josip 5or$,
Dunaj, III, Kdlblgasse 17.
Proda se posestvo:
hiša s 6 sobami, 10 oralov zemljišča:
njive, gozd in travnik'.
Kje (»oizve su pri lastniku v Dravljah pri Ljubljani št 59.
lekarna piccoli
„pri Angelu" i. 2 (50-17/
Ly uhlja na. ifc Dunajska eosta
LEKARJA
Piccoli-ja
v Ljubljani.
i Dobiva sevlekarnah.
krepca ma!okrvne, nervozne in slafeote osebe!

Pollitrska steklenica velja 2 K.
Zunanja naročila izvršuje lekarnar Gabriel piccoli V Ljubljani točno, ako se mu pošlje znesek po poštnem povzetju.
Županstva v Dobrepoljah razglašajo, da bodo
novi živinski sej
in sicer:
17. januvarija, 1. maja, 31. avgusta
in 5. decembra
11» vrtu poleg- farne cerkve v I>ol»repoljfiI».
Prvi sejem bo pvlliodlnjj	«B*m
na katerega uljudno vabimo prodajalcu ia Ku^c-.	522 3-3
OQQQQOQOQOQQOQQQGOOQOQQQGCOOGGOO MOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
OO
oo
Otvoritev notarske pisarne.
Podpisani si usoja vljudno javiti, da je pričel uradovati s
24. aprilom t. I.
v pritličju hiše štev. 5 na Valvazorjevera trgu v Ljubljani v stari pisarni zamrlega -notarja gospoda Ivana Gogole. --
Dt*. Sehmidincjet*
c. kf. notaf.
55
Si
02
526 6-2
5555555
OOOOOOO
m
isaajaieij: Or. t«|H lmv«.
Odgovorni mdniks Ivm Rakovao.
Tisk .KatoliSk« Tiskarn« v Ljubljani.