St. 15.
V Gorici, dim 12. aprila ,18i!& »
Te6aj XXVJ.
,Soca"
izhiija vsak jietek o poldne in veljii  s  ]irilo^n   ..Gaspodarski List"
vn-d no poSti projcinunn iili v (iorici na ilmn poSiljana:
vse leto.....f.'W. 4--40,
I Jeta
fetrt Icta Zii   tuje   .lezele toliko \
MU.
,  kolikor je vecja pnSlniua.   . Udavcem   in   druitim   inanj   prcmofcuim   novim   naroiiiikom •iiitiino   zniLanio,   ako .-;(¦ oglasu pri iipravni&lvu. „Prl«»rec" izhaja  vsakih It  duij  v.-ak  dru^i toick ill \elja
za  :elo leto 80 kr,
..Gotpoctarskl Li»t" izbajs
¦c prilajia vsak incscc v oli. polek praznik, izidola lista ze v relitek.
SOČA
(Izdaja za Gorico)
Oznanila
in .PUSIAIJCE" ploihu'ejo se za petatopno petil-vrslo: 8 lr., fie se tiskajo 1 krat,
7 . '    .     .    a  ,   '
*                 0   .         .       ,.    3   „•
Vcckrat •-   po pogodbi. — Za vefije firke po prosloru.
PosamiJne stcyilke dobivajo se v tobakarnali v Nunski ulici in v Solski ulici, v Trslu pri LavrenCifiu nasproti velike vojaSnicein pri Pip ami v ulici Ponle della Fabva po 8 kr.
Dopisi poSttjajo naj se urednistvu, narofinina in reklamacye pa upravnittvu „Sofie\ - Neplacanih pisem urednistvo ne sprojcma.  --- Rokopi.si se ue vvaiajc-,
Urednistvo in upravniStvo je v Gosposkl ulici 9.
Izdajatefj in odgavorni urednik  Andrej GabrL6ek.
„ Bog" In narod! «*   ~
Zveza  kranjskih posojilnic.
Iz Ljubljana (Izv. dop.)
Nasa konsorvativna slrnnka snnjo po-' slednji (as po Kranjskem posojilnice, ki niso vzvoziz „Zvezo slovi'iiskili pnsojiliiiofc' vCoIju. Pisal sem ze vain, da to posojilniro podpira kraiijska hranilnica, Ncm&kn vndstvo kranjskc hrauilnico paft ve, kaj dola. (Jolovo }ia je, da iiasomu uaiodii no bode konslilo vso lo di»-lovanjo.
Sovoda, posojilnieo, ki so uslanavljajo /. noiiicursko pwiioojo, niso mogle isfopili v.Zwzo slov. posojilnic", kateri j«' namon, naft narod eiiiancipovnti tujogu kapitala, lo posojilnieo pa iniajo namon, lo podjarmili ga noiuskoniu kapitaln. Kilo morda porofte, da donar kraujskih hraiiilnic ni iiom^kU Hos jo, da ni tiemski, ali jo v taoih rokah, da sln/i lo iioniskiin iiamononi. Ko hi lo pusnjiiuioo bololo kodaj s=luzili zares kakoinii iiarodiioni namenii, bi kianjska hranilnica jim lakoj odpovodala svoja posojila, T<1 posojilniro osnovaio so scdaj svojo zve/o „kraiijskili" posojilnic, Naslov so si pafc jako primorno izbralo, kajli disi popoluoma po listom ziianoni „kt'ai)jstvuM, za katoro so jo skrivalo  vodno  nonu'nislvo.
.Domoviiia'', glasilo ooljykili Slovonoov, ob.soja to ,,iiopolivhi-b'' la/.copljouosl, kajli v (!olju nioiida no poznajo iianionnv nai'oja kon-Korvalivcov; ko bi jilt poznali, bi pao. no»o-vnrili lo o niiopolrolini" ra/coplji'uosli, lom-vet'' bi stvar zo boljo o/nai'ili. Splob iinajo na riliijor.skoni vso prodobtv pojnio o nasi konsorvalivpi itranki, paf: odino, koi* na Du-najii nokalori kranjski koiisorvalivci poslo-pajo slozno rf Slajerskimi Slovonci. W\ hi no razzalili nafio konsorvalivno slranko, slajoi'.ski Klovunci so odrckli piiliod k shodu zaiipnili mo?, narodne slranko v Ljuhljano, Ilokli so, da dmyaCe- no pridojo, f:o jili olio slranki no po-vabilo. kar sovcda so so no bodo lako liilro zgodilo. V livaloznosl za svojo zaupanjo pa iinajo Stajorski yiovonci lo, da so v Ljiihljaui osnujo zavod, ki bodo doloval proti .Zvozi slovenskih posojilnic" , in proli sloven-skim posojilnicani sploh, katere ne bodo iniolo spooijolno listoga kranjskega znaoaja.
To jo io zaCelok voliooga hoja. Vse to Snovaiijo donarnih zavodov ima jodino po-lilifon namon. IzkorUeali so bodo pri vsaoih volitvah, dolalo so bodo proti vsom iiarodiiim dojuiiuim zavodom, ki niso v rokali naMh palontovanih kalolieanov. Joilonkral so jo /.o bil proooj oCilno pokazal namon. Napnvedal so jo bil hoj ljubljanski niostni hr.inilnioi. I'isalo so jo o torn narodnom zavodu mar-sikaj, iz Cosar hi bil laliko sklopal o slahoio gospodarslvu pri torn zavodu, ki Ijuhljanskin razmor no pozna. Tak«! hoi be so bodo na-daljevale in ni povso broz nc-varnnsli, kajli naSa konservativna slranka, podprta s ka-pilalom kranjskc branilnico, jo proroj vazon faklor v javnoni zivlj«-nju. Xarodni slranki bode pao lioha odlocnoga upora proti loj noin-Skutarsko-kaloliski koaliriji na gospodarskom polju.
P o d l l s t e k.
ali                                      :»
TrI dni luge in nevolje.
Spisal Senoa, prevel 3. V.
Lice mu je bilo sliCno geomotriCni po-dobi, po inienn paralolopipodn; brada mu je bila Lislo obrila; a lasje, od vrata Cez glavo do f«la razdeljcni t. geometricno Crlo in pomazani z balzaniieno pomado, so so zavijali na seneih v dva polza; od na pol slisnjene, da se no vidi njibov ribji /ar, bile so namesCiene kraj podolgaslcga cvelo-Cega nosa: pod nosom igral je neprenohoma oni aristokratisko - gonijalni smcli, za kalerim se veCinoma skriva skrajtta dobroluost; 'jjioza mu je bila gladka, kakor pola Cistoga l^inislerijalnega papirja; mod okornitni ,otco-I'ibojicami* — da smo puristi — sufe se 'iakor pribit vrat in glava, in Ciovok bi mi-ss'il, da vidi prcd sfcboj ogiptovski stinks poit IVancoskim cilindrom iz Zagreba. Ali nc, ni bil stinks; na teni lieu ni  bilo  tezko  zadeti
Posledica politike na*e kaloliske stranke.
Ljubljana, \; aprila (Iz. dop.)
Vasi oilaloljiso golttvo-.So spominjajo, kako so so polili nasi konsoi'vativoi, ali nasi kaioliska slranka, po gorenjskih stnnib kolih, da so zbobnali za llolionwarla zaupnioo. V loj zaujmk'i so jo izivklo zaupanjo grol'u lloliouwartu, da jo odslrauil voliko novarnosl in pa i/.vrsil voliko drfcavnisku doln, lo je, sklopil zvozo inoj libor.ilci in konsorvalivoi, ki jej prnvijn koalicija. llobonwarl jo malo popioj jas;io povcdal v di*iviu'iu zborn, da inarsikaloro stvari vozojo liboniloo in konsor-valivco in da jo loroj sjioraziunljonjo. nioj njiiui uiogoiY1. Za la njogov nauk je dobil zar.pnioo od goionjskili voliloov, all boljo, pre-skrbi-la mu jo jo nasa katoliska stranka in si pridohila lako voliko zaslugo za zidovski li-boi'alizom v Avslriji, na kar jo laliko po-uosna.
(iiuf llobonwarl od lisloga i-asa bodi vslrajno in dosloduo po svoji poli in ima po-poliiouia prav. (Io za pajdasi;njoz uoiiiskimi liboraloi goronjski voliloi dajojo zaupnioo, poli'in iiima najiuanjsoga povoda, da bi na-slopil kako dru^arno pol.
Rli'j koiisorvalivci in liboralci s<> j«; od ledaj ra/.vilo zo ilobolo prijaloljslvo, vsaj inoj iiokatoriini. Posobiio grof llolionwarl in pa ('¦o^ki plcuiriiilasi so /o skoro pojioliimiM v iiciuskciii lahot'ii, I'osi'bno v jodncni upra-s.injii so so pnlu'titili, v hojii zopor ki'sftsuiiko socijalisto. ^Valoi'land11 in BNouo I'roio IVcsso" pisola popolnoma v jodnakom duiiu. No vomo, bi se li bolj i-udili poboznnsli zidovske vltt-cugo ali pa lilioralnosli k.itoliskoga nodol-'/.uoga iValorlaiida". <'.oski velepososlniki so spravili na Ijubo lihoralconi colo nokoga av-strijskoga kardinala v Him, da jc sol po-srodovat na Skodo dunajskili socijalislov. Kaj jo o]>ravi), no vomo, a kazo, da no iniiogo. Dunajski volilri so vsaj niso brigali za vso kalolisko in zidovsko lisle in volili so kr-scansko socijalisto v inoslni zbor, da je bilo vesoijo.
K boju proti krsfaiiskim sooijalislom spada tudi nrmsko tozonje, da bi i-nnili iz mosluo volilno skupino sodanje polakarje. Marsikak mandat bi se lihoralconi polom ze zagotovil, ki bodo sicor zanjo kiiialu izgub-ijon. Nokatori kfinsorvativci, kalori so niso izgubili vso sramolo, .knsajo ohranili pola-karjom volilno pravico \zlic poni/.anju davkov po daveni rotormi. Huron Dipaoli jo zo slavil dolicni predlog, a kakor so jo poroi-alo BHlo-vonskomu Narodu" z Dunaja in kakor pise „Noue I'roio l'rosso" , ki jo obicajno jako dobro poiicona o vsoh stvaroh, ki sc> vise v koalicijskih krogili, branil so jo dolicui predlog jiodpiiMli grof llolionwarl in votdrnzili kouser-valivnihvi.lepospstnikov. Vcrojctna jo pa stvar sama na sohi, kajli grot' llolionwarl jo tukaj poslopal popoluoma v tislem zniislu, kakor todaj, ko jo polom dobil od gorenjskih vo-lilcev, ali bolje od naSe kalolisko stranko, zaupnioo na (ioronjskom. Co hoilo torej po-
uganjko: Fra: -ozi bi ga oznaoili z hesedama : ,slupidilo Iransparonlo*, Ilrval hi rokel: ,])obcljeni hedak".
Ta ciulna sfinks jehilKdvard 1., oblecon v t-rn frak, hoi lelovnik, erne hlaCe, sville Cizme, katere so morale po njogovem nalogu vcd." > skripati, in giaso - rokavice, kalero so bile vsled nemarnosti g. Edvarda popokale; na lovi roki je nosil jesensko suknjo, a v desnici je drial palcico, na kalori je bila opiCna glava iz bele kosli. Ko se je smojal ali nekako igral, je primaknil opiino glavo k svojim uslnam, kakor da hi liolol ljubiti se ?. opieo. Navduscn samozavcsH visje wDialen-klasse", kakor novim dokazom svojega vc-leiima, pokloni so druslvu aristokraliski : „Doher vcCor, gospoda, doher veeer! Drago mi je, da sem vas §o dobil lukaj", in dvigne ponosno svojo glavo.
BA! g. I. ccstitamo!", zakriCi vse druslvo nakral, in v vsakogar orcsu je bilo pol ra-dosli pol ,zavisli; suhoc zaftno objemati in ljubiti g. I.-a, prost-C ga oproseenja, ako, unet vslcd iskrene prijateljske ljtibezni — nima obzire,  katere  nalaga  spoStovanje do
takarji zgnbili volilno pravico v sedanjih skn-piiiiih, bodo zalo- popoluoma odgovorni nasi koiisorvalivci, kajti lako politiko oinogoCili so lo s svojo zanpnico.
(irof llolionwarl hi' lodaj, ko hi bil dobil nozaupnico. no bil mogol daljo tirali lako politiko, da mu toga niso omognoili nasi „Slo-voncovci",
Iloliomvarlov korak, ko so )\> poslavi! jiroli volilni pravici polakarjov. jo tiuli imiogo skodoval v narodnom oziru, kajli marsikjo v moslili pridomo Slov;>uci v mnogo nougod-nojsi polozaj, kor jo baft ui/.jo probivalstvo slovonsko, Na jiiznom fttajorskom nimajo 110-houoga upanja, da hi prodrli kodaj s svojim kandidalom.
BSIovonoc.u ljubljanski pravi, da ohsoja llolionwartovo poslopanjo. I'omislil pa ni, da jo s lem obsodil lo politiko svojo iaslno slranko, kajti grof llolionwarl. popoluoma dosicdno poslopii )m poli, kaloro jo so nodavao odo-hravala skoro vsa HSlovi'in^'va" slranka, Sicor hi pa z vosoljom zabolozili, ko bi „Slovon-i',ovau slranka zaros obsojovala politiko grol'a llolionwarla, a lo mora pokazali z dojanji, kajti Bs par vrsliciimi" v H.SIovoueu" ni niis ojiravljoiiogn, Kakor jo pojiroj niisa kaioliska slranka romala po slnuili goronjskili polili, ila jopokazula grol'u llolionwarlu /. zaupnioo, da odohravu njogovo poliliko, ravuo lako so mora podali scduj, da dolii lloliouwai'lii uozaiipniiMi. .ledino s loin 'ni nokoliko po-pravila svojo napako. Ako pa toga no strori, jo vso nje ohsojanjo humbug, in lahko kon-s'.alujemo, da lira iiomskularsko in krsfanskiin socijiilislom nasproluo politiko,
DO PI SI.
Od noliod. (Novo orglje. Moj-slri-skaze). - ('.aslili oo. kapucini so dobili za volikonoeiio prazmko novo orglje. Minolo soboto sem si oglodal lo orglje to povrsno. in laliko recom, da so mod seda-njinii (seveda iaskimi) orgljami »¦ floriei raz-lnerno najboljfie. Orglje niso velike — iinajo le 7 izpremonov — a polnodonece so in krepke, da popoluoma zadoscajo za lo cerkev. Mod posamnimi izpromeni so odliknje kropki, okroglo - glasni in pevni p r i n c i p a 1, rez-kojsa, pa godala vrlo dobro posnomajoca ga m ha in voi x c61esto. Orgljavec more tudi z nialosloviluiiiii izpromeni, primorno jih z.lruzujo, dosooi ra/.no lop^- efekle. Toliko v obeo. Nalaiiiiioje bode pisal o toll orgljah gospod iz l.juhljano, ki je naproxen, da jih pride ncouit. .laz pa priporocam naSim slov. oliiiiiain v bliznji in daljni okolici goriski, Id si niislijo nahavili novo orglje, naj si gredo oglcdal orglje v kapucinsko cerkev.
To orglje je izdelal dobro znani ljubljanski mojsler g. Kr. 0 o r s i ft. To je ze nje-govo 01. dolo. I)i>la mu jodnnko Cast v majhiioni, kakor njoga nam najblizje — krasue orglje v Vijiavi v velikem. Z mirno vesljo ga smciii torej najlopleje priporoftati naSim ccrkvenim predstojnislvom.
visjega. No I. se hladno otrcso suhca, pri-slopi k debeljakn tor mu ponudi kakor svo-jemu sovrstniku roko, in oni jo prime, voice: flOestilani, gospod koioga, od kje lako pozno ?"
„Qd g. svelnika Z."
Druslvo suheev zaftno drezati se moj sehoj, a tlcbeljok namigno dragemu >;ul'.c«, kaleri se je Se pripravljal domov.
B0d g. svclntka Z.? Ila, ha! bin jo tedaj bilo lepo druStvo* nasmeje se drug! suhec.
„lzvrslno druslvo!% odgovori vazno I.; Bgotovo sami svetniki in tajniki, od iiiSjih razredov ni bilo danes nohenega uradnika. fJospodiftna Amalija — l« se druZha zopet. dregne — je igrala glasovir, in jaz - - obftno kasljanje — jaz sem pel posem. Po loj malt improvizaciji smo sedli k wSouper-u" — in jaz na kraj — Amalijc!" Tu se obrno I., kakor da se je neftesa spomnil, tor refte: ,'Malcika, prinessle vclik obrok telccje pe-Cenke s lirompirjem!"
Se jo li spominji 1 svojo Amalije ? Ne. Cesa ledaj? BSoupor-ou pri gospodu Z., pa zal6 bo sedaj veCerjah Ne mt'slile, da je
Ti«ka „Goriika Tiskarna A. Gabricak" (odgovoren Josip Krmpotiti),
Pri toj priliki moram zopet naglasati, da je  Ireba  mojstro  ~ kakor je g. GorSift
—   bodisi obrtniSke ali umotniske m. domu poiskali.
Pri nas na GoriSkem so je uprav na lo si ran ndomacila nevania razvada. Pravi mnjstri no najdejo pri nas dela, kor hocojo hiti za postono dolo plaftani in so no hodijo usiljeval po liifinh. Tom IopSo tlnevo uzivajo pa pottijoei wmojstri% ali rccimo jim narov-nosl nokoliko po ilalijansko: fiarlatani; kajli „obvtiii&ka* Italija jo, od kaloro smo sprejeli to rnzvatlo, Ti finrlatani pnlujojo po nasi doteli od vasi do vnsi, od sola do sola, in ako lie znajo sami naSoga jozika, poftiljajo na lov svoje slovenski govorofto agenlo (ne-golovo oksislenee), ki isftojo okoli dola kol volkovi zaSlih ovae. S slndkimi hosedami, s prilizovanim ponujanjem pravili ni"ietrov, z goroslasnimi Inzinf, z neverjetnimi udljtihami, '/. zvilimi, slopivno - priknpljivimi pogoji v plaftovanjti ,nn ohroke" mamijo uaSo lnnko-vcrno ljudslvo, da jim izrolia dolo. In ko jo dolo zvrftono, zvrSono vso drugnfto nogo tibljuhljeno, zvrSono na obftno nozadovoljnosl, no, takral nolia prijnznosl loli pnlovnliiili #niojslrov% ni jih vofi blizn no polog; lo lozko prifiakujojo prvoga obrokn za plaeilo, Takral pa jjorjo li, naso ljuilslvu, ako so skuSaS oholnvljati s plaCilom, UhV% du no odgovarju dolo obljuham. 8vojoimi zldovskomu odvotniku lo izrofti noktlaj lako sladki sur-Inliui. -
To so ?.ttloslni odnofiaji v naScm sncl-jaluotn *ivljonju; zaloslni lonibolj, kor zabro-dajo naSe obcino v Irofiko za dolo, kaloro ni bib morda nili potrohno; kaloro potroho ni nikdo v obcini »iti fttilil, ampak jo jo vzbudil le polnjofti „mojslortt s priliznim usiljevanjom.
—  Ali bode kdaj boljo? No Se, dokler imamo slepih narodnjakov, ki lake inojslre - skaze celo podpirajo; dokler imajo nase slov. ohftine lako krive nazorc o narodni vzajemttosli, da jodna obftina, ki je padla v mreito takcinn an^slm4, ne le ne posvari druge obcino preu jednako nesrefto, ampak gre celo onemu mojslru-skazi na roko, vroeivSi tnu poiivalno spricevalo, kakor bi botela refti: Kor sem se jaz opekla, pa daj se Je ti! — Zaloslno, a resniftno! —
Zatorej, slov. obcine, bojlo se polnjoftih Binojstrov!', zapirajle jim duri, izrocajlc dola le pravim mojslrom, ki vam no naslavljajo mroz, domaCim mojslrom, le?.ite na Kranjsko, kjor imamo n. pr. za orglje dva izvrstna niojslra, gg. Gorftifta in Zupana.
I/, St'iiipaHa, 9. aprila. Volilov Jiupan-slva ss je izvrsila danes ?. vsklikom. Proli drugt izvolitvi starasinslva se je siecr pedal tudi priziv, a bil je odbit. Med tern so je nasprot-slvo vceinoma poleglo; no! danes je bila volilov zupanstva popoluoma mirna.
Zupatioval bo zopet. g. Josip Faganelj. N a s lo I Zupana j e bil p o k 1 i c a n z v s k 1 i-k o in. Vecina podzupanov je bila izvoljcna ludi enoglasno, a tudi drugi z veliko veftino.
bil Edvard I. gladub, ne! No niej veliko porcijo leleftje ^peCenke s krompirjem in souper-om svelniSkim je velik razloeck. „Souper" svelniski stori, da so clovek zlakoti, a IcleCja peeenka, da se najo.
Dovolj toga; morebiti So preveft. Ne zameri mi, krasna ftitaleljica, da sem ro-maiiliftno ljubczen Amalije in Edvarda konftal s lelecjo peCenko, no, da se ne razsrdite, nofteni dokonftati opizode, kakor mnogi ro-manopisci. ki ne povojo niftesar; ampak jo konftam, kakor se obiftajno dokonftuje glutna: Edvard je poroftil Amfilijo, pa Hog! il tudi. vi, sintaktiki in logiki, oprostite lo epizodo, da, Bsallus in fabuls*j recite slobodno, da to irtico piSem kakotr stari Ikrodot; da ne izvira misel iz misli, kakor pri kaki razpravi o znaftenju getiotiva. Do toga mi ni biio. K nosrefti piSem same opizode, ker pisem ravno o nesreeni epizodi n.»5ega naroda, in vse to so samo sloklene ftiepinjo v kalejdoskopu naSegfi Sivolarenja.                              ,
Mo skoCimo od teloftje pecenke v mislih na ,rrancosko brZolico", s kalero so je v tern  trenutku mastil ve6ni postopaC, V Cad-
Za podzupane so bili izvoljeni: KoJiuh Anton za Osek, Zivcc Jozef za Vit.ov!jev Pelicon in Brankovift za Sotnpas, pi. g. Zuccatto Poter in Spacapan Anton za Ozoljan — Samokoo Gregor z« St, MilwI.
Po izidu to volltvo sodlti, so bo v bo-dofti dobi mirno ?,upanovolo v Sompasu, Po dovrsoni volilvi jo novi itupan i»OKdravii nav-zofto starasino, zahvallvSi jilt za onoglasno Iz-volilov, Primerjal jo svojo prvo fzvolitov z sodanjo, prosil pod^ipano in starasino u podpot'O, da ho mogol vspoSno dolovatl ita vsostransko blagostanjo in jiolrobnl polictjskl rod v obeinah lo ohsirno ^.upanljo,
Brje rlhomborgko i. aprila. — Pro-toklo jo leto dnij, kar so prodlagali staro-Sine mlado slranko v obftinski soji pronov-Ijonjo ali povocanjo Siupno corkvo, na-glasovajo, da jo promojhna za lollko mno-?jtio probivalslva In da lo?,o ZBradljonl na-ftrti ?,o voft lot mod aplsl.
Da, rosnica jo, riliomb «#a ?,upna corkov jo poslala promajlum duAain vuo ztipnijo. ~ Vsoono pa nam nl bil po godu la prodlog, kor minlimo <lo ilolgo lot, knko hi lutanovili si svojo cork'" in Instnop dna-noga pnsllrjn.
Nasi slurosino go bili loroj proli loinii prutllogii in iijlh nazorom prklruMH bo bo ludi slnrosino Mtaro slranko Iz Rlliomborgn, dtiBi bo jim zalrjovali mlndl, da niso proli njih nuiiioiiom in )>, j i cold, ako bi priAJo v resnici do toga,  Ml' atmolno potlplrali.   -
Qsnoval bo jo toroj na Drjnli odbor za zidunjo novo corkvo, doloftil proslor za lo podjcljo, slavila primorna proSnja na precast ito knozoskofljsko slolico.
V oni kosnejih soj obftinskih sklonilo jo slarcSinstvo, da iinajo Brojci v ftasu dvolt let sozidati si svojo corkov. Tomu sklcpu so prilrdili ludi starogine slave slranko in zupaiuavo izdalo jo dolifaiemu odhoru dno 18. dec. 1894. Stev. 1093 primerni odlok. —
Mi Brojci smo bili toga zaftolka voseli, oduSevljcnje je bilo med nami veliko. Stare-Sine stare stranke so so nam kazali zclo naklonjeni, posobiio tajnik in podzupan Mo Pavlica. Ta mo?, nam jo obljuboval najvoe in mi smo so zanasali tudi, da bo mogol on nasim ;.eljam najbolj ustrezati. l)a, —ko sc se razglasile nove s!«i .'Sinskc voiilvo bili smo edini, da posadimo lega moza na zu-panski slol. Ali kaj sc zgodt!
V  januarju tek. lota dosla je iz ?.up-niskega urada v Rihombei^u k si. c, kr. glavarstvu v Gorici neka pritoftba radi ne-taknoga postopanja Jozofa Pavlice o priliki, ko jo nekdo pb natoftilu prvega nabiral pod-pise za zupno cerkev.
SliSalo se jo, da je bil moz potepon in .1. P. odvzel je po svojem privrzencu dotiftno ]iodpisovalno polo. ZupniSka pritozba po-udarjala je torej moj drugim, da je na§ moz J. P. posebno nasproten popravljanju rihem-berSke cerkve. —
nem polozaju je bil Ahasver, v Cudnem po-lozaju, kakor punlarsk ftlanek oposicijonal-nega lista, ko ga visji drZavni pravdnik na-merava poftastiti s konfiskaeijo. No o tej nevarnosti Ahasver ni ntti sanjal, njogova dusa ni bila budna, in rdefti levift ga je ?.e oblazil. Nasproti Zidq se je bil namestil Ctulen Clovek. Na glavi mu je bilo toliko rnienkaslih lasij kolikor v kaki drzavni blagajni denarja; in s temi rmenkastimi ostanki je pokrival ta neznani gost skrbno svojo plcso. Nosiftek se mu je rmenil kakor srebrni seslak ?. leta 1849. Ivo hi' v krftmi kdo spregovoril, na-tegnil bi podolga'sla uSosa, razSiril bi rmeno nosnice, pomo2ik'al bi s svojimi sivkaslimi oftmi malo na goyornika, skluftil hi se kakor sova, ko opazi vrabca, in pisal hi s svinft-nikoin v svojo zamazano knji?.ico. Po nje-gdvih oCob bi sodil, da je kafta, po Colli, da je ribrec, po smobu, da jo pokvarjen Mcfisto-feies, po nosu, da je pijanec, po maslnem cilindru in oglodani suknji, da je diurtiist, in po visokem crhem ovratniku in rokavicah iz jelehove ko?.e, da je dosluzen desotnik, a v resnici je bil — »Spicl" (vohun).    (Sledi).
SI. c. kr. glavaretvo je odgovorilo do-:tifinemu uradu z dopison?; z dne 30 Jan. t. I. Stev. 1643 raej drugirav nemSkem tekstu: Ni mogoSe, da bi bil obeinski tajnik J. P. nasproten zidanju zupne cerkve v Rihem-bergp, ker se je odlocno izrazil proti zida-nju brejske cerkve itd.
Nekaterim mo2em v Rihembergu se je zdelo Cudno obnaSanje iega mo2a. Kako zavraCa svoje ljudi in podpira nas Brejce — to sa pravi, da dela proti intere3om svoje obcina. Sedaj pa vidimo, da nas je ravno oni, kateri nam je 2e obljubil in toiifco po-udarjal potrebo brejske cerkve, najbolj vodil za nos. Se ve, da se vladni prislaS ne more potegovati za blagor in nnpredek Ijudstva, ker mora paziti, da prisluzi osebni ali zlati krizec. Tako je tudi prislo, da se Joze Pau-lica ni mogel izrnziti .pri c. kr. glavarstvu za naSo cerkev, za kalero si gospodje v pi-sarnab nocejo beliti glave. —
PraSamo pa tudi na§e staresine: — ali ste vedeli za te kolobocije Jozeta Paulice vi, kateri ste nas in nas fie tako vnemate zanj in njegovo stranko? Nam se zdi, da Jojie Poulica ne sezida cerkve — saj se se izraziti no upa za njo, Ali bi se pa kot zu-pan potogoval za to — je tudi ze!6 tefcka stvar. —
Ml vidimo, da je bilo to prijateljsko zbllZanje J. P. in njegove otranke le agita-cijska hinnvscina; da ne smemo pa lakim mo?,em slepo zaupati, kaze dejanje. Posebno priporocamo vam, dragi domafiini brejski, ne spuScajte se v nikake zveze z uiozmi dvomljive stalnosti in se cl6 ne s takimi, katerim pred ocmi je vselej lasten   dobicek.
Mi mislimo, da bi bilo bolje, ko bi se »mi Brejei zanasali le na svojo pe3t, nabirali podasi denar za cerkveno podjetje, nalagali na obresti in tako polagoma nadaiievaii do citja,
Stvar ni lahka, ne dobor kup, za to potrebuje tudi vec easa. Da, opustimo tudi I sovraStvo proti naSim soobcanom v Rihembergu, kateri to itafc niso nasprotni nasi stvari, da j ce!6 podpirali nas bodo, Ce bomo prijatelji. j
Prav tako nam tudi pisarenje proti na-sim dubovnom ne bode koristilo. SovraStvo in prepir delata skodo, kdor pa pros!, zlata usta nosi.                _____
12 tolniinsko okollee, 8. aprila. -~ Popolnoma opraviCene so zahteve, katere je oznacil, pojasnil in utemep neki rodoljub iz Tolmina v zadnjih dveh slevilkah cenj. „Soco" v razpravi: .Pomoe Tolminu in okolici*. Hvala mu! I3ogdaj,dabi seuresni-cile njegove 2e!je!
Kako opravieeni so Solski zavodi v Tolminu, naj svedoci Se slec'ece: V Tolminu in najvec l1/, uro oddaljenosti od Tolmina je7 ljudskih Sol s 13 razredi, in sicer: Stiri-razrednica v Tolminu, dvorazrednice v Volcah, fd Sv. Lncijiin v Podmelcu, enorazrednice na Ljubinju, Volarjih in v Caderg-Zadlazu. Popolnoma resnicna je trditev v omenjeni razpravi, da bi hodilo namrec v c. kr. pripravnico za ucJteljiSca v Tolminu do 30 dijakov in v c. kr. pripravnico za srednje Sole do 40 uCencev. To dvoje Stevilo posluSaleev bi dajale 2e onienjene Sole. Nikjer v nasi degeli. izvzemSi mesta. ni toliko ljudskih Sol v takem ob!iLju, kakor v Tolminu in njega okolici. Zaradi tega je tudi Tolmin najprimernejsi kraj za ome-njene uCne zavode. Sosebno pricahijerho, da se v Tolminu odpre 2e letos vsaj c. kr. pri-pravnica za ueiteljiSce, ker bi radi tudi mi svoje otroke izobrazili in v uciteljske sluzbe spravili.                    _____
Iz Tolmina, 10 aprila. Osnovalni odbor „Sadjarskega druStva* je sklical minolega leta dva obcna zbora v Tolminu v pretresovanje in v dolocitev druStvenih pravil. Na podlagi vseshanskih pojasnil je sestavil osnovalni odbor drustvena pravila ter je odposlal v potrditev. DraStvena pravila je na-mestm'Stvo potrdilo in vsled tega se je usta-novil stalni odbor (fgnacij KovaCic, predsednik; Ljud. Kacafura, blagajnik; Andrej Vrtovec, tajnik; odborniki: Stefan Bozid, Hrast Anton, Andrej Podreka, Ivan Sojnik, Ivan Grzelj, Andrej Perdih; namestniki: Josip Kacafura, Miha KavcJS, Anton Vuga in Oskar Gaber-SCek), kateri je to zimo iskal in slednjic tudi dobil primerno zemljiSce v Winklerjevi Brajdi. Pogodba je narcjena za 5 let. Sedaj se zemljiSce prekopava in nakupilo se je za letos 5000 jabolcnih divjakov, katere vsade.
Vse to pa je dalo in daja mnogo dela, skrbi in stroSkov.
Za letos se misli eno tretjino omenjenega zemljiSCa prekopati in nasaditi; ze to uzroci najmanj 200 gld. stroSkov. Sedaj pa ne-le celokupni odbor nego tudi vsi druStveniki na delo! Pa ne na delo oddaljenega opazovanja in zabavljanja celo v Casnikih, nego pridnega uplacavanja, spodbujanja in zanimanja. Naj-bolj se za drustvo zanima in deluje nje^a predsednik g. Ignacij KovaciC. 0 namenn in vaznosli tega drustva mislim obsirneje govo-riti. —
Iz MJrnlka. — Sedaj se precej dejan-ski izvrsi razdelicev dolenjske obeine. Kaj so. pa dosegli Dolenjci s to razdelitvijo P Most
Cez mejno reko je Se v oblakih. Kje je bolj potreben v Dolenjem air v Mirniku, to je pojasnil pred casom .Pl•imorec•. A uboga Brda pod novo dolenjsko obeino!' Napra-vili so baje ze pogodbo z „Lego\ da se ustanovi italijanska Sola na Krofcidi pri Mo-Hnutu, kjer so sami Slovenci. Kaj pa Slo-venski Jez, da se ne gane? Bode skoro dve leti, od kr,- spi. ,La Patria del Fri-u 1 ia od dne 16. marcija izrazila se je ne-kako tAole: ,Z razdelitvijo in z inosiom bode konccno dolenjska Furlanija prosta in zdruzena". — Dopisnik v neki St. «Soce» se je izrazil: ,Ni vse zlato, kar se sveti*. Prav inia in zraven dostavim: «Vsakdo naj pometa pred svojim pragom*. Ocita, da se v neki druJini govori vedno v furlanScini. To pa ni istina. Naj se praSa raje g. dopisnik sam sebc, kako kram.ja on s svojo rodbino? Se bob" cudno to: Pri nekem zbo-rovanju .Slovenskega J«;za» pred leti je nekdo radi dopisnikove soproge izrazil be-sede: «Saj to ni Slovenski Jez», ampak la-Ski*. — Ako ona oseba dopisujc vse y ita-lijanscini, ni sama kriva, ampak okoliscine pred 40 leti v teh krajih. Kje so bile slo-vcnske Sole v okolici Mirnika? Radi leg* pa jni se Lnh ne renegat, ampak ynet SIo-venec. (Naj bi se torej polrudil pisati slovenski. Ur.ji Dosta naj bode! Ne maram po-ceti polemike, a JSelim mir.                      K.
\l IJubljwiie, 27. marca.*) Bli«ajo se v Ljubljani mestne volitve. Letos se ae ne ctye dosti o agitacijah; lani se je bila konser-vativna stranka nekaj postavila, a se jej ni obneslo. Sama ni bila posla v boj, ker se je bala blamaze, a je bila le poslala nekatere konservativne obrtnike. Kaj bode letos storila, se ne ve. Govori se ?.e '» nekih shodih dotienih tkonservativnih* obrtnikov, a se ne v6, (Se se odlocijo za kake svoje kandidate.
Znano je, da se je v Ljubljani snoval nemSki list. Posebno na§ deZelni predsednik se ie jako zanimal zanj, Naposled sta ze bila dva 4ida narnenjena za nrednika. Pa so imeli smolo ravno v tej stvari. Go3podHein je kmalii po prihodu v Ljubljano fowl nesroCo z izbi-ranjem urednikov; tedaj je odslovil ured-nika ui dnega lista in naprosil nekega nem-Skega doktorja, ki je imel vse sposobnosti poprej, kakor tiste, ki so potrebne za ured-nika uradnega lista na Kranjskem. Ktnalu ga je slana pobrala.
Se manj sreCe so pa imeli z urednikoma zanovi list. Nemogoca sta bila oba, predno sta prisla v Ljubljano. Vi, gospod urcdnik, morda ne veste, da imamo v Ljubljani dve nemski stranki, nemsko-libernlno in nemsko-narodno. Poslednja je StevilnejSa in ima skoro vse druSt-veno 2ivljenje v rokah, le v konstitucijonnl-nem drustvu vladajo nemSki liberaki. Nobena teh dveh strank pa ni doyolj moCna, da bi mogla izpeljati kako akcijo. List so siiovali le liberalci in nacijonalci so obetali podporo. Poslednji bi radi list imeli za to, da bi po-rocal o njihovih drustvib, v katerih se osre-dotoCuje vse nemSko Sivljenje v Ljubljani. Sedaj tega ni; ce imajo «turnaCki» kako ve-selico, uradni list vendar ne more vseh stran-karskih stvarij na dolgo razpravljati, a dru-zega lista nimajo na razpolago. Marsikak navduSen govorcek za nemSlvo se tako le hitro pozabi. Radi bi torej bili imeli list, a tega vendar ne morejo dopustiti, da bi 2id bil urednik. — Le poglejte, kolikokrat so jim ze razni nemSko-narodni Iisti pojasnili, da 2idje niso niti toliko pristni Nemci, kolkor nasi nemSkutarcki. Po njih mnenju, pristno nemSk list ne more imeti 2idovskega ured-nika. Pristno nemSk pa list mora biti. Vsled tega je mej obema ljubljanskima nemskima strankama nastal tak razpor, da se je osno-vanje lista odlo^ilo za nedoloCen Cas, da dobe kristjanskega Cisto nemSkega nrednika, ki bode mogel dokazati, da je pristen naslednik starih Germanov.
Poslednje dni je povodenj na ljubljan-skem barju, ker je de2evalo in sneg kopnd. ObCevanje mej hisami na barji je niogofie le s Colni, kateri so se pcsiali prebivalccm iz Ljubljane. Jeden konj je atonil, ko je peljal v Ljubljano, a je v vodo zagazil. Clovek se k sreci ni nikjer ponesrecil. Snega je v ne-katerih krajih Se dosti in je ozimina pod snegom moCno pognila.
Domafie in   line novice.
Vesele praznlke voScimo vsem svojint citateljem, prijateljem in nasprctnikom !
Spored procesijam Ustajenja Gospodo-vega v Gorici objavimo jutraj v „Primorcu".
.Prlittoree" izide 2e jutri mesto pri-hodnji torek. Za danaSnjo „Soc"o« smo imeli skoro za jednc stran prevec gradiva. To in Se marsikaj drugega pride v tPrimorca*. — .Primorec" je najcenejsi list, kajti za 80 kr. prinaSa zel6 veliko berila. Ker obsega osem stranij, prinaSamo poprecno 3 strani novega berila, katerega „Socini" Cilatelji drugaCe ne dobe pred oci. Zat6 priporocamo vsem imovitejsim «Socinim» naroCnikom, da si naroce tudi cprimorca*.
„Primorec" se prodaja na drobno po 3 kr. v Gorici: v tiskarni in tobakarnah Schwarz (Solska ulica) in Jelersich (Nunska ulica), v Trstu v tobabarnah Lovrencic nasproti vojaSnici in Pi pan v ub'ci Ponte della Fa-bra (na prchodu lesnega trga v Torrente).
HvaIe2no prlznanje. — Obcinsko sta-reSinstve Kobiljeglavske zupanye na Krasu je v svoji seji dne 31. marcija t. 1. z cdnogla-snim sklepom imenovalo castnim obCanom precast. Monsig. Ivana A bra ma, kano-nika prvostolne cerkve v Gorici itd. in to v znanWye velikega spoStovanja do svojega odlicncga rojaka in iskrene hvaleznosti za vehke dobrote, ki jih 2e toliko let izkazuje obcini in njenim revezem.
mo  k.t'M8 ?C 2el? z»kaane>J vendar gn prinaSa-
ImenOTHnje. C. kr. okrozno sodiSce v Gorici je imenovalo in zapriseglo de2eir.<ega cradnika g. E. Klaviaij;t tolmaCem ?n slovenski. italijanski in nmiaki wzik.
f FrjMi. Marztn:. - V soboto je .iinrl g. Fran. Marzirt " Horici, v yisoki starosti. (V njegovi hisi je .GoriSka Cital-nica"). Pokojnik je bil jako zunimtv tip pra-vega laskega GoriCana. Nad 40 let se je udelc2eval javnega delovanja za blagor mesta. Pogosto je imel v meslnem zastopu hnde, nastope z ostalimi tovarisi; tudi z raznimi okroznicarni je pogosto zastopal nasproti javnosti svoje nazore. V obfie je bil pa poSteu Italijan,s katerim se je dalo govoriti. — In tako izumirajo stari postenjaki, a na njih mesta prihujnjo vroi^ekrvni nasledniki, ki si razbijajo glavo ob trdem siovenskem zidu. Zato je med Slovenci in La hi vedno manj prijazuega obcevanja. — Sijajen pogreb se je vrSil v ponedeijek ob 21/* popoldne. — Pokopan je na goriskem pokopaliScii. proti katereniU se je bori! od prvega pecetka.
Cudna Bimkljueja"! — Znano je, da imajo goriskt odvetniki — zlasti Cifuti — svoje agenle, ki jim gonijo siovc-nske oveice v njihove bridge, da jih skubejo. Upamo, da bo vedno manj takega Svindla! — Ali cu_no se nam zdi, kako pridejo meSelarji (U» takih oseb, ki so v preiskovainem zaporu, Posebno Grazindio Luzzatto ima izredno sreto, da zved6 zanj nasi hribovci, ki ni«o bili more-bili Se nikdar v Gorici. Lnni je bil tak slucaj, letos zopet. Dekie V a 1 a s iz Loga ima ia on po rokah. Kakd je prislo do tega, nam ni lahko u fli! Dekle je v zaporu, stariSt pa tudi ne poznajo goriskega zida! Kako je torej to, tin je dobil prav on to zagovor-niStvoP! Pricakujemo odgovor! Ako ga ne bo, damo ga sami!
Ker smo ze pri tern zidovskem odvet-niku, naj povemo Se tale preznacilen sluCaj. V „Osservaloru* od 19. jan. t. I. St. 16. smo Citali odlok goriskeya okrajnega sodiSCa St. 13.769 v tozbi u r § u 11 n s k e g a samostana proti Josefu R e j c u; samostan je zastopal Sid dr. Graziadio Lu/.zatto. Tableau!
Cerkveno petje. — Zadnji vPrim. List* je povedal, da je izjavi! prevzviSeni knezo-nadskof, da pri sedanjih razmerah je najboije, ako vse ostane po sturcm. Radovedni smo torej, kdo ima odloeilno besedo v cerkvi: ali nadSkof ali dr. Baubela.
Tudi v stolni cerkvi se poje pri prvi masi slovenski. Ali kal.6! Z mirtio vestjd recemo, da to je ze Skandal, kar se poCenja na koru. Jeden starfiek se napenjn gori s svojim obnemoglim glaaom, da v vsukcm uSesu vzbuja upor, v sreu pa nevoljno nad toliko brezbriznostjo v prvi cerkvi goriskega mesta. Petje ne zasluzi tega irnena; to jo kvakanje, cvilenjc, tulenje, ne pa petje. Ce-sto se pa vse skupaj kar tistavi iti ne more naprej. V adventu so trikrat poskuSali zapeli advenlno pcsein, a vselej so priSli le do srede; koneCno so morali pustiti pesem in zafieli nc-ko dingo, ki tudi ni §la veliko bolje, a priSli so vsaj do konca. Pojejo se tudi casu nepriinerne pesmi, n. pr. „Hvala bod' Gospod' Bogu" — zdaj v postu. Na take nacine se ne pospoSuje pobo2uost med Ijud-stvon., ki se nai'avnost sramuje, da v hisi bozji smeSijo naS lepi jezik in naSe sv. pesmi.
Dolgo smo moleali, vcasih smo le od dalec namignili, kako slabo je po^krbljenje za cerkveno petje v Gorici, zdaj pa se ne moremo vec vzdrzaii. Gospoda, ki imatc pri tern besedo: tako ne gre, storite svojo dol-2nost v cast bozjo in v pospeSevanje svete poboznosli med ljudstvom, ki pride v cerkev, da z zbranirn duhom rnoii, ne pa, da se mora jeziti v sreu, kako se dela v cerkvi sramota siovenskemu jeziku in slovenski po-bozni pesmi.
V Gosposkl nllel v Gorici ustanove podru2ni poStni urad, s katerim bosta zdru-2ena tudi brzojav in telefon. — NaS posla-nec dr. A. Gregorcic je v drzavnem zboru 2e .1. 1S91. naglaSal potrebo takega poStnega urada v severnem delu mesta. GoriSki, Labi so p-isli veliko pozneje do prepriCanja, da je la urad zc!6 potreben v Gosposki ulici.
rL" atto dt prottcsta". — Mislili smo, da so Gorieani ze pozabili na slavnoznani protest svojih poslancev, kajti tu pa tarn vi-dis ob mestnih zidovjih le Se kakSen sled za njimi. No, lemu ni tako, kajti nekaterniki ne morejo pozabiti utisa, kateri je napravil protest na nje in cuvajo ga liki Bzenico" v ocesu. Mej term' nekaterniki se odlikuje v prvi vrsti znani lekarniear Kurner, ki ima protest Se vedno razobeSen na istem prostoru v svoji lekarni, na kateri ga je postavil prvi dan, ko je izSel. S tern kaze fa gospod lekarniear popolnoma svojo barvo, to je, on ne 2eli niti slovenskih groSev veC, katerib se je buje prenajedcl. Tako si vsaj tolmaCimo izzivajofio razobesitev zlcglasnega protesta italij. poslancev. Na to opozarjamo slovenske odjemalce zdravil, da bodo vedeli, kaj jim je storiti, ko jih lekarniear sam ne mara videti v svoji lekarni.
Trgovina v Gorloi retli prav dobro naSe nasprotnike, Mnogi 30 se preobjeli slovenskega kruha, da zdaj strnpeno breajo proti svojim slovenskim rednikom. Treba jih bo izlakovati, potem bodo pametni?
Zacela se je Siriti misel, da bi se zbu-dila agitacija, da bi bogati slovenski trgovci v Ljubljani in Trstu, ki imajo po vec sinov, po jednega poslali v Gorico in ga tukaj dobro zalozlli. Nadalje si bodo pomagali sami. — Izborna misel f Iziirjeni in dobro zalozeni narodni trgovei bi v Gorici gotovo izvrstno izhajali. Prosimo Ijubljanske in Ifr-SaSke casopise, da bi razpravljali to vazno upraSanje,
1'orotnlkl. — Novica, da je letos 21 slovenskih porotnikov, jo silno ra7.veselila ves slovenski svet, Letos doziiimo torej df--vic cisto slovenske obravnavel — AH clijte, Ijudje bozji! Ko je naS urednik tozii Slo-^ vence v siovenskem jeziku, dalo je okroSno sodiSCe prevesti na njegove stroSke vse splse na laSki jezik, ces, vecina porotnikov je laSka. Zdaj je pa vecina porotnikov slovenska, ali drzavno pravdnistvo je li.,m tudi Slo-vence le v la3kem jeziku, a aodiSce jih ni
dalo preloziti na slovenski jezik. — Nim.imo dosti besed, da bi mogli po vreduosti' zavr-niti tako skrajno zaljivo preziranje in poni-2evanje slovenskega je/.ika!
Porotniki so !orej po veeini Slovenci. Akn pa hofiemo, da bodo tudi obravnave slovenske, tedaj mora vsak slovenski zatoze-nec izbrati si slovenskega odvetuika, ki bo govoril slovenski. LaSki odvelmk bo odklanjal Slovence, pa bo obravnava laSka pred laS-kimi porotniki! To ne sine- bili! — Uboga Vnlns iz Loga je dnbila za x.tgovorniku znanega 2ida dr. Graziadia L u z z a t L a. Kako je prisla do nj«*ga, iiiim je luMimevno! 2e izvemo — tedaj pa razceScuin glavo onemu 2idovskcmu ageulu, pa naj bo tudi v c. kr. unitbrmi! — Toga tie bomo dalje trpelt, da bi kdorkoli vabil in poSiljal naSe ljudi v zidovske pisarne I
,RlunoVKnieiltA<L ta me^ec ne izhaja, ker je moral naslopitt urednik znani 21-dnevni zapor, ki je sad nasih nezdravih odnoSajev.
Iz Podturua smo prejeli zopet voc dopisov, ki so silno rezki; sami ne verno, kaj hocemo poceli 2 njimi. Morehiti, da po-refiemo kaj malega' julri v BPrimorc:u". — Za danes recemo ie toliko: .Prim. List" je naznanil izjavo prevzviSenega knezonadSkofa, da mora ostati vse pri stareni. To hocejo tudi vsi Slovene:. Radovedni smo, kdo ziuaga: ali stara pravica in volja samega nadskof-i ali pa tudi v cerkvi poliliknjoca irredenta.
V goriskem Ncmenlssu je naslal til'us; dva bogoslovca so prenesli v bolnico, vec dmgih, manj nevarno zbolelih nilailenicev, je pa oslalo v semeniScu. llnirl ni nikdo. Ker je bolezen nalezljiva, so Sli sonieiiisCani pred casom na vehkonocne pocitnice. — Holnikom je bolje; nevarnosli ui nikake.
„Narodni J)om* r Oorlcl. Pri zadnjem obenem zboru „GoriSke ljudske posojilnice" je prisla tudi ta krasna misel v razgovor v zmislu znanega ^Socitiega" clanka. — Ako se nabere z radodarnimi doneski le Setrtina potrebne svote, ostali znesek iilegne prcvzcli posojilniea. Zeleli bi bilo, da bi se cim prej sestavil odbor, ki bi to roc vzel v poke.
Pri zadnjem obenem zboru „S 1 o v e n-s k e g a b r a I n e g a in podporn c g a druStva" je sprozil to misel g. Jos. Ilro-v a t i n. Na njegove vspodbujevalnc besede so zlo?jIi nekoji mivzoci dru»lveniki IH gld. 45 kr. in sicer: Dr. Ant. GregorCic 5 gld., Anton Fon ! gld., 0. F. 1 gld., KnpaC Jernej 1 gid., PrinCic Karol t gld., Ileja Ivjiii 1 gld., II. J. blagajniear, 1 gld. in lironilno knji2ico„ Brie 1 gld., dr. A. Rojic 1 gld., Doljak Franc nO kr., Frjancic Zdravko 50 kr., Mukuc Stefan 50 kr., Music Josip 50 kr., Kanalski slavee 50 kr., Poljski slavec 50 kr., Vipav3ki slavec 50 kr., MaruSic Martin 25 kr., Slozetic Mihael 25., Zavttanek Janez s!0 kr., Ltiznik Peter 15 kr., Udje slovenske zavcze v St. Petru: Bla2iua Mitlevz 50 kr., Blaziea Frnnn 20 kr., Blazica Junez 20 kr., Comic Franc 20 kr. Skupaj IS gld. 45. Nabrani denar se vlaga v „Gorisko Ijudsko posojilnico", „Go-riSka tiskarna" A. GabrScek da I!00 gld. — Toliko za zadetekl Naprej!
Odgovor mi popivr«k. — V zadnji Slevilki srno objavili popravek slavnega c. kr. okrajnega sodisca v Tolminu; to smo slorili, ker nas sili tiskovni zakon, dasi srno bili prepricani, da popravek ni resnieen. Tudi dostavki niso dopuSceni k uradnim popr.lv-kom. Ali danes smo .opet prosti; zato iz-javljamo, da je resnicna le na§a trditev in ne ona v uradnem popravku, kajti mi imamo dokaze, da oni laSki zapisnik, ki je sel v laSki Videm, ni osaml jen sluCaj. Kako pa pride c. kr. sodni pristav Pangrazi do tega, da v T o I m i n u narekuje s Slovenci I a § k e zapisnike, to nam „ ? povsem ncumevno.
Tudi kar se tice Pangrazijeve Bc i s I e s 1 o v e n S C i n e* si dovoljujemo kratko opombo. Da so zapisniki pisani v kolikor toliko cisti slovenScini, o tern nocemo dvo-miti; zanikamo pa, da g. Pangrazi narekuje zapisnike v Cisti slovenScini. Kolikor je c i s t e s 1 o v e n S c i n e, je vse pisarjeva
Dovoljujemo si naposled Se jedno upra-Sanje: Ali g. Pangrazi kot preiskovalni sodnik ni nikdar namignil strankam, do katerega laskega — in vedno do istega! — odvclnika v Gorici naj se obrnejo? Radovedni smo, ali se nam bo to zanikaio s ka-kim uradnim popravkom. Na repliko smo ?.e pripravljeni.
Sami smo krivi. — St. 2. Iz (V povana nam porocajo: Narodnjak },'. P. P. je vzel kot svojega pruvnega zastopnika go-riSkega odvetuika dr. L i c e n - a, ki je tudi podpisal zloglasni protest proti siovenskemu uradovanji*.
— Prosimo svoje prijatelje naj polnijo to rubriko. Nase rodoljube moramo zafieti pritiskati, da slorijo svojo dolznosl. Ako ne, naj si pripiSejo nasledke samim sebi. — V kratkem pridcta Se dva slovenska odvetuika v Gorico!
Ulieni pometaei. — Povedali smo io, da je dr, V e n « t i dobil po nosu radi od-puScenih pometaCev, To ga je lak6 poparilo, da se je zacel izgovarjati, a ze!6 neokretno. Tudi tr2aSki blebetac .Mattino" ga pore, ce5, da V e n u t i je odpustil iz sluzbe nekaj do-sedanjib pometnCcv, ker je hotel prcskrbeti delo takim ljudem, katere mora mesto rediti, — To je suha Ia2! Ako bi merodajni krogi verjeli takim izgovorom, morali bi jako ob-zalovati lako lahkovernost! — Cujenio, da vecina pomolacev je bila zopet sprejeta v slu2bo. Ni bilo drnga.ee! Sior Curio jo pogo-rel I — Predrznost jo volika, a frPb» jo bo ukrotiti. Slovenci bomo morali zaceti Bboj-kplirati* zagrizenc nasprotnike.
Honiailje y J^oreto. — Kor smo poro-Cali o namepayanem romanjn v L°reto iz Trsata pri Reki, dol^nost nam je, poroeati tudi o romanju, katero prirejujejo Ijekaj ij? Gorice in GoriSko sploh. V Gorici so jo uslano-vil poseben odbor, ki vodi roiijanje, Isti j^ izdal tudi program potovanju, iz katerega posne-niutno: 1. Romanje je ustanovljeno  za dne
25. t. m. popoldne in sicer s posebnim via kom iz Gorice; 2. upisovanje za islo se vrj pri CC. duhovnikih ali pa v Gorici pri oj l»oru (Nunska ulica St. 14 pri tleh) od 10 d V2 ure do ukljucno 18. t. in. Pri upisovanji se mora poloziti 50 ne.; 3. vsak udelozni sprejme izkaznico, s katero dobi ?.ebznisi( vozui list po zni2ani coiii; 4. pri upisovanji se mora izjavili: da li 2eli roiuuti sann do Loreta ali na tudi do Rima; listki v Lo relo veljajo i5, oni za Rim pa 40 dnij: ,1 roinarji mora jo potovali skuprio do Loreta oil tain <lo Itinia, ali pa nazaj, po voiji z na v.idnim vlakom; listki voljajo tudi za crli Mcstre-Renolko ; 6. cone so iz Gorico do Lo rota in nazaj: v I. razredn gl<;. i\).l% v II gld, 16.70, v IN. gld. 8.13; od Loreta v Rin v I. razredu ifld. 45.53, v If. gld. 23.29, < III. gld. 12.45. Kdor 2eh vec izvedeti, naj st obrno do izlotnega odbora v Gor'ci (Nunska uiica St. 14.)
Ik Soikaiia nam porocajo, da je imir tain due 7. I. in. kovnc Franc Koru el, si-nuvec pok. majorja Komela pi. SoCebrana Pogivba so jo udolezila „Slovenska citalnica" s zaslavo in voliko ohciiirilva, ki zaluje pi pokojiiiku, kajti iii'inila smrt pobrala ga jt §e-le 26. letu. Pokojnik je bil mej vascani zel6 priljubljcn. N. p. v in.!
Na Srpeiild je umrl za su^ico v ne-deljo g. Franc Fajgelj, drngolelnik go-riskega semeniSca, sin naducileljn in glasbe-nika g. Danila Fajgelja; gininazijo j<' dovrSil kot gojenec in a I e g a s e in e n i S c a. — Pokojnik je bil zelo nndnrjen mludenic; po-sebno v glasbi je kazal velik lnlent, a bil jo zel6 iniren in akromeu. Starisi so veliko zi-dali nanj, a zdaj — ni ga vec! Naj \ iiiiru pocivn! Zalo.slni rodbini nase odkrito so-2alje!
l'L Sv. Kr'za-Osta nam porocajo, da j(! c. kr. namostnistvo \ Trstu potrdilo izvolitev tamoSnjcga stareSinslva ukljub podiiueuiu utokii od nasprotne slrani,
V  Idi'Hkeni pri Kobaridu bodo imeli zopet obcinsko volitve, kor so bile prve rnz-vcljavljonc, kakor sum porocali, Torej povsod lo borba! To je po drugi strani <lobro, kar df'kazuje, da Ijudje se vedno bolj zavedajo svojib pravirali,
Otrok ztfond. — Zopet nesreca z malim otrokom! V Goronjem Cerovu je zgo-rel 13 mesecev star otrok. Kdaj bo kotiec takim nosreeam? Ma tore pazile na svoje nodolzne olroCiCe!
Kaxplsitna prelienda. — Dve izpraz-njeni prebendi ustanovitve za plemonite gospe poknezene grofijo goriske in grudiskc so s torn r.izpisujete z opazko, da imajo prosilke podali svoje vloge v Seslili toduili podpisa-noinii de2elucinu odbnru:
V  ta namen naj dokazojo; I.'da iiiiajo niijnianje 18 let; i. dn so uboge \ 3, vr.sio njibovega [ilomoui^lva in nii spadujo mod plciueuite rodbino luknjftnje grollje; 4. da so lepoga zatli'2anja; 5. stun in prciuogonje njihovih slnn'Sev, pa kako zasluge imajo oiii za drzavo; 6. stevilo sester, ali vziva v2o kalora izriiej njih aii prosilka sama, kako prebendo ali drugo pomoc.
lteielni odbor. Nai'or'iilkoiii. — Drugo colrlletje je naslopilo 2e pred 14 dnevi. Kdor lorej So ni placal za la Cas, naj se cim prej oglasi. — Prav resno pa opnminjamo dol2nike, naj izpolnijo svojo dolzuost! NaS list je zelo velik; dvakral jo vecji nego v prejSnjih casih, a cona je ostala po])rejSnja. Uiojevaiije pa stano mnogo Iruda in — denaija. Zalo naj si vsak narocnik smalra za sveto dolznost, da v redu plaCuje list.
Ostala Slovenya.
Tr^aSke novice. — Due 9. t. ni. spuslili so v niorje novi Lloydov parnik ,IIabsburg". Kunia (botra novemu parniku) je bila Nj. ces. in kr. Visoko.4 nadvojvodinja Marija Terezija. Prisostvoval jo slo-vosnosti tudi nje visoki soprog, nudvojvoda Karol S i e f a u. Novi parnik blagoslovil jo monsignor dr. ft u s I. Povabljeni gosti so se ukreuli po koncaui sbvesnosli na parnik „Vorvuilsa, kateri je priredi zabavno vo?.njo po TriaSkom zativu. Parnik .llabsbnrg" bode vozil po Sredozemskcm morju, kakor vozita istemti jodnaka parnika »Sciuiratiiis" in »Cleop.utra", katora sta bila zgra«teua na AngleSkem. Ta parnik jc.zgraden po najno-vejSi lohniki, ima elektrieno razsvelljnvo ibl. Dolg je 114.3, Sirok 13.64 metro v. Prostoru za blago je (vkljnCno zalogo oglja in drugi-zaloge) v:a 3500 loenlat; vsega dr2i 6950 tonelat. Proslori za popotuike so luksurijozni; lu je dvor.ina za koncerte, ?:a obed, za p"-Senje, kopelji itd. ~ I. razred ima proslora za SO popotnikov, If. za 40, III. za 200. — Stroji novega parnika imajo nad 5.000 konjskih sil; preploviti bode mogel (oblo2en) 17'/g do 18 pomorskib milj na uro. Oglja se more ukreati v parnik Sosl looolat, torej more s to zalogo ploviti parnik 10 dnij ll»>-prelr?,no z vso silo svojih strojev,
Novice it Istre. ¦— V nodeljo je bil shod volilcev v Brezovici na OprtaljScini; sklical ga je drz, poslanec dr. Laginja. SodoC po pisanju italijanskih casopisov, ki trdijo, da je bilo navzocih lo 400 oseb, no je shod obnesol sijajno. Nasprotniki so se hoteli tudi udcleziti shoda (gotovo z dobrim namenom ne), no — kakor porocajo - omenjeni casopisi — Sandermerija ui pripuSciila k sltodu drugo, nego jedino somiSljenike. —-, O tem shodu piSe .Edinosl":
,Sjjod volilcev v Brezovicali, vrsh^ se minolo ncdeljo, vspel je nad vse priea-kovanje. Nareda se jo zbralo iz denial in sosednjih oljcin do 2000 du§. V dvor.ini jo bib natlacenili kakih J200 oseb, drugi su morali s{a{i n* dvori^u. Drtavnegft poslaitea dra. Laginja in bJvdega poslonoa M. M a n-dida pricakovala jo mnbJicn prod vasjn z zaitavami lor iu je pozdravilaz n.ivdilVniml zivio-klici.   Predsedoval  je   osepski   dekan,
veleC. gosp. Josip Kompare. Duhov-] SCinaje bila ustopana Castno, \ Prvi je poroCal drtavni poslanec gospod dr. Matko Laginja o svojem delovanju v drfavnem zboru, za njim pa bivsi poslanec MandiC o delovanju v dezelnem zboru. Go-vornike je narod oduSevljeno pozdravil pri nastopu, med govori in posebno viharno ob svrSctku istih. Predlozene resolucije bile so vsprejete soglasno".               ...
__ n]\ Mattinu* poroCajo, kakor  pravi,
H dobrega vira, da je kot bodoci dezelni giavar za Istro doloCen bivSi profesor na terezijaniSCu na Dunaju dr. C o g 1 i e v i n a, sedanji Supan v Cresu. Zajedno poroca isti li«t da » e d e t e 1 n i z b o r in o k ro in o sodiSce r o v i a j s k o p r e m e s t i t a. v Pulj. Vse te odredbe da so posledica zna-nih dogodkov v dc2. zboru istrskem. Sploh hoce vlada osredotoCiti v Pulju vso politiSko upravo Islre, koje mesto je najprikladneje za nadzorovanje po podrejenih jej organih ir« St tudi obCila veliko prikladuejSa. — Da \n   . resniea bila!
—   Na volilnem shodu v HruSici je bilo navzoCiR do 1500oseb.
—  Volitev volilnih mofc se bode vrSila v buzetski obCini ze 18. in 19. t. m.
—   „NaSa Sloga" priporoCa somiSljeni-koni, naj posebno pozomo pregledavajo spi-sek volileev ter naj ne zamujajo oasa za reklamacije.
—  HrvaSke stranke volilci v poresCini, kakor poroCa puljski ,11 giovine pensiero" ..- naprosili so pore&ko  okrajno glavarstvo,
da bi odredilo vas Baderno kot siedisce vo-litve, kajti v Porefiu bi volilci bili izposlavljeni vsem neugodnostim od strani lahoffskih pr©-bivalcev. Aliseugodi lej utemeljeni proSoji?!
—  V voloskem polit. okraju namerujeta kandidovati — kako poroca trzaski dopisnik „Obzora* — kot vludna privrzenca Sarenjak Marolti in materijski zupan Kastelic. Ako bi bilo to resnicno, bi se zel6 Cudili gospodu Kastelicu, da ne vidi, komn sluzi.
—  V Opatiji snujejo nemsko ljudsko §olo tamosaji doseljeni Nemci. V tem jili podpirajo domafii izrodi golovo na svojo skodo.
~ Mesto z d r a v n i k a razpisuje ob-cina Pazin. Placa 1200 gld. zraven drugih zasluzkov. Zahteva se poxnanje hrvatskega ali slovenskega jezika. Nateeaj do 30. t. in. glavarstvu obcine v Pazinu, — lsto tain je razpisano mesto obcinskega kaneelistu s placo letnih gld. 450. ProSnje do 30. t. rn. — V I) o b r i n j u iSCejo obcinskega tajnika; placa gld. 400. Profile do 30. t. m.
OkroXnlcn trJsnSko-koperskega Siioftt In prlhodnje ileMuozborskc rollive v iHtrl — Zopel nam nekdo pise iz Islre: ,Te dnevo so priobcili nekuteri ttalijanski Giisopisi posnetek okroznico, katero je razpo-k!u1 trzufiki skof o priliki prih. islerskib dezelnn-zlwrskih volitev, V tej okroznici prepovednjc duimvscini, da se no sine peciiti s strnnkar-skiini borbami, in da sploh ne sine uplivati ne na levo in ne tin desno, lo svetovali ji jo tlovoljeno, ako pride kedo po svet k njim. V cerkvi sploh pa ne sine biti bescde o volitvah. To je jezgra okroznico. Ako jo to /•esnteno, tedaj ne znamo, knin naj se obrnejo istrski  revezi slovanske narodnosti.
Ko bi imeli istrski Slovani obilo svojega rnziimnislva, ki bi kmete pou»;evali o njih pravicah in dolznostih, tedaj ne bi crhnili o tl okroznici. Nasprotno pa, ko vidimo obilieo italijanskega razuninistva v Istri, ki ima za seboj tudl kapital, tedaj se nam nehole vriva misel, da ta okrozniea ne doseJe druge svrhe, nego jcdino to, da pomore do zrnage itali-janskemu kapitalu in razumniStvu, lorej Hdi onemu liberalstvu, proti kojemu se dan^ cerkev bori. Ako se pomisli, da je istrski kmet prezadol^en, a svojega neodvisneg-razumnisiva nima v onem Stevilu, ki odgovarja kmeckemu, njegovim duhovnikom pa da je prepovedano od svoje strani vtikati se na-ravnost v volitve, tedaj nas obletava strah, da nam se naSe nadeje glede prih. deZelno-zborskih volitev ne izpolnijo, marveC da pokaze zopet svojo moC ona istrska druhal, ki upije na naSih tleti in v obraz z, in kr. vojske: „Vivva 1' Italia". Imenovana okrozniea je uspeh pisave italijanskih casopisov v Istri proti rodoljubninv duhovnikom. In ker je to casopisje s to okroznico vsaj nekaj doseglo pri eerkvonih oblastnijah, sedaj napada nagp uciteljstvo, doi?,e5 ga raznovrstnih agitacij ter kliCe Solske oblastnije na pomoc, Zategadel bi nas ne osupnula okrozmca Solske oblasti, s katero se uciteljem — seveda slovanske narodnosti — prepoveduje, meSati se v volitve. Ako se tudi to zgodi, tedaj bode pre-pusCen istrski kmet-trpin popolnoma svojim sovraznikom v oblast. Oni ga bodo mogli kupiti ali prodati, brez strahu, da bodo kaz-novani, kajti kmeta ne bodeta smela nadzo-rovati ona, ki sta v to poklicana, to je du-hovnik in ueitelj.
Razun teh dveh ciniteijev istrski kmet nima v mnogokateri vasi cloveka, ki bi mu Sel na roko, ki bi ga o marsicem pouCil. Sedaj pa, Ce se duhovnik in uCitelj od javnega delovanja odtegneta, kmet ostane osamljen, prepngcen sam sebi in svojim nasprotnikom — istrski m lahonom, ki seveda razpolagajo it vsemi, S|pvanom primanjkujoeimi sredstvi, to je s sleplenjem in zapeljavaajem ter kar je pri njih glavno — z denarjem,
Poznajod naio istrsko duJiovStino no ie kot prave pastirje v Gospodovem vinogradu, ampak tudi kot rodoljube in prosvetitelje v zapuseeni de^eli, upamo za gotovo, da ne odrecejo okro2nici spoStovanja, ob enem pa Uidi, da ne zapuste istrskega kmeta -trpina •ngs obvarujejo n«dlegovanja narodnih na-sprotnikov".
0 tej zadevi pise triaSka .Edinost":" „Odkrito bodi povedano: ta okrozniea ^as je osupniia. Kolikor mi poznamo duhov-^cho v skofiji trzaSko - koperski, lahko re-^e^o, da so vse tiste toJbe laskih listov o ¦Igitaciji y cerkvi zgq|j albh.ia izniisljotiqa, k0Ji je le ta namen, vzkratiti duhovniku pra^-vieo (jp politiskega delovanja' -«• z u a a j cerkve, do kakqranega delovanje ima pra^ vieo najbornejSj siromak, Duhovnik ima dr-2avljanske pravice kakor vsakdo drugi, ali
te pravice So llozoriene, ako jih be sine izvrieyati. — Istotako odkritosreno moraruo izjairiti, da nikakor ne moremo soglaSati z inonenjem ckroznice, da pri volitvah po Istri gre le za !:orist f;e ali one stranke, ampak. kdor pozna naso italijansko slranko, ta ve, da gre* tu tudi za korisliti, ki so v tesni zvezi s poklicem katoli§kega duhovnika. In zato se pridru?.ujemo tudi mi vskliku ,Na§e Sloge": „Pastirji naj bi torej mirno gledali, kojim v o 1 k o v c e k o 1 j e!« Slednjic moramo izjaviti svoje z.".fiujenje, da se slicne okroSSniee do duhov',cine izdajajo ravno tain, kjer so duhovniki v nasprotju s stranko, ki ni slovenska! Kjer pa si stojita nasproti SSovenec proti Slovencu, tarn pa Se nismo Culi — in menda nas spomia ne vara — o taki okroznici*.
—• Kakor citamo v poluradni .L'Adria" z dnc 11. t. m., izdal je slicno okroznico tudi preuzv. Ikof puljsko-poreski. — Pricakovali je torej §e tretjo, to je od preuzv. 2kofa krskega. Italljanskt fcasoplsl pa slovenskt profesorjt In dljaki v Kopru. — Rovinj-ska .L'Abla" pripoveduje v svoji poslednji Stevilki dogbdek, ki se je baje pripetil v ko-perskem ufiiteljiScu, Opisuje, da se jo neki slow dijak ponorgeval z zemljevidom kraljevir.e Italije, ruskega v*,evedu!!!) eesarstva pa je poljuboval. Slovanski dijak je baje v nav-[ zocnosti samega profesorja (ki" jo bil seveda Slovan) pljunil na-Urto ik^.,kraljestva, aa kar mu je neki italijanski uftenec prilepil zauSnico. Mejtem, ko HL' Abla* pise o slov. dijaku zel6 zanicljivo, peva hvalo italijansko mu dijaku, veleft: ,nel quale il generoso sangue nostra fremeva tutto" (v kojem je trepotala plemenita na*a kri.) Dalje napada tudi profesorja, ki je baje storil, kot da nic ni zapazil. Zal ji je seveda, da dijak ni bil kaznovan disciplinarnim pdtom. — Koliko je na vsem tern resnice, nam ni znano, kajti lo posnemamo iz strankarskega Casopisa, ki je znan kot najhujsi sovraziiik vsega, knr je slovansko, in ki prinaSa v vsaki evoji Stevilki le napade in ovadho proti nasim rodoljuboni. La* in obrekovanje sta mu edino orozje, In takega lista pisarija ne more imeti veljave   nikjer!
Kdo Je uzrok hrvaSke KUitige v Tlajtinu! •— Na to upraSanje bi mi lahko odgovorili: «zavcdnost volileev*. No za ro-vinjsko klepetuljo «l.' A I b o» je teniu uzi'ok zonet okrojni glavar v Pazinu, pod kojega dclokrog spada Tinjnn, Kriv je pa le vsled tega, ker ni holol pripoznati volilne pravice v obcini nekeinu odvntniskeinu kimdidatu v Trslu — seveda italijanskemu pristaSu, niejtem ko je to priznal svojcinu bialu-od-vclniku v Trstu, Ako pomislimo na luijmniijSe razmerje glasov pri tej volitvi, lo je 44* :L!:!, tedaj je taksua trditev presme^na, kajti jeden glas ni odlodl,
Nekaj diihieHli ('vetlev! nU\ „»vlto «oliui'«*. Da soznaiiliuo so boljo svoje iM-latelje z znniio »nvito eolluio*, prinaSuino danes nekaj evelie, katero sino pohrali v vrtu to slavnoznane prosveto in ki rnaejo na casnikarskem polju v Istri, Prinasamo pa iste v izvirniku, kajti v slovenskein jcziku nismo nasli izrazov za lako duhteci cvot. Le v jednem dopisu iz Podgrada, ki obsega 120 vrstic, prinasa „ll giovine pensiero* % dne 5. t. in. sledeCe izraze, s kojiini svoje citatelje daSevno hrani in zaslcpljujc, V dopisu je govor o volilnem shodu v llrusiei. Profesora Spincica Casti s izrazi ,sprctato pseudo ~ rapresentaute di coiiuini foresi al Parlamento", prof. Mandica pa imenuje „sconsacrato*; zupniku RogaCu pa podme-tuje, da je pred volilnim shodom vernikom raz lece pridigal, vabec jih k shodu, kjer bodo govorili SpinCic in tovariSi. Navaja, da je rekel, da so oni apostoli-reSitelji in da so njih besede evangelij. Pocastivsi SpinCiea s ,sconsacrato", veli, da so po tem, ko so se napili in najeli, sli ,i ricordati campioni del pancroatismo' v hi§o Poiarja. PrisedSi tjekaj, stopili so v prostor 5 metrov Sirok ia 7 dolg ia se podali na neko stalo, od kjer so_ govorili ti »grandi oratori*. Opisuje, kako so' Spincid in tov. porocali, seveda vse v nasprotnem smislu, naziva jih „mestatori panslavisti, piu volgari dei ciarlalani, in-gannatori del povero popoio, aposloli del disordine, bugiardi, gli' imbroglioni, die Iddio ne guardi di simili individui, c a n i ben bene bastonati, corbellatori dei propri iiiteresst persoaali, politiconi russi, inuegni di rappre-seatare ua collegio, corifei delta fazionc pan-croata" itd, Dalje opisujod poraz v Tinjanu, naziva tamoSnjega iupnika nvigliacco, arab-biato agitatore,* druge rodoljube pa .uiascal-zoni pia ignoranti, fanfaroni spudorati, fili-bustieri politici del pancroatismo" itd. itd. Obseg lista nam ne dovoljuje toliko pio-stora, da bi mogli popisati natancno vse psovke, s katerimi so pocesCevani v italijanskih casopisih istrski prvaki. *
To so psovke in ?.aljenja, ki tisoekrat presegajo ono, kar je „Soea" pisala o za-grizenera Germanu Babsch-u in Se bolj za-grizenem Travanu; „Soea* je bila postavljena pred porotnike in obsojena, na§i istrski ro-doljubi pa ne smejo niti misliti na tozbo proti apuljskemu osliCu", ker bi gotovo po-goreli pred rqvinjskimi porotniki, aaj je obre^ kQTanje ia Mjenjp 5e takq ostadao, T« m veji pravice!
Stftjorsko novioo. — Dne 3. t. m. jo bila v Teharjih obcinska volitev, pri katcri so Slovenci prvie zmagali, osvitlivSi s tem ime »teharskih plemiCev", Razun dveh nasprotnikov bodo sedeli v obeiaskem za-stopu le narodni mozje, Zjveli ia aapredo-vali! — Predsednikom oki'ojsnema sodiscu v Celju jo imenovan tamoSnjl aadsodiScni svetnlk Rudolf Ullepisch pi. Krainfesl. Ze samo njegovo ime kaZe, da je po rodu Slo-venec — po misljenju Nemec; sicer pa, kako trdijo, je praviCen ia zmozea tudi slo-veaScinc-, — Celjske gimnazije I. razrect obis sku.jp letosGQSloYencev in4;0Nemcev; v pri-prayijalaem razredu pa je §Q Slovenccv, V istem mestu je |1 advetnjkov, mej temi 7 gloyencev, Pq tem naj Se kdo porefie, da je Cehe nemnko mesto] — Dae 8, t, m, ao polojili slovesnlm nacinom tomoljni kamen BNarodnemu domu* v Celju. Zidanje se bode
nadaljevalo tak6, da pride stavbado joseni ' pod streho. Slava! - Oduor dmatva »Eli nost" v Vojniku je zakljufiil, da ne narocl aa svoje stroSke aijednega aa Kranjskem' izhajajoCega .Casopisa, ia sicer radi nesreC-aega domaCega prepira. To je znacilao, Cudao pa tudi! — Pri volitvi v okrajni za-stop bref.ki zmagali so v I. razredu aem-Skutarski veleposeslniki z U glasovi proti 9 slovenskim. Vlada je Slovencem odbila 7 glasov. Ogerska volilna prosvela torej na-preduje tudi - Cez meje. — V Ptuju je bil drie 5. t. ni. shod vinogradnikov, kateri je sklicalo okr. glavarstvo. — V Ljutomeru je v mislih ustanovljenje »Sokola". Istotam bode zidal ,Schulverein" nemSko Solo s pripomocjo Stajerske hraniinice in brezplaCnega zem-ljisca.
DruStvene vestu
Poroeilo QoriSke 2enske podmlnice dnlbe sv. Girila in MetoJa
_.   pri VII, imdruintfnem zboru «ln6 HI. marca 1S95___
Z danaSnjim dnem nastopa naSa prva zenska podruZniea v Gorici te sedmo leto , svojega delovanja. Ker je ta dnizba posebno i pri nas tu ob narodnostni meji velepomembna ia pri sedanjih razmerah skoraj neobhodno j potrebna, zato sine pa tudi biti ponosna vsaka drustveniea, da ji je dana prilika, sto-riti kaj v blaginjo in korist naSe preljube domovine, v prospeh sladkega nam materi-nega jezika. Ulavna nalovfa te podruzuice je, skrbeti za naSo ne?.no mladino, cuvati jo pred zgrabljivimi volkovi, varovati jo, da se ne pogrezne v brozmejno inorje potujeevanja. Te?.ka sicer, a vzviSena aaloga, ktera nam obrodi v poznejSih letih tisoferen sad, saj: eegar mladina, tega jo prihodnost, Zato pa, ftastite zhorovalke, Vain prav toplo polngamo na sree, da bi tudi v prihodnje visile tako zvesto in radovoljno svojo narodno dolfcnost, kakor sle jo do sedaj, da bi stale vse za Jeduo, a jedna za vse, ko gre za obstanek, razvoj, razevit in prospeh drustva, da bitudi dejanski pokazale, da smo krepkc, zilave, nevstraSene hcere matere Slovenije. ~ Da, kjer delnjejo take ?.one, tain ni se bati pro-pada, tarn je bodocnost v naSili rokah.
Nasa podruzniea vspeva izhorno. Zalo pa se iniamo zahvaliti pokrovitcljeiii mladino, ki radodarno pokladajo ilarove na Sirtveuik domovine I
Pri podruznienom obcucm zboru dne 25. februvaiija 1891. so bile voljone v na-cclnistvo: gospa Avgusta Saute I, prvomest-nica, gospa K unci op Marija, hlagujni&irica, in gospica Bojana II o z i c, tajnica. Naiiicstuice: gospa Ivauka Dekleva, gospa Amalija Dru-fovka in Lavoslava Korsii\ V odhor sta bili voyoni so gospel Jiiliju Poigel in Josipina Blazon, V preteklem druAtvenem loin je bilo seilem odborovih soj. Pri seji dne sJH. febru-varija 18U4. so jo dolocilo, naj se Izrece p. n. poverjenicam piBinena zahvala na njihovem delovanju ter naj se spedbude k nadalj-njenni navdu^evanju vzviScnega namena, ki ga ima pri tem nasa druzba v vzajomnem delovanju h podruznicami. NaproSene so bile naslednje poverjenice, ki so tudi neumomo delovale, gospe: Krislina Lokap v Mirnem, Terezija Klancic v Podgori, Furlani Karolina v St. Andrezu, Mlekuz Alojzija v Cepovanu, KerSevani Franja v tfrnicah in gospica 6a* brijela Doljak v Solkann. Prcsr^na livala na njih trudu!
Ker je bil namer&vani spored veselice preobSircn in pretc^ak, da bi se vrSil v po-polno zadovoljstvo obfiinstva v tako kratkem casu, ki je bil odmerjen do meseca decem-bra, zato se je dolocilo v seji v mesecu no-vembru 1894., naj se veselica odlozi na spomladanski Cas, kar se je tudi storilo. Veselica se je vrSila due 24. marca 1895. si-jajno, kolikor v duSevncm, toliko v .gmotnem oziru. K sijajnemu izidu krasnega glasbenega vecera se imamo v prvi vrsti zahvaliti vrlemu, po?.rtvovalnemu pevovodji gospodu Mercian, gospodu ravnatelju Hafnerju, ki je do-volil gospicam gojenkam, da so sodelovale; gospodu Klavzarju, gospej Tama, gospicama Leban in Klavzar, neutrudljivjm gojenkam, CitalniSkim pevcem ia vsem onim, ki so po-magali, da se je koneerl tako lepo vrsil. Srcna hvala gospodu profesorju Santel-u na prcla-ganju leksta, slavni „0oriSki ftitalnici", ki nam je brezplacno odslopila svoje prostore, dalje vsej oni go&podi, ki nas je s svojim poho-dom pocastila, ali pa v ta namen poslala darove. Priprosta, pa odkritosrena in prisrena zahvala vsim p. n. sodelovalcem, udeleSSencem, podpirateljem in castilcem naSe prekoristne druzbe.
Vseh veselicnih dohodkov je bilo 278 gl. 50 kr. Ti so se porabili za pokritje ostalih troSkov bo?.iCnice Gl gl. 20 kr., za pokritje konccrlnih troSkov 90 gl. 05 kr. in 100 gl. se je izrocilo .Sloginim zavodom". Ostalo je Se 27 gl. 31 kr.
Za bofciCnico razdelilo se je v otroSkih vrtcih v Pevmi, v Podgori in LoCniku 550 kosov obleke ia obuvala. RevaejSi otroci do-bili so tudi do 5 kosov, Tako bogato obda-ravani niso hili Se otroei nikoli, Mnogo darov so jo nabralo med goriakimi rodoljubnimi prodajalel, Ostalo Wage se je nakupilo za 114 gl. 98 kr., 40 gl. pa se je nabralo, in tako je ostalo Se troSkov za 74 gl. 98 kr. Bog povrni vsem darovalcem in prijateljem naSe ne?.ne mladine, ki so ob jednem tudi prijatelji naSe druzbe!
Slavno vodstvo povabilo nas je k IX. redni skupScini drugbo svetega Cirila in Me-loda v Novem mestu. NaSa zastopnica je bila gospa Josipina Blazon,
Podru?.nica Steje do danes ustanovaic 21, letnic 167, podpornic 130. Skupaj torej 317 driiStvenic.
V preteklem letu je imela podruiuuca; A.Dohodkov? 1. ostanek proSloga lela, , ,   31 gl. 67 kr, |. letnina in podpornina   .  . 157 - „   i}0 ,
3,  radodarni doneski za bozic-nico.........40  ,   r- n
4.  veselicni dohodki   . . . .278  .   56 , '              Skupaj 507 gl. 73 kr.
81
...  B. TroSkov: 1, y Ljubljano se je poslalo letnine, ki znnSa y-jk s poStniuo ; .....  , 100 gl. 20 V» kr.
I^.tfskoviae .  . .....    2  ,  80     „
iJblaci, poStue znamke in   .
razui mejletni' troSki .     5 veselicni troSki   ....   90
,Sloginim" zayodom se je darovalo   .'. ...  .100
dokupila za ,bo2icnicc,< . 114 Vodstvu sv. Cirila icMe-toda se je odposlalo kot polovica pokroviteljine za podporo velikovske Sole........50
Skupaj 4G3 gl. 84Va kr.
Ako odstejemo stroSke od dohodkov, ostane Se v blagajai 43 gl. 88 % kr.
Nazadaje aaj izrazimo se zeljo,. da bi tudi za aaprej tako aeumorno in poMvo-valno delovale ter ?.ele kot svoja najlepSe placilo — tisoceren sad!
V Goiici, dne 31. marca 1895.
Lavoslava KorSic itapisnikarica. V zadnjem ,Primorcu" smo nekoliko spregovorili o tem zborovaaju. Ako kdo ,So-ciaih" citaleljev ni Cital ,Primorca», pona-tisnemo tu ediao le novi odbor, ki je .sestavljea tako-le: predsednica Matilda grolica A Items, namestaica gospa Marija dr. Tumova; blagajnifiarica gospaIvanka Dekleva, njena namestnica gospa Amalija jDrufovka; tajnica g.cua Ana Dougan, ajeaa nsimeBl-nica g.fina Lavoslava KorSic; odbornici gospi Marija Kaacler in Marija Fajgelj,
—   ieaski podruSnict sv. G. in M. v Gorici sta io darovala namesto vstop-nine k vesellci veleC. gg. mons. Pr. Avg. KoSuta 2 gld.» ravnalelj svetiSCa na Sv. Gori pa 5 gld. — BlagoduSnima gospodoma pre-srena hvala!
Gori Ska mo2ka podruzniea sv. C. in M. bo imela v nedeljo 21. aprila ob II, uri predpoldne v prostorih goriske Citalnice svoj letni obfini zbor z dnovnim redom. ki je v pravilih dolocon. K ohilni udeleJihi vabi gg. druStvenike       NaCelnik.
—  Goriska „Citalnica" vabi svojo p. n. ude k izvanrednemu obenoinu zboru, dne 18, aprila 1895. ob 0. uri zvoeer. Daov-ui reds 1. Progled novih druslvonih pravil, 2. posamezni predlogi,
—   Kolosupsko drufttvo MGo-rica*f priredi volikonocni ponedeljek izlet te'/. Prvacino, Domberg, Selo in na Crnico nazaj v Gorieo. ZbiraliSco „pri konjicu ((^a-vallino) oh 2, pop,
—  V Biljani bo 21. I. in. posvolo-valni shod o iislunovitvi ^gospodarskegn in vinanskega ilrustvn za Hpdu\ Sklieal ga je g. Ant. Jakoncid v Gorici. K.ij vec po* refemo julri v „P r i in o rc a".
—    ,Goriftka Ijudka posojil-aica" je imela v sredo ob II. predpoldne obeni zbor. Za sklepgnost zadosiNi 213 delezev, a bilo jo zaslopanih 449. Tajnikovo porocilo sprejeto je bilo brez ugovora na znanjo. Knako porocilo priglcdnikovo o druslvonih racu-nih. (Glajrafiun jutri v „Priniorcii.'*)—Ves pro-met znasa 160.182 gld. 17 kr. — Cisti do-bicek znasa 3299 gld. 29 kr.; od tega dobo zadruzuiki 5% deleznino, 1G00 gld. se pri-Steje reservemu zalogu, 100 gld. dobo .Slogiiii" zavodi; ua novi racun se pripiSe 44 gl. 04 kr. — V ravaatcljstvo se izvole na predlog g. dr. A. Gregorcica vsi doscdanji gospodje, namrec: dr. N. Tonkli, dr. Fran Kos, Ivan Dekleva, Franjo Ferfila in Aadrej GabrScek. Ali g. Ivan Dekleva, velelrzec v Gorici, noce spreti izvolitve radi svojih poslov; aa to se izvoli aa njegovo mesto g. dr. llearik Til ma, c. kr. sodni pristav v Gorici, g, D e k 1 e v i pa izreCe zbor zahvalo aa dose-danjem delovanju v ravnateljstvu, kar sc za-belezi v zapisnik. Vnadzqrstvo so bili izvoljeni gg. tuons. Fr. Avg. Kosuta, d.% Andr. Lisjak, Anton Erzen, Valeatia Kaacler ia g. Ivaa Dekleva. — Pri posamicnih predlogih se je izrazala proSnja, naj bi se obresti nekoliko znizalo; predsednik omeni, da spada to v podrocje ravnateystva ia nadzorslva, vendar more povedati, da se je o tem ie vrSilo posvetovaaje ia da se v prihodnji skupni seji o tem doloci. (Skoro gotovo se letos zni?.ajo obresti posojilom za lU%.) Nadalje je prisla v razgovor tudi misel o „Narodncm Tjimi", ali predloga ni bilo v tem pogledu, ker to je Se le upraSaaje prihodnosti. Ob 12'/» je bil zbor zakljuCea.
—S1 o v. b r a 1 a o i a p o d p. d r u S l-vo v Gorici je imelo v aedeljo 7. I. m. svoj letni obftni zbor v pritlicni dvorani Marzinijeve goslilne. Zborovanje je vodil predsednik dr. A. G r e g o r C i c, vlado je zastopal c. k. okrajni komisar B. Prinzig, Ko se je seSlo potrebao Stevilo druStveaikov ob 2. uri popoldne, zaCne zborovanje. DruS-tveni tajnik Jos. Music prefiila poroeilo o druStveaem delovanju v preteklem letu, katero vzame obfiai zbor z odobravjjnjem na zaanje. — DruStveni denarnicar Jos. Hro-vatia precita ia obsirao razlozi rt»(5une raznih druStvenih zalogov za lelo 1894. BSociaim* citateljem je Ze znaao, da upravni zalog ima reserve 1670 gl. 42 kr, in domaci bolniSki zalog 2952 gl. 86 kr., mej tern ko je imel zunanji bolniSki zalog dne 31. dc-ccmbra le 15 gl 36 kr. premozenja nasproti dolgu v znesku 189 gl. 79 kr.
Predsednik pojaSnjuje uzroke te pn-kazni ia razpravlja, kako bi se moglo temu opomoct. Pravi, da aekateri druSlveaiki ni-majo prtvega pojma o tem zavarovalnem druStvu, ker meaijo, da druStveaikova dol?.-aost je, raolzti druStvo, kolikor mogoce, in pladevati Ie toliko, kolikor je siljen. Ker druStvo nima zostopnikov aunaj mesla, se to lahko godi, Tako je priSlo, da zuaanji drus-tvenlkl, katerih je prlbllzno toliko, kolikor domafiih, so dobili podpore 1048 gl. 88 kr., mej tem ko domafii, katerih je, kakor refieno, skoro toliko, kot aunanjih, so dobili le 400 gl. 32 kr.
Po mnenju predsednikovem bi se dalo prili tej neprilifinosti v okom s tem, da se osaujejo ,v  okolici  podruiaice,  katere  naj
same sprejeraajo doaeske Svojih podrugni-Carjev ter aadzorujejo svoje bolnike, Tako bi zavarovaaci bolj redno plaCevali in podporo bi dobivali le tistii\k! so je v resaici polrebai ia vredjni po doloCbah druStvenih pravil. Vsaka podruzniea bi imela svoj po-seben raeun in svoj zalog v mejah obstoje-cih dolofib.
Denarnicar Jos. Hrovatin se je popolnoma strinjal s tem nasvetom ter je pri»-porocal, naj bi se napravljali izleti v okolico, pri katerih bi se druSlvenikom pojaSnjeval ta nafirt ter pripravljala tla, da se izvede ta misel. DruStvenik Kar. P r i a C i C pohvali to .misel, s katero se popolnoma ujema, ter priporoCa, naj bi se napravljali izleti tudi v take kraje, kjer do zdaj drustvo ae Steje Se druStvenikov, a kjer se pripravljajb, da bi ustanovili podporna druStva, kakor je go-risko. Meni, da ni veliko upaaja, da bi se jim dovolila aova druStva, mej tem ko bi kot podruzniearji gcriskega druStva veCiaom dosegli toi kar ielijo. Poudarja pa, da v ta-kem sluCaju treba najprej govoriti ia pora-znmeli se s snovatelji aovih druStevin po-tem Se le napraviti izlet
Zbor je pritrjeval Uj misli in aovemu odboru je pridr2ano, da o tem dalje razpravlja ter da ukrene, kar spozna kot po-trebno.
Na to se potrdljo prodlozenl raCuni soglasno tako, kakor jih je odbor predlozll, Enako se potrdi proracun za leto 1895.
Predsednik naznani, da promomha g, 28, druStvenih pravil. sprojeta pri obenem zboru dne 1. aprila 1894, ni bila potrjena od slrani vlado, ter pravi, da odbor ne stavlja aikakega prodloga v tem ozlru, Osto-nejo torej veljavna pravila, ki ao bila spvo-jcta pri obfinem zboru dno 28, maja 1893, Drusivcnik Iv. Movanski stavl dm predloga. 1. Drustveni odbor naj ukrbi, da go bo brain na god sv. Cirila In Motoda, druStvenih palronov, ako pride ta god na nedeljo, sicer pa v nedeljo potom, sv. mafia za vse zive in mrtve druStvenike, in naj na-znani to diuilvenikom s posedniin vabilom o pravem casu, 2, DruStvo naj se udeleKl z zustavo procesijo iv, Rosnjoga Toleaa, Oba predloga sta so no kratkem predsed« nlkovom pojasnilu sprejela soglaano,
Kot list, v katorom so bodo mgglasala vsn drustvono naziuuiiln, posebno vabllu k obCnim zborom, doloci so tudl za tekofio leto wSoca\ — Izrokla so jo zahvala odslo-plvSemu odboru, posebno prodsodnlku, do* narnicarju in tajniku tor druUvonlma zdrav-nikoma, Na to je sledila volltov novega ad-bora,
Prodsodnikom jo izvoljon dr. A, Qrogorclci odhornikl: Cnrli Ford,, (!votro?,nik Mllm, Fon Anton, Kopufi Jornoj, Lotlati Lonard, Prlnclc Kurol, Reja Janoz, dr, Aleksij Hojic, Suligoj Valentin, Toma?,lC Joslp; namestnlkl pa: Bajt Janez, DniSCek Peter, ObidiC A-itou, Kot pregledovalci rafunov so bill Izvoljonl t JakonClft Anton, dr. Franc Kos in Slvec Franc; kol razsodniki pa: Mm Anton, Ferfila Fruujo, KavCiC Jane»5, MuziC Anton in Presl Ivan.
S torn je bil konCan dnovni red in predsednik zr-.kljufiil oheni zbor ob 5. uri, Navzoci druSlveniki so pa Se skladall m .Narodni dom", ki naj bi se sstttal v GoHci. BlagajniCar Jos. Hrovatin je v imenu drugega druSlvenika sprozil to misel ter skrbcl, da se je zaCela dejanski izvajati.
— / .Uciteljsko druStvoza goriSki okraj" bode zborovalo v Sem-pasu dne 18. t. m. ob9. uri dopoludne. — Dnevni red: 1. Sklepi obCnega zbora dne 7. marca 1.1. ia njih izvrSitev. ~ 2. Posamezni predlogi ia nasveti. — K obilni udelezbi vabi zeld uljudno                                       odbor.
—  „Tolminska Cital nica" vabi kbcscdi, katero priredi dne 15. aprila 1895. v dvorani gosp. Iv. GaberSCeka po nastopnem sporedu: 1. Godba: a) L. Schlogel: ,Dunaj-ske lastovke", koraCnica, svira septet; b) A, Labitzky: »V gorski krCmi", idila, svira kvin-let. % Nagovor g. druStvenega predsednika. 3. Pesen: A. Hajdrih: »Na boj", poje moiki zbor. 4. ,,Ena se mora omoziti", Veseloigra v enem dejanju. 5. Godba: V. Parma: „Po-zdrav Gorenjski", vali^k, svira septet. 6. Pesen: H. VolariC: »V noCi", poje meSanizbor. 7. Pesen: #*# »Savica", poje Cveteroglasni Zenski zbor. 8. Dcklamacija: S. GregorCiC: .Nevesta", deklamuje gC. Fon Rozalka. 9. Pesea: II. VolariC. ..Gospodov dan", poje meSani zbor. 10. .Eno uro doktor", burka v enem dejanij. 11. Pesen: A Nedved; »Na tujih tleh", poje dvoglasni 2enski zbor s spremljevanjem septeta. Po besedi prosla zabava. Med sporedom in pri zabavi bo sviral tolminski septet na lok. ZaCetek ob 8. uri zveCer. Ustopnina 25 kr. — Ker je Cisti dohodek namenjen v pokritje troSkov novega druStvenega odra, se radodarnosti ne stavijo meje. K mnogobrojni  udelezbi  vabi uljudno
CitalniCni odbor.
„NarodnaCitalnica" v Kobaridu
vabi k besedi,  katera bode  dne   15. aprila
1895. ob 8. uri zveCer v dvorani g. Koch-a.
Spored: 1. Laharnar: „Pozdrav\ moiki zbor.
2.  GregorCiC: Jeftejeva prisega", deklamacija.
3.   Satlner:   .Opomin k petju", mo?.ki zbor.
4.  Saljiv govor. 5. Sattner: nNazaj v planinski raj", mozki zbor. 6. „Dva gospoda pa eden sluga", Saloigra v 1 dejanji. 7. Vilhar: BLu-nica". Ustopnina 20 kr., sedeZ 10 kr. veC. (Ustop olrokom prepovedan). Po veselici pies; ustopnina GO kr. K obilni udelezbi vabi
odbor.
Knjiievnost in umetnost.
.Knjiznleii sea mladino". — „Slov. Narod" je priobcil zel6 laskavo oceno zad-njega Fiintkovega snopiCa tega knjizevnega. podjetja. Razne sodbe smo ze sliSali, a vso soglaSajov tem, da izvirne Funtkove pesuw so 5e lepSe nego proloZene basni,
,Ka41pot". ••- V eni prihodnjih stevilki objavimo ves ohse# (kazalo) te vaine-kajige. Razposlali smo okroinice, ki vabi na naroCbo, a pridno. romajo wza,i y Gorieo^ la  vendar,  cena   1 gld.   30   kr.  nizka  zw,
tako delo v primer! s podobnimi podjetji vecjih narodov. — Kdor poSlje denar naprej, dobi knjigo.
Vfeoko e. tr. mlnfsterstro za uk in bogoCastje je izrefclo g. Ariiohu Rudeiu v Gorici Casino priznanje za njegovo znatto delo .Gluhonemi', o katsrem smo f.o. porofiali in so prinesii zel6 pouvaine ocefte vsi boljsi listi. - Ob tej priliki zopet nazna-,njamo, da stane knjiga le 1 gld. 50 kr.; nemska enaka knjiga bi slala najmanj 3 gld. — "Iz te knjige prinasa zagrebski ,S! i e p a c" razne odlomke.
Pomlftdni glasl, posveceni slovenski mladini. Uredil in zaluzil FranfiiSek F i n ?.-gar. it. zve7.ek. Tiska-a <,Katoliska Tis-karna". ~ Zopet smo dobili iz ljubljanskega semeniSCa liCno knjizco, ki se takoj prikupi oCesu ze po zunanjosti. Tudi vsebina je mi-kuvna in mladini zeln primerna. Naj bi nasla obilo mladih Citateljev. Cena '35 kr.
Doiuad slovenski umetnik. Iz Beljaka nam pifiejo: Gospod Peter ;MarkovU, slikar v RcZeku, razslavil je'tukaj > oknu gospoda P a 1tnlfc a najnovejSo svojo sliko, ki predstavlja starosto slovenskih koroskib duhovnikov, velesaaluznega domoljuba, mi-lostivega goap. LovrcrSerajnika, proMa Tinjskega. Kdor mil. gosp. pro&ta pozna, misli, oglcdujoc sliko, videli pred seboj Ijn-beznjivega, dobrega in za vse lepo navduse-nega atnrfika; (ako ziva in dobro zadeta je njegova podoba. Gospod Markovid je to podobo slifcol v lukajsn,|. obrtnijski Soli pod nadzorstvom gospoda akademilkega slikarja in profesorja Pazderek-a. Gosp. Mar-kovi6 je paC lahko hvalezen omenjenemu goapodu piofesorju, ker je pod njiin jako nnpredovnl; napredek njegov se kaze v deln sploh, posebno -m•¦¦; v barvah, katere je pri tej podobi prav oreCno in dobro pogcdil. Naj bi se nasli slovenski rodoljubi, ki bi pripomogli, da bi priSel g. Markovitf vsaj za nekaj casa •na kako akademijo, kjer bi mogel ppstati dovrsen umetnik. To bi bilo njemu na korist, ntirodu slovenskemu pa v ponos.
Oklie.
Kakor znano, je ustanovila ,Zavcza 3lovenskih ntilpljskih druStev" .Knjiznico za mludino*, katere je ze tretji zvezek izsel, a v kratkem zagleda Cetrti zvezek beli dan.
Do sedaj se je oglasilo do 650 naroC-nikov in je slvar v nekak tir prisla; a ne-znatno Slevilo — (J50 narofnikov — Se ni-kakor r>e zadoslujo za obstanek temu vele-vaznemu podjetju. Kadi tega se podpisanc predsedniSlvo obraCa z nnjuljudnejo prosnjo do vseh slovenskih mladinoljubov, da naj blogovolijo naroeiti .Knjiznico za mladino". Vsaj je cena gl. 1*80 za 12 trdo vczanib zvezkov tako malenkostna, da jo zmore vsakdo. Le tedaj bode niojoCe tudi vstrezati vsestransko vsem zahtevani glede „Knjiznice za mludino", ak? se oglasi zadostno stevilo narofinikov, tedaj 1500 do 2000. Kako skrbe drugi narodi za jednaka podjetja, pafc ni treba posebcj naglaSati.
S tetn, da pornagamo postaviti .knjiz-nico za mltdino* na trden temelj, da ji za-gotovimo obstanek, izpolnimo tudi najsvetejsi in najplemenitejsi zakon napram nezni mladini. NihCe pac ne more zanikati, da nima dobra knjiga najveC vpliva na mladino, naso bodoCnost; in kakorsna mladina, tak bode narod. Ako se mladina navzame vze v prvi dobi svojega zivljenja dobrih in pravih na-zorov, gotovo jih bode obdrzala celo svoji; •2ivljenje. Mladina slovenska je 2e tako p!e-menitega srea, a Ce si smatramo kot na§ najprvi in najglavneji zakon, ohraniti to plemenitost srea tudi v dorastlent Cloveku, potem obranimo narod slovenski izvestno pred ono pogubonosno boleznijo, ki zuga uniciti vse druzinske in CloveSke vezi.
In vi, veleCastiti pisateljt mladinski, oskrbite nasej mladini primerne dugevne lu-ane. Nagrada 4 gl. za tiskano polo res ni prevabljiva, a Ce Bog da, se bode povisala, Ce naraste zadostno stevilo naroCnikov. VeCje plaCilo vam pa naj bode zavest, da ste tudi vi pripomogli vzgojiti narod slovenski do naroda znaCajev, naroda postenjakov.
NaroCnina in rokopisi naj se poSiljajo .GoriSka tiskarna*  Andrej GabrsCek Gorica.
PitiUMiivi Jma sdmskii oeifefjskib intW
v Dol. Logatcu, dn6 20. marcija 1895. Ivan Sega s. r., Vojteh Ribnikar s. r., t. C. tajnik.        t C. predsednik.         I
Foulard - Seide 60 fir.
bis 11.3.35 p. M. japanesisclie, chinesische etc. in den neu- | esten Dessins und Parben, sowie schwarze, weisse und ffirbige H«nnabars.5aitf« von 35 kr. bis JI. 14.6a per Meter — glatt, gestreift, karriert, gemusterl, Da-maste etc. (ca. 240 verscb. QuaL und 2000 versch. Farben, Oeesin»etc.) Porto-und sleuerfrei ins Hans. — Muster umgehend. Doppeltes Eriefporto nach der Schweiz.                                                                         [2]
SeMeu-Fabrik ft. Henneberg (k. u, k. Hoi!.), ZCRICH.
f.JL
Aer se pribli2uje Cas za nakupovanje
bakrenega ivepla
ponuja podpisani isto uprav takoSne kako-vosti, kot je ona tukajsne kmetijske druzbe, in sieer ako se vzame sod 250 kg. Cislih za ceno gld. 22»/8, pri posarniCnih kiiogramih raeuna pa po gld. 23. — pri gotovem pla-Ciiu brez odbitka.
2elezna galica
prve kakovosU po gld. 3-50 p. 100 kg. Ima   tudi izkljueno zalogo  priznanega
kufsteinsfcega portlanskega ceraenta,
kojegamavka ima prednost pred vsemi drugimi .•fcolikor se dostaja gotovosti in solidnosti pri izvrsevanjudela. Jeden sod tehta 200 kg.
HidraviiCno apno
v sodih 250 kg. po, gld. 5.20 sod. ~ Zgornie
cene je razumeti ?a bjago v zalogi  odvzeto.
Anton Mazzoll — Gorica.
Na graidu v Gorici so na prodaj
nekatere hiSe.
VeL se izv« pri rodstvu hrsuiilnfee, zdru-2ene z zastvftvnieo.
\m se poifna oipraviteljica
za neko poxto na deieli.
Ponudhe naj se posiljajo pod naslovom: M.
V., via Contavale, Gorica, St. 3
Fuzina na Vipavskem
se oddd v najem pod zmernhm por/oji.
Vse orodje je v dohrem stanu; vodo-
tok   stamviten.   ¦—   Natandneje   pove
uredniStvo tega lisht.
Izborno urejena tovarna mila za toaleto
_____jMeJzajGr<yrico_ m_okolico
Pmtudbe je postljati: €. 1442, Rudolf Mosse — Dunaj (Wren).
Razglas drazbe.
Dn6 22. aprila t. 1. ob 10. uri zjulraj oddii se na drazbi zidarsko dclo za razsir-jenje inirodvora v Battijab pri Crnicnh in napravo mrtvaske knpele.
lelo je cenjono 1209 gld.
Nacrt in prevdarek se naliaja pri pod-pisnnein.
PbLinskl zr     p v Bfttnjnh
dne 2ft. marca 1895.
SIMON   VETH1H,
pod2upan.
Odprtje gostilne.
Sue 1. aprila 1895. je odprla podpisana kre-ino
iJ»-„Hospic"-«B
na DOLU v Trnovskem gozda v katcrl tot-I Izvrstna doumC-a lit istrska vina v sod?li in stcklcnlcah. Vino je pri Htrn 4 fer. eenojc ncgo po drugiU kre-malt v TriioYskein gozdu. Postrc/.t» tudi z ji-dlli po eeni. Za obili obisk se priporofa laslnica
FrandiSka Kainradl,
soproga e. kr. gozdarja.
so   se   izbornn  iskazale uai't-s
Stgyerske slaScice
kot najhdljJe omclu'evnlno sredslvci ?>z proti kailju in hrlfiavoitl (dasi jo zaslarcla); ze-lodcu ni(i ne ^kodijo in celo pospeSujcjo tok.
tiospodu lelarjii Teod. Miirath, v (irndcu.
i'nslane mi Stajerske ulnStkr sem nporabljal >iri kasyu, iiripavosti, kronii^nein unetju v grin in v sapnikovih boleznih pri otrocili in oilraslih z najlioljSim uspelioin. Celo pri nnprudujori suSici sem do:>egel olajSanje. I'rosiin lorcj, poSljite mi 3e 3 dviiuajstoike skntljic. Trofaiadi, 2. feb. IHiCi.
S snoStovailioill />r.    Vilj.   Khrlk-h
Posamiftic Skntljicc staiifjo 10 kr. v vner lekarnali in miroililiiirnh in trgovcili itd., kjer takib ni, jih poSilja zdiavnlvcni inirodiliiii'u-Tli. Miirath v (irndmi po .*¦ skalljic pioti iipnli Siljatvi I krone. Uioy.t se znlnzuiki.
(Slavnn zaloga 2a Ljubljano v Ickiuni ,pii orlu* J. Swnboda ilediH.
Pitzitt  nntankit -na Atttrath-ov jtodpl*.
o s
fg*
• at
s S g
i| =
Voziii listi in tovori't listi v
A m e r i k o.
Kraljevski bdgijski poSlni parobrob
„lim\ Steam Lfnie" iz Antverpenn
direktno- v
New Jork & Phiiadelfijo
koncesijonovana Crta. otl c. kr. uvslrijsko vladc
Nu uprasanja odgovarja toCno: koncosijovan
zastop
„Red Star Ltnie"
na DUNAJU, IV Weyringergasse 17 ali pri
JOS1P-U STRASSERJ-U
Statbtireau   &   commorcieller  Correspondein der k. k. Shiatsl.al.non in Innsbruck
Oat
as.
l'oilpisaiui nnznatijam f-aslilim svo-jim odjnmiiikoin, da kmii obskrbela svojo zalogo, I'iiznii Hajolegaiiliii'jSili pnriikih, dunajskih in imlnngkih moilflnv od gld. :'{ do i-Ti liidi 7. veliku khero znio elqianlnih klohukov ;a drkf!ri> y,iz-nth let.
NaziianjfHii oh enem, da i/.vrsii-j(!in v svoji (lclavnici raznn navadiiih iiiiror.il IikI'i raziMivrstiic pojiravkc \ui najnizi cciii.
Nadi-jaji' se, da bom linli v pri-bodiijifi pofasCciiii lako kot v pwb'klosli, lit'lc/iiiii so s spoAlovanjciii
Klotilda
modistka r Gosposki vlici M,. 8. J.
Elizir iz fcine in zeleza
Cristololetti.
Ta ^.elodCni elizir je edino zdravilno sredstvo te vrste, ki zopet podeli tek in oki'epCa zclodec. Okusa je prav prijetnega; v njem sta kina in zelezo v staltit oblikt. Mno?.i krvna telcsca in premaga anemijo. — Pro-daja se po CO kr. stcklenica. — Neobhodno za Sibke ljudi in tiste, ki so na poti ozdravljenja.                                '.i
^  Za vsako faro, za vsakl poSlno uradni   «
*  okraj in za vsako okolico, kjer koli jo  <•
*  Ijudska sola, so razumna, spo.^lovatia in  ^|
*  kreposlna oseba kot                             *
«                                            1
«       opravuik in posrednik       *
« proti vrcdncm postranskem zaslu ?.kti od » J nekega avstrijskcga finanCncga zavoda $ « prvc  vrste   nastavlja.   Punudbc    pod |*
*   ,111.895t Gradce poste rcstant.           *
Gostilna Antona Vodopivna
v Tratu
ulica Soiitario St. 12
priporoi'a se                  #
rojaknm   iz GoriSko  in drugim Slovenooin v
Trstn, kajti v isloj   se tofiijo   le  prlstna
vipavska drna in bela v I n a iz
pryaSke obfilne in s Krasa.
Priporoca se posebno Slovencem, ki pridejo
po opravkili v Test.
Kuhinja prav dobra in po coni.
Vse razbite refei,
kakor n. pr.:
slekleno blago, porcelan, lesene red ild.
lepi
Plfiss-Statifer-Kitt
.Stoklenice po :J0 in 30.ne. pri ligovcu s Htckloiu
Jos. Stupli, Gorica
Za trgt>vco in kroinjarjo!
NajboljSf in naj-i-HM'jSf knjifivali^i'-c za vs<- vrste: mo/Mo in zi'iiske rmgiivifc, Jag<?rjc vo pi-nlo, rulico itd. v lovar-niski zalo-ri
Jos. Maitdl, Dunaj
I. ScliiviTltM-.-,!- A il.fi Wipplinfri-rf.lia.'-r.i- IS.)
Najtocnisti   rttzjui-
xiljtitcv jm iehzniei
in  jxtili nu   vse
xtrani.
Prodaja pohi&tva.
; ?adi preselitve produ se nekaj pohi$n.
oprave,   Ulica proti   Sodnemu   «io.s'f(
St. 2.9.
„Kupuj pri kovaiH in ne pri kovaCetH!"
pravi slari pregoror.
To velja po v.sej pravici za nioj zavod, kajti le lako ve ika kupi'ija, knkorSna je moja, una zl«ok }?«tove|-'a plaiSevanja velikansfcih mnozin blapa, in drugili prednosti, cenc slroSkc, kar mora biti siednjtc v korist kupovalcu samemu.
Kiasni ti/onl zaselinim oiljoniulieiii K'intiH in frunko. — Bopate zbirke uzorccv, kakor 5e nikoli, m krojafe nefiatikovane.
Snovij za obleke.
Perpvien in dotkiiig1 za veler-a-stito da-Iiovsflno, pre(]])L-ane suovi za uiilfonue r. k. urailnikov, tudi za reteruno, b'uxHco, ttio-va(t«-«>, Uvrpjp, rtikno za biljunl in iprralne inlze, iircprojre zn vaxove, lodeii. W!ika za-lopa iiajei>ki-ira. koroikepa, tiri>l.ik<-(.'a lodna za |Mispod(> i>i yo-pe jik ii:voiiiili b.vauiUkili irnah v lako vi-liki izberi, kak..r takib ne moiv inirli nili sUajseli-ra koiikiireiicija. Najvc'a izlier le lineKa liajni'^a MiUia v U'ljiuoileinejSili barvab za iionpt'. Sukna. ki mu dnjo pratl, potnl otrr-tnrl f).l (.-1.1. f- ilo It itd., pntcm tudi untri'b-Sefn<> za krojaee {kakor po.i^av.- za n.kav.-. /iimbi, ;ivauk«>, sukaiwi- ild.)
Ccno, prliiK'ino, poitcno, tri^Jun, t'hto volneiui sukiioiio ItbiKO in m< dolii-c kup iiinji', kal...«' vcljajo koiiiaj uilAku.lliiiio t;.i kinjai'.i, pri|Min».-a
I v. Hii k a r o f h k y,
BRNO  Oi^l. Mamb,...,,,.
Naj--,
zaloj;
Im
Mlklla
po-itiii'iu p»v/.t>tju I Svarllo: A|.'niljc in kroi.'ijaiji pmiu-jajo ni-diir-laliio Moje bl.ico pud ziiamko ,Sli-kiirof-kcita bl;i(.'«*. Ha Zitlnaiiuu viiiiiiijn p. n. odjfiuali'i-v, iia.'.naiijain, da tukiin 1J11< 1 • ¦ 111 in-pmd.ijaiu liln^a pod iuiIm-iiiiii imi^ojciii,       (•-*¦!
WI^^J^t^^^il»|ntsia4H>JJ.J.llM^4'J^^vjl^44>4^*Wigr
Laneno-oljnati
PF" firnez
ii«Jboljs(> msU> prodnjtt iia dobt'Io In drolmo
J^AotJ ^auptmatvxv
tovarna firnisa v Ljubljani,
lliistroviino ceiiike o potfchftiMnah y.a ol>rl, ftolo in liiSn pii^iljain na /abtt'vtinji'
broxplaftno in pttSlttinc pronto.
f Obsii
Vse stroje m knietijstvo
vinske   stiskalnice   vseh   vrsff Peronosporne ikropilnice sliLne Vermnrelu,   Listilniee  xa   iito, trijeri, stroji za robkanje koruxe, mlatilnice, stiskalnice za ssno, orod ja za kletarsfvo, vinske cevi,   2 vinske   sesalke,  orala   in   vse   2 stroje za   obdelovanje  zemlje,   | mlini  za  iito, prodaja pa zelo   2 zniianih   cenah   pod  zagotovi-   | lom in na poskus             J
Ign. Keller, Dunaj    f
II2, Praterstrasse  Nr. 49.   I katuloge gratis in fhinko. Hn/piMKlujalci s<» iSdejo. |
Poselmo svuriuio pred ptmarejalci.                                     X