Psštnina plačan* v g«toT»ni.
Naročnina
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna itev. 1 9in
UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA : telefon številka 54
Štev. rač. poštne hran. 12.549
tihajs vsako nedeljo I«. LETO
Murska Sobota, 25. junija 1933.
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malini oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNlbTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo ŠTEV. 26
Konferenca v Londonu.
Svetov.ia gospodarska konferenca v Londonu, katero so od vseh strani s tolikimi nadami pozdravili, je zadela na prve težko-če. Državniki velesil so se že dogovorili, da bodeta angleški funt in ameriški dolar na sedanji višini Stabilizirana (ustaljena) in da ne bodeta smela več padati. To je namreč predpogoj, ako se hoče svetovno gospodarstvo obnoviti in razvijati. Do sedaj se je vsak trgovec bal kaj prodati, ker ni bil nikdar prepričan, da do takrat, ko bo kupnino dobil izplačano, ne bo morda valuta padla in bo pri tem mnogo izgubil
Kakor rečeno, je bilo v tej točki na konferenci že doseženo soglasje. Ko so pa ta sporazum predložili Ameriki v odobritev, ga predsednik Roosevelt ni hotel odobriti. Vsled tega je vse delo na konferenci nekako zastalo, ker je najprej treba končnoveljavno rešiti valutno vprašanje, in na to se bo moglo sklepati o znižanju carin, dovolitev posojil in drugih gospodarskih vprašanjih. Nadaljni potek konference je torej odvisen od Amerike, ki bo pač konečno morala popustiti. Sicer bi jo zadel očitek, da je ona kriva, ako se konferenca razbije. Med zastopniki Angleške in Francije se že razpravlja, da-li ne bi kazalo, konferenco zapustiti in se nič več ozirati pri gospodarskih vprašanjih na Ameriko. Kakor rečeno, so pa optimisti v veČini, ki upajo, da se bo dalo doseči soglasje.
Na konferenci se je načelo tudi važno vprašanje, da bi se pšenici določila stalna in boljša cena, kot je sedaj. To bi se doseglo s tem, da bi prekomorske države pridelavale manj pšenice kot sedaj. Na ta način bi kmet že naprej približno vedel, koliko bo dobil za svojo pšenico in bi mogel s tem računati.
Za izboljšanje položaja kmetov se na konferenci zavzamejo zlasti agrarne države, med njimi tudi Jugoslavija. Te pretežno poljedeljske države bode imele poseone sestanke, na katerih bodo določile svoje zahteve in bodo, nato napram drugim državam skupno nastopale.
Za Malo antanto je na konferenci govoril tudi g. dr. Be-neš, ki je pojasnil stališče Jugoslavije, Romunije in Čehoslovaške.
Njegov govor je vsled svoje jasnosti in važnosti vzbudil splošno pozornost.
POLITIČNI PREGLED
Jugoslavija. Narodna skupščina je na eni izmed zadojih zasedanj soglasno odobrila 18 konvencij, sklenjenih z Rumunijo. Najvažnejša izmed teh so konvencije, ki urejajo šolska vprašanja jugoslovenske narodne manjšine v Rumunije in rumunske narodne manjšine pri nas. Mi imamo v Ru-muniji 44 razredov z 2300 učencev, Rurauni pa pri nas 78 razredov s 5000 učenci. Tem so sedaj zagotovljene take pravice, kakor jih še ni priznala nobena druga država svojim narodnim manjšinam. — Nek narodni poslanec je zahteval od ministrskega predsednika naj v svrho omiljenja brezposelnosti inteligence izda odlok, da se v najkrajšem času zmanjšajo vse ženske moči v državnih uradih. Na ta način se bi dalo zaposliti celo vrsto diužinskih očetov, dočim sede sedaj v mnogih primerih v uradih ženske, ki niso odvisne od svojega zaslužka. — Finančni odbor je imel sejo na kateri je razpravljal o znižanju sodnih taks za kmečke menice. — Radi preložitve beograjskega manifestacij-skega zbora J. R. K. D., ki se bo vršil 2. julija je preložen tudi zbor v Cetinju, ki bo 30. juHja. — Narodna skupščina je z veliko večino sprejela zakon o končni likvidaciji agrarne reforme v naši državi. — Vlada pripravlja važne ukrepe za omiljenje gospodarske krize. Olajšale se bodo kreditni odnošaji v državi v zvezi z ureditvijo kmečkih dolgov. Poteg tega pripravlja vlada obširna javna dela, ki naj dajo širokim slojem naroda priliko zaslužka in olajšajo bedo, ki se pojavlja kot posledica splošnega gospodarskega zastoja. — Večje število naših poslancev in senatorjev je na potovanju po Poljski. Povsod so navduieno sprejeti in listi prinašajo tople pozdravne članke z željo, da bi se ednošaji med obema bratskima narodoma še bolj poglobili. — Nad de-settisoč deklic in dečkov se je zbralo v nedeljo v Ljubljani, kjer se je vršil sokolski izlet. Mnogo Sokoličev je prihitelo tudi iz bratske Češke. V Ljubljani so bili navzoči tudi številni ministri. Nj. Vel. kralj j<; na podlagi ustave imenoval sedem novih senatorjev. - Širi se vest, da so baje v Beogradu ustanovili novo stranko pod imenom Radikalna socialna
stranka. — Pogajanja z avstrijsko delegacijo za sklenitev nove trgovinske pogodbe potekajo zadovoljivo. V vseh važnejših vprašanjih je že dosežen sporazum.
Avstrija. Notranje politični položaj v Avstriji se je zaradi nasilne akcije narodnih socialistov izredno poostril. Vsa javnost je v največjem razburjenju in v stalnem strahu pred novimi bombnimi atentati. Vlada je zaradi tega izdala stroge ukrepe proti narodnim socialistom. — Vlada je odredila aretacijo narodnosocialistič-nih voditeljev v vsej Avstriji. Policija je izvršila nalog z vso doslednostjo ter je zaprla tudi vse občinske svetnike ter deželne in narodne poslance, ki pripadajo narodno socialistični stranki, kar je izzvalo med narodno socialisti silno ogorčenje. Poslance so po zaslišanju zopet izpustili, vendar pa so postavljeni pod stalno policijsko nadzorstvo. — Na dunajski univerzi so zapečatili prostore nar. soc. ter zaprli mnogo dijakov in profesorjev. Študentje so preplavili Dunaj z letaki, v katerih pozivajo prebivalstvo k revoluciji. — Neznanci so porezali brzojavno in telefonsko zvezo, ki veže Dunaj z Italijo. — Ker so na seji nižjeavstrijskega deželnega zbora hi-tlerjevski poslanci neprestano izzival', so ji krščanski socialci in socialni demokrati med splošnim pretepom, vrgli iz dvorane. — Neznanci so položili peklenski stroj v orožniško vojašnico v Mfirzuschlagu. Peklenski stroj, ki je bil namenjen tamkajšnjemu orožniš-kemu poveljniku, se je razletel baš v času, ko v njegovi bližini ni bilo žive duše. V Celovcu je pred hišo v kateri stanuje neki krščansko-soci-alni deželni poslanec eksplodirala bomba, ki k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Povzročena škoda na bližnjih hišah, kjer so popokale vse šipe, je velika. Tudi na drugih krajih je prišlo do manjš'h eksplozij. — V zadnjem hipu se je posrečilo policijskim organom, da so preprečili eksplozijo večje količine streliva, ki je biio položeno v električno centralo v Solnogradu. — Na izredni seji je ministrski svet na podlagi zadnjih dogodkov na Dunaju in v ostali Avstriji sklenil razpust narodne socialistične stranke v Avstriji. Obenem je pre-
— Prosimo cenj. naročnike, katerim smo priložili položnice, da poravnajo naročnino do 30. VI. 1933; posebno prosimo one, ki imajo še dolg iz leta 1932, da storijo svojo dolžnost!
povedal nošnjo hitlerjevskih znakov.
—	Dva mladeniča sta vrgla ročne granate v vojaški oddelek, ki se je vračal z vežbališča v mesto. Pri tem je bilo 18 oseb hudo ranjenih.
Nemčija. Ker je avstrijska vlada aretirala tiskovnega atašeja pri nemškem poslaništvu na Dunaju, je nemška vlada izgnala iz Nemčije tiskovnega atašeja pri avstrijskem poslaništvu. Svoj prvotni ukrep pa je vlada razveljavila, na posredovanje drugih vlad. — Nemška delegacija je v Londonu je izročila spomenico, v kateri zahteva povratek kolonij. Zaradi splošnega ogorčenja pa je spomenico zopet umaknila. — Hitlerjevci imajo v načrtu da morajo polagoma izginiti razen Hitlerjeve, vse ostale stranke.
—	Vodstvo narodno socialistične stranke je izdalo objavo v kateri pravi, da ni odgovorno za zadnje dogodke v Avstriji. Splošno se smatra to kot umik Hitlerja, ker se boji, da bi vsled tega intervenirale velesile, kar za Nemčijo ne bi biio ugodno.
Francija. Ministrski svet je odobril avstrijsko posojilo. Finančni minister je pooblaščen, naj ga razpiše v času, ki se mu bo zdel najbolj primeren. - Na seji ministrskega sveta je zunanji minister poročal o splošnih zunanjepolitičnih pogajanjih, zlasti o razgovorih z Italijo, kamur bo v kratkem potoval. To je prvo večje zbližanje med Francijo in Italijo.
Madžarska. Kar se tiče spora med Avstrijo in Nemčijo je Madžarska povsem drugače zainteresirana, kakor večina evropskih držav. Radi tega se je G8mboš podal v Berlin ter skušal doseči poravnavo med obema državama, kljub temu, da se je trdilo, da je bil njegov poset le radi gospodarskih pogajanj. Francoski listi pa celo trd;jo, da je bil G5mb6š v Berlinu po Mussolinijevem naročilu v svrho posredovanj med sprtima državama.
11 ■ i
Uspeh našega učitelja.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru pripravlja tisk pomožne učne knjige „Do stvarnega uka v I. razredu," ki jo je s sodelovanjem učiteljice Tilke Rusove priredil

Dne 24. t. m. vrtni koncert pri g. Benko.
Koncert gopnjelendavshega mladinsHega zbora.
Antauer Evgen, šolski upravitelj na Tišini. Je to obširno (nad 300 strani velikega formata) strokovno delo, pisano v toliko poljudnem stilu, da ga čitata z enakim pridom tudi vsak oče in mati, ki najdeta v njem neizčrpen niz stvarnih opazovanj in napotkov za pravilno usmerjanje in negovanje umske, etične in tudi telesne rasti otroke. Delo se je uveljavilo že v nekaterih drugih državah (Madžarski in Poljski), s slovensko prireditvijo je dana možnost tudi slovenskemu učiteljstvu in staršem, da se seznanijo in okoristijo z njim.
Knjiga, ki bo izšla v prire-diteljevi samozaložbi, sodi na polico vsakega inteligenta v Prek-murju, v roke učiteljstvu in staršem, ki se zanimajo za učno-vzgojna vprašanja. Naroča se pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in je odplačanje lahko v obrokih.—aš.
Spremembe v občinskih upravah
Z odlokom Kr. banske uprave dravske banovine so se izvršile v navedenih občinah sledeče spremembe:
Vutia gomila. Na mesto umrlega občinskega odbornika in svetovalca Czigut Janeza je bil imenovan za člana obč odbora in svetovalca posestnik Oček Janez.
Lemerfe. Občinska odbornika in svetovalca Bukvič Nikolaj in Železen Franc ter občinski odbornik Škri-lec Mikloš so bili razrešeni svojih mest. Na njihova mesta so bili imenovani za obč. svetovalce in odbornike Kelemen Aleksander in Banfi Ivan, za odbornika pa Vlaj Ludvik.
Veitlca. Vratarič Janez je razrešen dolžnosti župana občine Veščica. Na njegovo mssto je kot župan imenovan Perkič Aleksander, pos. v Veščici št. 60. Z istim odlokom so bili razrešeni Novak Jožef dolžnosti podžupana in odbornika, Balaško Nikolaj in Norčič Štefan dolžnosti svetovalca in odbornika ter Banfi Franc, Fujs Franc in Perkič Ludvik dolžnosti občinskih odbornikov. Na njih mesto so bili imenovani za podžupana in odbornika Balaško Nikolaj, štev. 10, za svetovalca in odbornika Kovač Jožef štev. 14 in Fli-sar Štefan štev. 18, ter za odbornike Benko Ivan št. 53, Vukan Viktor št. 56 in Banfi Franc št. 42.
Stari Beznovci. Sa-pač Franc je razrešen dolžnosti župana občine Stari Beznovci. Na njegovo mesto je kot župan imenovan gospod Sapač Štefan posestnik v Starih Beznovcih 39.
Poiar.
V noči od 16. na 17. t. m. je po polnoči izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika Berke Franca v Vaneči. Leseno gospodarsko poslopje, ki je bilo krito z slamo je pogorelo do tal. V pogorelem poslopju so se nahajali vozovi in poljedelsko orodje, kar se ni dalo veC rešiti iz gorečega poslopja. Povzročena škoda znaša okrog 14.000 Din, dočim je Berke bil zavarovan le za 9000 Din.
Kako je ogenj nastal je še uganka. Sumijo pa, da je najbrže kak tujec prenočeval brez vednosti gospodarja v gospodarskem poslopju. Po neprevidnosti je najbrže zanetil požar in na to iz strahu pobegnil.
Pod tem naslovom je prineslo nedeljsko »Jutro" članek o naših mladih pevcih, ki so že s svojim prvim nastopom želi uspehe in priznanje. Ker je to važen kulturni dogodek za vse naše Prekmurje, prinašamo članek v celoti, saj v veliki meri odgovarja tudi koncertu, ki so ga priredili mladi pevci prejšnjo soboto v Sokolskem domu v Murski Soboti:
V zadnjem času se je po naših šolah začelo hvalevredno gibanje na pevskem polju po vzoru »Trboveljskega slavčka". Tako tudi v Prek-murju, kjer se je v Gornji Lendavi osnoval prvi prekmurski mladinski zbor večjega formata, ki je na bin-koštno nedeljo koncertiral v Tišini in v Slatini Radencih. Slučajno sem ga na svojem izletu v Radence slišal peti; ker je to sigurno za Prekmurje važen kulturni dogodek in ker je žel prav lepe uspehe, je pač vreden za-beležbe.
Nekako raalodušno sem šel na ta koncert v Zdraviliški dom, saj nisem mogel verjeti, da bodo res pokazali toliko, kolikor so. Zbor je vodila gornjelendavska učiteljica Ana Županova; otrok — pevcev je 35, revnih po denarju, bogatih po dušah In lepotah pesmi, ki jo nosijo s seboj. Disciplinirani so izvrstno. Zapeli so niz umetnih in narodnih pesmi, vstop je bil brezplačen, le prostovoljne prispevke so pobirali. Zastopani so bili komponisti: Pregelj, Adamič, Marij Kogoj, Vodopivec, Grbec in 3 narodne, med njimi dve medžimurski. Peli so sočno, interpretirali dovolj dobro in z dokaj jasno artikulacijo. Imajo tudi malo solistko, ki sicer ni trboveljska Rezika, pa je vendar v Adamičevi ..Uspavanki" odpela svoj solo jako dobro, da je vzbudila salve ploskanja in je morala ponavljati.
Po novem občinskem zakonu pa se pridobi članstvo občine že po zakonu brez kake prijave ali prošnje, če kdo stanuje po doseženi polnoletnosti v isti občini stalno najmanj 10 let in ta občina za ta čas ne more zoper njega prigovarjati, da ne uživa častnih pravic, ali da je v sodni preiskavi, ali pod obtožbo za dejanja, ki imajo za posledico izgubo častnih pravic. Morebitni ugovor, da je prejemal podporo iz javnih sredstev ali bil v breme občini, je v tem primeru po novem zakonu brezpomemben. Ravno tako je brez pomena odslej za pridobitev domovinstva dosedaj mero-dajno plačanje davka in doprinašanje občinskim bremenom. Ako postane kdo po zakonu po desetletnem bivanju v občini Član te občine, izgubi članstvo v občini, kjer ga je imel doslej in občina bivališča ga mora vpisati kot člana. Samo če izjavi, da hoče pridržati prejšnjo članstvo in dokaže, da se pristojna občina s tem strinja, ostane član dosedanje domovne občine.
V 5 ozir. 10-letni rok se po izrecnem določilu zakona šteje tudi doba pred dnem, ko dobi zakon o občinah obvezno moč. Zato bodo morale občine že takoj od 16. VI 1933 ugoditi prošnjam za članstvo prosilcev, ki bivajo v občini stalno najmanj 5 let in izpoljnjujejo zgoraj navedene tri pogoje za pridobitev članstva in to brez ozira na to, ali
Murska Sobota
— Osebna vest. Pri tukajšnji davčni upravi je bil upokojen g. Ružič. Naj v miru in zadovoljstvu uživa zasluženi pokoj po dolgih letih delal
Le glasek se ji je malo tresel, pa ni čuda, saj je prvič pela pred publiko, zlasti še pred zdraviliškimi gosti. To pa menda ni kar tako! — Dela je imela voditeljica mnogo, saj je morala iti z njimi prav od začetka. Vse to delo pojmimo le, če smo poučeni, kako zelo je učiteljstvo danes zaposleno, da. celo preobremenjeno — upam trditi. In poleg tega še vaditi mladinski zbor v — Prekmurju, to je pač vredno polnega priznanja. — Posamezne pesmi so zmožnostim teh pevcev bile sigurno precej težke, a so jih z lahkoto premagali in zapeli, —-vse sigurno, v svesti, da znajo in hočejo pokazati, kaj zmorejo. Zbor je že prešel kritično stopnjo in se s smotrnim delom utegne povzpeli še mnogo višje. Dirigentka je dovolj spretna, pač še diletantska, kar je umljivo in še polna te preklicane treme; pa se bo sčasoma privadila in izgubila to nervoznost pred nastopi. Otroci so bili od gostov in domačinov prisrčno pozdravljeni, g. ravnatelj Janžek pa jih je pogostil, kar jim je prav gotovo zelo prijalo po pet urni vožnji na kmečkih vozovih. Morali so mnogo dodajati in ponavljati in so povsem zadovoljili vse, tudi razvajene goste.
Razveseljivo je dejstvo, da se naša Slovenska Krajina budi iz svoje mrtvičnosti na tem polju. Lep vzgled drugim šolam, obenem važen kulturni dogodek v razvoju prekmurskega šolstva. Tudi v Tišini so dosegli lep uspeh, dvorana je bila baje nabito polna. Upam, da bo agilna voditeljica zbora nadaljevala s svojim delom, za katerega čuti deca toliko navdušenja ter bodo mali Prekmurci tudi nas v Ljubljani kdaj seznanili s svojimi mladimi glasovi.
so plačevali davek ali nosili občinska bremena ali ne. Ravnotako bodo morali priznati že z dnem uveljavljanja tega zakona članstvo v občini osebam, ki stanujejo že 10 let stalno v občini, uživajo ves čas častne pravice in niso v sodni preiskavi ali pod obtožbo za dejanja, ki imajo za posledico izgubo častnih pravic, pri tem pa ne bodo smeli jemati v ozir okolnosti, ali so zmožni vzdrževati sebe in družino in ali so v občini kedaj plačevali davke in nosili občinska bremena ali ne.
Osebe, glede katere se ne da ugotoviti, kateri občini pripada kot član, se določi članstvo tiste občine, v kateri je rojena. Če se ta ne da ugotoviti, tiste občine, v kateri je v poslednih 5 letih najdalje stanovala, če se pa tudi to ne da ugotoviti, pa tiste občine, v kateri biva, toliko časa, dokler se ne ugotovi njeno pravo članstvo. Pri brezdomovincu torej občina, kjer plačuje davke ali iz katere je sprejet v vojsko, ne pride več v poštev kot občina, kateri bi se ga moglo prideliti kot člana.
Vsako občina mora voditi poleg spiska svojih prebivalcev še ločen spisek svojih članov, to je oseb, ki so občini pristojne. O vsakem sprejetju in vpisu novega člana mora občina obvestiti prejšnjo domovinsko občino. Brez takega obvestila ne sme zbrisati v svojem spisku nobenega člana občine.
— Dan Rdečega križa. Krajevni odbor Rdečega križa v Murski Soboti je imel v nedeljo dne 11. t. m. svoj oficijelni »Dan R. K." z nabiranjem prostovoljnih darov za društvene namene. Nabral se je znesek ca 3000
Din. Pri tej priliki se vsem našim dobrotnikom iskreno zahvaljujemo in jih vljudno prosimo, da nam ostanejo naklonjeni tudi v bodoče. Posebno zahvalo izrekamo nabiralkam in nabiralcem, ki so z vso vnemo in požrtvovalnostjo sodelovali pri nabiralni akciji ter pripomogli, da je v moralnem in gmotnem pogledu povoljno uspela. Vsem najsrčnejša hvala!
—	Gospodarska zadruga za Prek • murje v Murski Soboti. V Murski Soboti so ustanovili gg.: C6r Jožef, posestnik Noršinci 9, Turner Peter pečar v Murski Soboti, Horvat Jožef mlekarnar v Murski Soboti, Serec Matija, kolar v Murski Soboti Turo-polje 5, Vučina Janez krojač v Murski Soboti Aleksandrova c. 8, gospodarsko zadrugo za Prekmurje v Murski Soboti r. z. z o. z. Opravilni delež, ki ga mora plačati vsak član znaša Din 100 a povrh tega jamči vsak član še z desetkratnim zneskom to je Din 1000. Glasom pravil namerava ta zadruga trgovati z vsemi predmeti potrebnimi v kmetijskem obratu, kakor tudi z živino itd.
—	Sreska organizacija J. R. K. D.
v Murski Soboti sporoča, da g. Cepič Maks ni več tajnik njene organizacije in zasebni tajnik g. poslanca Ben-ka, vsled česar ni upravičen izvrševati nobenih tozadevnih funkcij. Stranke naj se obračajo v vseh zadevah na sresko tajništvo, ki se nahaja na Aleksandrovi cesti v hiši Novak Sidonije, oziroma direktno na g. poslanca.
—	Zaključek šolskega leta. Državna narodna šola v Murski Soboti zaključi šolsko leto v soboto s slovesno mašo. Ob 9. uri je na šolskem dvorišču kratka proslava namesto na Vidov dan. Po proslavi pa je otvoritev razstave po g. sreskem šolskem nadzorniku. Razstavil bo Otroški vrtec različne izdelke kakor tudi narodna šola. Otvoritvi bo prisostvoval g. narodni poslanec Josip Benko in predsednik krajevnega šolskega odbora, g. notar Koder, z vsemi člani šol. odbora. Prijatelje naše šolske mladine ter starše otrok uljudno vabimo k otvoritvi.
—	Lutke so igrale. V četrtek popoldne in v nedeljo dopoldne so bile zopet lutke na našem odiu. Doig premor je bil od zadnje predstave, zato pa smo bili tem bolj presenečeni pri tej uprizoritvi, ki je pokazala velik napredek v igri ter res presenetljiva izpopolnitev lutk in kulis. G. Abaku-mov zasluži res vso priznanje za njegovo mojstersko izdelavo lutk in prav težko, da bi se mogel še kak drug oder postaviti s takšnimi izdelki. Splošno odobravanje mladine, ki je oba dneva napolnilo dvorano, je veljalo tudi njemu, saj z izpopolnitvijo igral-cev-lutk in ostale tehnične opreme, je postala igrica „Gašperček v peklu" mladini vse bolj dovzetna in razumljiva. Spričo žive in zanimive igre stopijo besede v ozadje — in to je po čemur mladina hrepeni. Skratka zadnja igra je dosegla popolen uspeh in podeželski naraščaj, kije prisostvoval nedeljski vprizoritvi, je bil gotovo prijetno presenečen in hvaležen Sokolu, ki jim je to nudil. Upamo, da bo društvo še večkrat dalo našim malčkom z lutkami nekaj prijetnih ur. Mladina po tem hrepeni in zna biti hvaležna!
Domouinstvo po novem zakonu o občinah.
—	Nesreče. Horvat Jožef sin m. posestnika iz Murske Sobote se je med tekom zadel v bodečo žico. Pri tem si je prav močno razrezal obraz. — Prevžitkarica Kerec Judita iz Va-darci je pred dnevi pasla kravo. Kravo je imela navezano na vrv, ki se ji je iz neznanega vzroka zapletia med noge. Nenadoma pa je krava potegnila s tako silo, da je Kerec padia na tla ter si pri tem zlomila nogo.
—	Dotična oseba, katera je v Sok. domu na prireditvi 18. t. m. vzela pumpo s kolesa je bila opažena I Naproša se, da jo vrne slugi v Sok. domu.
—	Nedeljski nastop tukajšnjega Sokolskega društva je moral radi neugodnih vremenskih razmer odpasti. Ves trud s pripravami je bil zaman, številni pripadniki sokolskih čet ki so od blizu in daleč prihiteli k nam niso mogli pokazati svoje znanje pridobljeno z smotrenim in vestnim de-Jom v sokolskih telovadnicah. S svojimi godbami so prihiteli, svoj naraščaj so pripeljali a vrniti so se morali v popoldanskih urah žalostni a neuklonjene volje. V popoldanskih urah se je začeia zabava v Sokolskem domu, ki je bil tokrat pretesen da bi sprejel številne množice meščanov v svoje prostore. Neprisiljena zabava je ob neumornem igranju tukajšnjega jazz-orkestra zapustila pri vseh najboljši vtis.
Tudi tokrat so se izkazali naši someščani ki so okrasili svoje hiše z zastavami, da čim dostojnejše sprejmejo sokolsko armado. Vso priznanje in zahvala tudi vrlim damam in vsem darovalcem peciva, ki so s tem gmotno podprli tukajšnje društvo!
Rogaševci
Sokolsko društvo Rogaševci je na svoji izredni seji sklenilo, da se bo javen nastop vršil v jeseni, ne pa v nedeljo 25. junija, kakor smo poročali v zadnji številki Vašega lista.
Osebna vest. Gospod Čurman Viktor, sin g. Čurman Mihaela gostilničarja v Sotini je v soboto 17. junija diplomiral na učiteljski šoli v Mariboru. Mlademu maturantu čestitamo 1 — Kot privatist je položil na klasič. gimnaziji v Mariboru izpit žez VII. gimnaz. razred g. Tomori Ljudevit, sin g. šol. upravit. v Gor. Lendavi. Pridnemu samouku čestitamo 1
Tihotapstvo. V noči 12. junija so graničarji v Kuzmi naleteli na tihotapce, ki so nameravali vtihotapiti čez mejo 200 komadov jajc. Tihotapci so pri tem nenadnem srečanju pustili vsa jajca graničarjem, sami so se pa urnih nog razpršili v temno noč. — Gornjelendavski orožniški patrulji se je posrečilo vloviti v eni izmed preteklih noči že dobro znanega tihotapca B. F. iz Doličev. Ob dveh po polnoči je namreč nesel iz Avstrije 20 kg. petroleja ter druge razne trošarinske in monopolske predmete. Kljub vsej obmejni strogosti, tvegajo tihotapci vseeno svoje življenje za predmete, ki jih dobijo za isto ceno tudi tukaj pri nas.
Nabori. V dneh od 16. do 21. t m. so se vršile rekrutacije v Cankovi in Gornji Lendavi. Vsi sposobni mladeniči so se povsod dostojno vedli in popolnoma mirno vrnili na
svoje domove, tako da nikjer ni prišlo do kakih izgredov. Vsa čast rekrutom 1 Roparski napad iz mašče vanja. V obmejni vasi Ocinje, ki je na splošno nazivajo »republika" je precej nadarjenih tihotapcev, pretepa-čev in nasilnežev. Vodstvo „republike in šmuglarije" si je prisvojil znani M. Peter. Imenovani je že dolga leta strah vseh vaščanov. Živel je v do-mišiiji, da je diplomirani tihotapec in da se morajo vse ostale osebe, ki se bavijo z tem poslom, podvreči njegovim odredbam. Z eno besedo, nikakor ni mogel trpeti, da bi kak Ocin-čan tihotapil brez njegove vednosti. V torek 13. t. m. je neki K. A. iz Ocinj s pomočjo mlajšega fanta vtihotapil kravo v Avstrijo. Imenovani M-Peter je bil o tem že obveščen, vsled tega je šel s svojim bratom in njegovim sinom na prežo z namenom, da napade K. A. in mu odvzame kravo. Ko sta bila K. A. in njegov pomočnik z kravo že 50 m v Avstriji ter opazovala iz skrivališča teren za na-daljno pot, prihiti M. Peter z svojim spremstvom. M. Peter si pomakne kapo na čelo ter prvi hip napade fanta, kajti krave, ki je stala v grmu ni videl, z zahtevo, da mu pove in pokaže kje je skrita krava. Vsled tega ga je vrgel na tla ter mu z nožem pretil, da ga v nasprotnem slučaju usmrti. Ves ta prizor je opazoval K. A. iz skrivališča kjer je bila krava. Spoznal je roparja v osebi M. P. ter iz strahu pred znanim silnežem izpustil kravo in zbežal. M. Peter je nato gnal kravo naprej v Avstrijo, z namenom, da jo proda. Sreča tudi njemu ni bila mila. Opazili so ga Avstr. fin. organi, katerim je moral pustiti kravo a sam pa zbežati na varno. Oropani K. A. je zadevo takoj javil rogašev-skim orožnikom, ki so prijeli imenovano trojico ter jih zaslišali in odvedli v zapore v M. Soboto. M. Peter, ki je glavni krivec je izjavil, da je to storil iz maščevanja, ker so zadnjič graničarji vlovili pri tihotapstvu njegovo kravo, in to radi izdajstva. Sumil je, da je bil v zvezi i izdajstvom tudi oropani K. A. Po iž-javi vaščanov je izvršil M. P. že več takih napadov, ki so se mu povečini posrečili. A radi zamere in strahu pred njim, si ga ni upal nihče naznaniti. Koliko je na tem resnice, in kako se izteče za vso trojico ta drzen napad, bo pokazalo sodišče.
Krajevna organizacija Rogaševci in okolica je prejela od gosp. poslanca dopis v katerem obvešča, da je dosedaj že ugodil nekaterim prošnjam organizacije. Tako n. pr. je interviniral na merod. mestu, da se je zaukazalo graničarjem, da morajo pustiti dvolastnike pri kamnu 169 od solnčnega izhoda do solnčnega zahoda čez mejo. Tudi lovci smejo odslej ob meji t. j. 3 m do meje loviti. Graničarji že imajo tozadevno instrukcijo. Nadalje je poročal g. poslanec, da že dela na tem, da doseže tudi za dvolastnike, ki uvažajo svoje pridelke, da jim ne bo treba plačati carine ozir. kupovati prelaz-nic. Navedeno obveščamo vsem pri-
zadetim v vednost. Gospodu poslancu pa se organizacija najiskreneje zahvaljuje za ves trud, ki ga posveča za blagor in dobrobit tuk. ljudstva.
Banovinski zdravnik dr. M. Sesardič ordinira ves dan v malem gradu I. nadstropje v Beltincih.
DOPISI
Adrijanci. Gasilska župa kri-ževska je sprevodila na zadnji poti dne 18. junija 1933 svojega gasilskega tovariša Kerčmar Štefana v Adri-jancih. Kljub neprestanemu dežju in nalivu se je zbralo nepričakovano veliko število gasilcev, ki so vstrajno in zelo disciplinirano stali ob krsti svojega mladega tovariša. Na dvorišču hiše žalosti je stala samo ena četa gasilcev zaradi pretesnega prostora. Ostali gasilci so se vrstili zunaj na banovinski cesti. Po končanem cerkvenem obredu se je razvila žalostna povorka broječa 150 gasilcev, na čelu z 7 žalnimi zastavami. Povorko sta vodila tovariš župni načelnik Džu-Han Josip in župni podnačelnik Franc Štefanec. — Tovariš župni tajnik J. Paulik je vodil gasilske pevce. Na grobu se je poslovil od pokojnika tov. župni načelnik Džuban Josip. Nemo, globoko ganjeni smo stali s solznimi očmi pod vplivom govora tov. načelnika, ki je na koncu svojega poslovilnega govora položil šopek belih rož na krsto pokojnika. Zadnji poklon in čast smo izkazali tovarišu pri intoniranju molitve 9 trobentačev. Naj počiva v miru, naj mu bo zemlja lahka 1
Pertoča. V okrilju tuk. prostovoljnega gas. društva se je ustanovila godba na pihala pri kateri sodeluje 8 mlajših domačih moči v starosti od 14 let naprej. Prvič so nastopili v javnosti dne 15. t. m. ob priliki procesije s sv. Rešnjim telesom. Ker so marljivo vežbali, so prednašali vse komade brezhibno. 18. t. m. je gas. društvo korakalo z svojo godbo na čelu v sosednje Gerlince na Antonovo bučo. Vsled slabega vremena pa se običajna procesija ni mogla vršiti. Godbi moramo čestitati a priporočamo jim tudi, da vstrajajo na začeti poti in želi bodo še lepše uspehe.— Poprava. Ob izročitvi častne diplome g. Vezer Gezi je imel slavnostni govor nač. strukovske gas. župe gosp. Šohar, ne pa kakor nam je bilo pomotoma javljeno g. tajnik Bako.
Kruplivnik. Na agitacijo g. Šiftar Janeza, učitelja v Kruplivniku, se je vršil ustanovni občni zbor stranke J. R. K. D. dne 14. t. m. O pomenu in namenu stranke je predaval g. Koglot Josip, šolski upravitelj. Po govoru je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik: Koglot Josip, šolski upravitelj ; podpredsednik: Cvernjak Franc, župan; tajnik: Šiftar Janez, učitelj; blagajnik; Bertalanič Josip, gostilničar; odborniki: Frumen Leopold, posestnik; Šparaš Janez, posestnik; Frumen Mihael, posestnik. Nadzorni odbor : Bertalanič Jožef, posestnik; Maček Štefan, posestnik. Upamo, da bodo še mnogi drugi spoznali potrebo organizacije, in da se bodo naknadno vpisali, nakar bomo delali skupno, ker le v skupnosti je moč.
ZA GOSPODINJE
Važnost gospodinjstva v kulturnem, političnem in gospodarskem oziru.
Žena podpira pri hiši tri ogle, pravi stara slovenska prislovica. Resničnost teh besed se zaveda zlasti vdovec, ki ostane z otroki in oni dru-
žinski mož, ki v hiši nima prave gospodinje. Otroci ne morejo dobiti nadomestila za mater, možu pa ne bo nikdar opravljala domačih poslov oseba s tako vnemo in požrtvovalnostjo, kot dobra, skrbna žena. — Zato se pametni možje ne ženijo le za denar, temveč si poiščejo tovarišico, ki jo odlikuje pridnost, dobra vzgoja in razumnost. Ženitev primerjajo ljudje večkrat z loterijo. Pa bi se kdo tolažil z dejstvom, da je sreča le nekaterim naklonjena, nesrečniki pa naj trpe, kakor znajo in morejo.
(Dalje sledi.)
m A lepo posestvo
rroaa se v očesiavah,
župnija Kapela pri Slatina Radenci. Posestvo meri 111/2 oralov, sestoječo iz sadonosnika, vinograda šmarnice, travnika, njiv in gozda. Proda se tudi več met. stotov sena. Prodajna cena se izve pri lastniku: SERNEC PETER v OČeslavcih štev 43.
Iz delovanja Združbe trgovcev v taki Soboti.
Trgovinska pogajanja z Avstrijo.
V	torek je bila v Beogradu prva slavnostna seja avstrijskih in naših delegatov. Šef avstrijske delegacije je V. Ploenis, avstrijski poslanik na našem dvoru, delegata pa dr. Boler in dr. Reichmann.
Sejo je otvoril trgovinski minister dr. Šumenkovič, ki je pozdravil vse delegate, nato pa izrazil svojo željo, da bodo pogajanja ugodno potekla, ker se obe državi gospodarsko srečno dopolnjujeta. Omenja londonsko konferenco, ki je dober znak tudi za ta pogajanja. Udeleženci londonske konference hočejo okrepiti gospodarsko sodelovanje narodov in prav to je tudi volja Jugoslavije. Avtarkarija in pretirani nacionalni egoizem pa sodelovanju narodov nasprotuje in upa, da tudi avstrijska delegacija deli to mnenje. Poslanik V. Ploenis se je zahvalil za pozdrav in izjavil, da bo avstrijska delegacija storila vse, da se poglobe prijateljski odnošaji med obema državama.
Delegati so nato določili dnevni red pogajanj Glavne črte dogovora bodo sklenjene Beogradu, v definitivno besedilo dogovora pa bo dogovorjeno na Dunaju.
XIII. redna skupščina Zveza trgovskih Združenj.
V	dneh 17. in 18. junija t. 1. se je vršila v Kamniku XIII. redna letna skupščina Zveza trgovskih združenj Dravske banovine.
Združbo trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti so na tej skupščini zastopali kot delegatje gg. Čeh Franc, Nemec Janez, Heimer Ar-nold in Kohn Samuel iz Murske Sobote ter Golob Ludvik iz Moravcev.
Kakor je to že stari običaj, se vrši ta redna letna skupščina vsako leto v drugem kraju Dravske banovine in to eno leto v kraju bivie ljubljanske oblasti in drugo leto v kraju bivše mariborske oblasti.
Tajniško poročilo Zveze trgovskih združenj za leto 1932 bo prieb-čeno v eni prihodnjih številki Trgovskega lista, katerega prejmejo v smislu
sklepa skupščine vsi člani (trgovci) brezplačno. Opozarjajo se vsled tega vsi p. n. trgovci, da tega Trgovskega lista ne vračajo, ker je za vse trgovce v Dravski banovini brezplačen.
XIV. redna skupščina se bo vršila v smislu sklepa letošnje redne skupščine v Konjicah.
Predlog Združbe trgovcev v Murski Soboti.
Na XIII. redni letni skupščini Zveze trgovskih Združenj Dravske banovine, ki se je vršila v Kamniku dne 17. in 18. junija t. I. je Združba trgovcev iz Murske Sobote stavila sledeče predloge:
1) Otvoritev železniške proge Hodoš - Davidhaza—Kotormany.
Že od časa zasedbe Prekmurja po jugoslovanskih oblastih se bori naše trgovstvo za otvoritev železniške proge Ormož—Murska Sobota-Hodoš— Davidhaza - Kotormany, ker ta veže najbližjo pot za tranzitni promet iz Avstrije, Čehoslovaške, Nemčije, Poljske in Rusije, a vendar se ta otvoritev do danes še ni uresničila iz nam neznanih razlogov.
Zveza trgovskih Združenj naj napravi radi tega najenergičnejše ukrepe, da se ta proga, ki je tako rekoč življenjskega pomena ne le za Prekmurje, temveč tudi za celo Slovenijo čimprej otvori. Za zavlačevanje te zadeve ni več nobenih razlogov, to tembolj, ker je že zdavnaj otvorjen pogranični promet izmed Madžarsko in našo državo.
2.) Spremembe obrtnega zakona.
Praksa je v teku časa, odkar je stopil v veljavo novi obrtni zakon pokazala, da isti v mnogoterem ne odgovarja zahtevam in tudi praktičnim potrebam trgovini, obrti in industriji« vsled tega se naj ukrene vse potrebno na merodajnem mestu, da se izda novela o obrtnem zakonu in to k § 19. o. z. se naj spremeni:
1.)	da mora trajati učna doba za učence v trgovini najmanj štiri leta;
2.)	da mora vsak učenec po dovršeni učni dobi polagati praktični in teoretični izpit;
3.)	da se dovršena srednja ali slična šola nikakor in v nobenem slučaju ne sme upoštevati kot popolna kvalifikacija za trgovinske obrti;
4.)	da osebe, ki nimajo strokovne izobrazbe, oziroma se niso izučile trgovine, ne morejo voditi trgovine niti same obrt, niti po poslovodjih;
5.)	da se s pravilnikom točno določi, katere predmete sme prodajati branjevec odn. mali trgovec;
6) da se imetnikom rokodelskih obrti nikakor ne sme dovoliti izvrševanje trgovinskih obrti, ali če že, pa samo po stroki, ki je sorodna z rokodelsko obrtjo to je čevljarjem za usnje in čevljarske potrebščine, mizarjem deske itd.
Nadalje se naj zakonskim potom uredi tudi vprašanje ustanovljenja Združb tako, da lahko ima trgovstvo brez ozira na stroko v vsakem srezu le največ eno Združbo.
3) Sezonski delavci.
Kot nobena pokrajina v državi je ravno Prekmurje navezano na dohodke sezonskih delavcev, kateri si iščejo zaslužka po največ v Franciji, Nemčiji, Holandiji, pa tudi v Banatu in Bački.
Samo Prekmurje ima takih sezonskih delavcev okoli 13 000, vsled tega je brezpogojno potrebno, da se vse oblasti zavzamejo na merodajnih mestih, da se da dovoljenje odn. priskrbi da sprejme Francija, Belgija pa tudi Nemčija v čim večjem številu naše sezonske delavce. Taka zahteva se naj stavi zlasti tudi ob priliki trgovskih ali drugih mednarodnih pogodb, že tudi iz tega razloga, ker tudi mi v naši državi zaposlujemo mnogo inozemskih strokovnih delavcev.
4 ) Karteli.
Ker so se pokazali razni karteli neznosni, pa tudi zelo škodljivi za razvoj reelne trgovine, predlagamo, naj zavzame Zveza na merodajnih mestih najenergičnejše ukrepe, da se čimprej ukinejo vsi karteli, ali če že ne drugo, da karteli nikakor in v nobenem slučaju ne smejo izrabljati konzumenta in trgovstva.
pogoji za in gospodinjske
Na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru prične novo šolsko leto dne 15. septembra t. 1. Šola je dvoletna ter ima internat za 60 gojencev.
Za sprejem je treba starosi najmanj 16 let ter z dobrim uspehom dovršena osnovna šola.
Mesečna vzdrževalnina znaša od 25-300 in se določi individualno po premoženjskih razmerah prosilcev. Prošnje za sprejem je poslati ravnateljstvu najkasneje do 15. juliju t. 1.
Na to šolo opozarjamo naše sadjarje, ker ravno pri nas tako krvavo potrebujemo praktično izurjene sadjarje in sadjarske pomočnike, ki bi navajali sosede v negovanju sadnega drevja, v precepljanju in drugih sadjarskih opravilih. Važno je, da dobimo čimveč v sadjarstvu izšolanih gospodarjev, ki bi z dobrim vzgledom pomagali širiti smisel za napredno in dobičkanosno sadjarstvo.
Razven v sadjarstvu in vinarstvu se poučuje na tej šoli tudi o poljedelstvu, travnšštvu, živinoreji in drugo.
Na banovinski kmetijski šoli v Sv. Jurju ob j. žel. se začne po uk 9. oktobra. Sprejme se okrog 30
učencev in sicer v prvi vrsti kmečkih sinov, kateri ostanejo potem doma na kmetijah. Mesečna oskrbovalnina znaša 25 do 300 Din, ker dovoljuje banska uprava potrebnim delne štipendije. Tudi sreski kmetijski odbori podelujejo prispevke k oskrbovalnim.
Lastnoročno pisana prošnja mora dospeti na zavod vsaj do 15. avgusta.
Pouk traja eno leto. Ta šola ima namen odgojiti kmetske sinove za bodoče gospodarje. Poučuje se razven splošno izobraževalnih predmetov poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, vrtnarstvo, mlekarstvo, čebelarstvo, gozdarstvo, deloma tudi vinarstvo in kletarstvo. Zavod je posebno primeren za kmetske sinove iz živinorejskih okolišev.
Ban. kmetijsko-gospodinjska šola v Sv. Jurju ob j. žel. Šolsko leto se začne 2. oktobra ter traja 10 mesecev. Namen te šole je izobraziti dekleta srednjih in malih kmetov za dobre kmečke gospodinje, jim vcepiti veselje do kmečkega dela in jih ohraniti kmečki hiši.
Pogoji za sprejem so starost vsaj 16 let in dovršena osnovna šola.
Učenke stanujejo v internatu, kjer imajo vso oskrbo. Mesečne oskrbnine plačajo 25 do 300 Din po gospodarskem stanju starišev.
Prošnje za sprejem morajo biti predložene ravnateljstvu do 15. avgusta.
Ban. kmetijska šola v Raki-^anu pri M Soboti. Šola še ni odprta, ker še ni šolskega poslopja. Kakor keže sedanja generacija
tega tudi ne bo doživela.
*
Natančnejše pogoje za sprejem na te kmetijske šole dobite pri pristojnih sreskih kmetijskih referentih.
Želeti bi bilo, da bi se jih udeležili naši dečki in deklice v čim večjem številu. Pogoji so jako ugodni.
Tržne cene
Biki kg od 3-4-5 Din in to najfinejša roba, telice kg od 3 -4—5 Din, telet* kg od 3 4—5 Din, krave kg od 1 50 2 3. Svinje kg 6-8 Din
V nadrobni prodaji so cene sledeče: govedina kg. 6-8 Din, svinjeti-na kg. 10-14 Din, teletina kg. 6—14 Din, moka pšenična ogg. kg. 4-— do 4.50 Din, moka II. kg. 3 50—4.— Din moka V. kg. 3.50 Din. moka ržena kg. 3 do 3.50 Din, kava surova kg. 50 90 Din, kava pražena kg. 56—140 Din, riž kg. 7-14 Din, sladkor kristalni kg. 15-— Din, v glavah kg. 16 — Din, kocke kg. 17-— Din, bučno olje 1 lt. 14 Din, olje olivno 1 lt. 16—24 Din, sol Kreška kg. 2 50 Din, sol morska mleta kg. 2 75, sol živinska kg. 1-40 Din, milo navadno kg. 9 Din. milo Zlatorog in Gazela kg. 12 Din, milo terpentinsko kg. 14 Din, petrolej lt. 7 Din. sveče pkt. 9 Din.
Cene deželnim pridelkom v tekočem tednu so sledeče: pšenica 1 cj 210.— Din, žito 1 q 125 - Din, koruza debela 1 q 100-- Din, koruza čequatine 1 q 110'— Din, oves 1 q 120.— Din, ajda 1 p 170 — Din, ječmen 1 q 120—130 Din. proso 1 q 110 D, krompir 1 q 40-55 D, seno 1 q 60-70 Din, slama 1 q 40 - 50 Din.
Umetna gnojila: superfosfat 16% 1 q 105, tomažova žlindra 18-20% 1 q 145'- Din, Nitrofoskal 1 q 148' — Din, kalijeva sol 42% 1 q 182 — D, apneni prah pri odjemu celega vagona 1 q 18 Din.
Cement: Trboveljski 1 q 70- — Din, cement splitski 1 q 70 — Din, apno žgano 1 q 36 — Din.
Spominske knjige z^SeT^KS modni časopisi.
I. HAHN v M. Soboti. Dospeli so najnovejši
i
nVM#|aiM en mali vinograd, blizu UUalTl Slatine Radenci, je dva orala zemlje in na lepem razgledu- LUDVIK MIR, v Murščaku št. 62. p. Slatina Radenci.
IZREZAVA NUNSKIH VALJARJEV
strokovnjaško, po solidni ceni. Prevrtani Sellerjevi kroglični ležaji v velikosti 50, 65, 80, 85, 110 mm se poceni dobijo:
G9R0VEČRI P9R0MLIN i M0N39R9 0. D. ,
Gostilna in trgovina na prodal!
V HOTIZI, na banovinski cesti, na dobrem prometnem kraju, se proda več kakor 35 let obstoječa gostilna in trgovina z mešanim bia-gom, z vsem inventarjem in gospodarskimi poslopji. Več pri lastniku TURNAUER BELI v HOTIZI, p. Dolnja Lendava.
F0T09M9TER3I POZOR!
ROLFILM :	KOPIRNI PAPIR :
« • . ~ noe i„ci/ io.ka 6^x9 a 20 listov Din 5*50 g snimkov, 23« 4x6^ Din 13 50 gJ,2 4 10 ^ Djn 650
8 snimkov, 23° 6x9 Din 14 50 post. karte	Din 7-50
Agfa Metol-Hydrochinon razvijalec cevka Din 5 . Agfa brzo f ksirna sol cevka Din 5' .
VisostalimatBFijstpo najnižji dnevni ceni. - Na zalogi: flBFil, BOOBH, BBRHET, FINIH itd.
Razvijanje filmov brezplačno \ kofe 4|*® gjjj °|o
ŠTIVAN ERNEST, MURSKA SOBOTA.