SMUČINA
telAA/
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE ELAN TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM LETNIK XXVI MESEC DECEMBER 1986 ŠT. 7
TAKO JE 1986. ZA NAMI
Pomembno leto za prihodnost Elana se je izteklo.
Živahen začetek, predvsem zaradi velikih sprememb na področju organiziranosti, nam je v nadaljevanju pokazal kako prav smo storili, da smo se odločili za ta poseg, saj so se vse pomanjkljivosti starega sistema začele kazati na več področjih.
Da bi bilo delo na področju nadaljnje graditve notra-
nje organizacije čim bolj kvalitetno, smo poleg domačih kadrov vključili tudi zunanje institucije in z veseljem lahko ugotavljamo, da bomo s koncem leta zaključili prvo fazo reorganizacije, ki bo dober temelj za nadgradnjo v novem letu.
Z doseženimi poslovnimi rezultati smo lahko zadovoljni, saj so bile razmere doma, letos pa tudi v tujini, precej neugodne. Razmere doma so bile že večkrat opisane, med tujimi pa nas je predvsem prizadel tečaj dolarja, ki je neugodno vplival na finančni rezultat v Begunjah kot tudi na rezultat v Brnci od koder prodamo veliko smuči v ZDA in Kanado. Izvoz smo ponovno povečali, predvsem na konvertibilna tržišča.
Največji porast je storjen na področju plastike, koder smo z obstoječim programom močno utrdili svoj položaj med proizvajalci plovil in tako napravili korak naprej na tej poti.
V	tesni zvezi s tem pa je tudi ena pomembnih odloči-
tev — prenos proizvodnje manjših plovil izven DO.
Vse kaže, da bodo take odločitve še potrebne, saj tako velikega pomanjkanja delovne sile kot ravno letos proti koncu leta v Elanu še ni bilo. Posebej veliko je pomanjkanje ravno na področju plastike, kjer sta težko delo in pogoji opravila svoje. Pomanjkanje čutimo tudi na področju smučanje, kjer je posebej povečanje kapacitet
tekaških smuči vplivalo na število zaposlenih.
Položaj pa ni dosti boljši na področju kadrov z višjo in visoko izobrazbo, koder nam posebej na področju informatike in organizacije primanjkuje ustreznih kadrov.
Med dogodki letošnjega leta moramo omeniti še podpis pogodbe z Benecom, ki je pomemben za nadaljnji razvoj veleprodaje na našem trgu in korak naprej za Elan v smeri povezovanja v panogi. Proces povezovanja v športni panogi gre namreč zelo hitro naprej in Elan mora tej usmeritvi čim bolje slediti.
V	območju tromeje je tako prišlo do zanimive združitve v kateri so vključeni, Elan z enotama v Begunjah in Brnci, Beneco in Alpina, ki tudi zelo tesno sodeluje z Benecom. S poslovanjem naših firm v tujini smo lahko zadovoljni saj bodo vse zaključile poslovno leto s pozitivnim rezultatom. To pa je pomemben dosežek.
Tudi letošnje leto so bili na naših izdelkih doseženi
rezultati svetovne vrednosti.
Tako na področju smuči, kot tudi jadralnih letal smo posegli po prvih mestih na tekmovanjih najvišjega ranga, kar dodatno potrjuje kvaliteto za katero se vseskozi borimo!
Z jadrnicami smo zmagali velikokrat, žal se tu večjih tekmovanj nismo udeleževa-
li,	na področju športnega orodja pa smo tudi letos opremili nekaj tekmovalnih prizorišč.
Večjih investicijskih posegov v letošnjem letu nismo opravili, zato nas toliko več dela čaka v bližnji prihodnosti.
Če za leto 1986 lahko rečemo — reorganizacijsko, potem bo leto 1987 poleg ostalega prav gotovo investicijsko.
Močno bomo zaorali že v začetku leta, saj kupci že nestrpno čakajo našo novo jadrnico E-43, ki je bila predstavljena v Portorožu in prav gotovo pomeni poseben dosežek v zgodovini Elana.
Vemo namreč, da tako velike jadrnice ne moremo izdelovati v obstoječih prostorih, ker to plovilo po dimenzijah presega vse dosedanje.
Poleg tega so prostorske stiske na ostalih področjih, kot tudi pogoji dela taki, da nas čaka veliko dela, ki pa je tesno povezan s pridobitvijo novih površin, katere bomo lahko učinkovito uporabili tako za pisarniške kot tudi za ostale prostore.
Trenutna prostorska stiska je problem, katerega se moramo lotiti z vso močjo.
Vsi skupaj se zavedamo tudi stanja v naših spremljajočih objektih: ambulanta, menza, vzdrževanje itd. tako, da bodo tudi na teh področjih potrebni posegi.
Kljub obljubam vseh zunanjih institucij, da se bodo pogoji poslovanja obrnili v drugo smer, torej pozitivno, in da se bodo tudi stabilizirali nam trenutno stanje ne zagotavlja nič kaj takega.
To pomeni, da bomo v letu 1987 bolj kot kdajkoli odvisni od dela nas samih in tudi naše podaljšane roke, to je firm v tujini.
Odnos do dela in delovnih sredstev je različen. Od ti-
stih, ki z dušo in telesom živijo z Elanom do tistih, ki vsak dan samo čakajo konec službe. Podoben je odnos do delovnih sredstev in materiala, ki so ob vedno večjih cenah še toliko večji strošek, če niso v celoti izkoriščene.
Vse to v veliki meri vpliva na rezultate in zato, da bomo lahko držali začeto smer v delitvi osebnih dohodkov, bomo morali storiti precej več.
Kvaliteta končnih izdelkov nam v zadnjem času močno niha, kar pomeni, da znamo če hočemo. Prihaja čas, ko bomo preživeli samo z moramo — torej ne bo možnosti za napake, ki bodo posledica površnosti.
Ker je človeško, da nagrade stimulirajo, bomo takoj po novem letu pristopili k izdelavi novega predloga pravilnika o nagrajevanju, ki bo osnovan na rezultatih dela in ne bo dopuščal uravnilovke. Cilj — tisti, ki bo bolje delal bo temu ustrezno tudi nagrajen.
Sicer pa nas čaka še naprej dosti dela na področju razvoja naše organizacije in informacijskega sistema, saj se na teh področjih razmere tako hitro spreminjajo, da so potrebne nenehne spremembe in prilagajanje. Za uspešno delo naših firm v tujini je bila prekretnica nedavno minula konferenca na Bledu, koder smo vsem direktorjem firm v celoti predstavili našo strategijo prihodnosti, seveda smo dobili tudi ustrezno število pripomb in nasvetov za še boljše poslovanje tudi pri nas, kar bo v obojestransko korist.
V	novem letu nas torej čaka veliko nalog. Razloga za pesimizem ni, vendar je naš končni uspeh odvisen od nas samih.
Elan, ki nas preveva v zadnjih mesecih, naj gori še naprej, saj ni potreben samo naši delovni organizaciji, potreben je našim družinam in družbi.
Hvala za' vložen trud v preteklem letu in iskrene čestitke v novem letu, vam in vsem tistim, ki so vam v tem trenutku najbližji.
Uroš Aljančič
EL/KN
E-43 — Nova Elanova lepotica je gotova
Jadrnica Elan 43 na poti s Fortune na morje
10	mesecev trdega dela v prototipni delavnici na Fortuni je mirno in zopet se lahko v Elanu pohvalimo z izrednim dosežkom — novo jadrnico E-43.
Avtorja jadrnice brata Jakopin sta ponovno »dala« na papir nekaj izredno lepega. Svoje je pri oblikovanju pohištva dodal še arhitekt Primc, tako so nastali načrti, katere je bilo treba uresničiti.
Jadrnica ELAN 43 je največji in najdražji projekt, kateri je do sedaj realiziran v Elanu. Dolžina jadrnice 12,99 m čez vse, širina 3,99, teža 7,6 tone ter moč motorja 43 KS laiku ne povedo dosti. Nikakor pa ne povedo tega, da je v tej novi Elanovi lepotici za več kot enkrat več vloženega dela, za enkrat več predelane plastike, za enkrat več predelanega lesa, za enkrat več opreme, kot je to v naši dosedanji naivečii jadrnici ELAN 31.
Že samo razvojno snovanje je imelo več faz, od ideje za izdelavo jadrnice E-39 do E-41 in končno E-43, je preteklo nekaj časa, med tem sta avtorja nabrala veliko izkušenj ter na osnovi tržne situacije ugotovila, katera dolžnina jadrnice je optimalna glede na povpraševanje tržišča. O funkcionalnih lastnostih same jadrnice bomo še pisali po opravljenih testih in prvih odmevih na sejmih.
Povsem razumljivo je, da je tako velik projekt zahteval tudi izredno angažiranje Elana. Projektu je dana prioriteta in po zaključku izdelave čolna 495-F v prototipni delavnici januarja letos smo februarja začeli z E-43. Že uspešna in preizkušena »posadka« Fortune Mulej, Perkovič, Dijak, je dobila okrepitev nekaj mlajših mizarjev in v tako izpopolnjenem sestavu se je lotila zahtevne naloge. V tem desetmesečnem času je bilo veliko problemov, veliko dvomov, veliko dobre in slabe volje^ vendar glede na to, da je izdelava prototipa uspešno zaključena, je nepomembno naštevanje vseh velikih in malih težav, ki so v tem času nastopale. Glavno je destvo, da je barka narejena v kvaliteti, ki je presegla vsa pričakovanja in tudi še v roku, ki je sprejemljiv za ponudbo na tržišču. Poleg prizadevne ekipe modelarne na Fortuni (moške in ženske) so za tako uspešno delo veliko doprinesli delavci športnega orodja, posebej še Žukovec in Stunkovič, ravno tako delavci Vzdrževanja, kjer moramo posebej omeniti domiselnega Resmana; brez naporov nabave, predvsem Ermana in Markiča, ne bi mogli projekta realizirati. Inštitutov delež ni mogel biti večji, kot je bil, z ozirom na skromno kadrovsko zasedbo, upamo pa, da bo pri naslednjih projektih še vidneje angažiran. Pohvaliti moramo tudi ostale strokovne delavce Plastike, kateri so zaradi primarne usmerjenosti na izdelavo prototipa E-43 bili mnogokrat prepuščeni sami sebi pri reševanju operativne problematike tekoče proizvodnje. V projekt smo vključili pravočasno tudi službo kakovosti, kar se v Elanu na žalost vedno ne dogaja. Vsekakor mislim, da bi nad tem uspehom morali biti veseli in ponosni vsi pravi Elanovci,
Kokpit jadrnice E-43
tudi tisti zlobneži, ki so se spraševali, če bo v letošnjem decembru prototip gotov.
Osebno se pridružujem Tatjani Justin — botri E-43, katera je ponosna na to, da smo v Elanu zopet enkrat dokazali, da lahko dobro naredimo tudi najzahtevnejše reči.
Ob tej veliki evforiji prvega uspeha pa ne smemo pozabiti, da nas glavno delo z E-43 šele čaka. Uvajanje v proizvodnjo in redna proizvodnja E-43 je tisti del projekta, ki je dejansko še zahtevnejši od izdelave prototipa ter ne nosi s sabo toliko motivacije za ljudi kot izdelava prototipa. Maksimalno se moramo pripraviti, da bomo ravno tako uspešni pri osvajanju proizvodnje, kot smo bili uspešni pri izdelavi prototipa, lorej bitka za prototip je dobljena, vojna za čim boljšo kvaliteto in čim večjo proizvodnjo E-43 je pred nami. Tudi njo moramo dobiti. Pogoj za to je, da ustvarimo tudi ustrezne razmere za proizvodnjo, saj je v tako teških pogojih, kot je bilo delo na Fortuni, resnično ne more sloneti proizvodnja E-43.
Peter Petriček
Laminiranje čolnov
Program
vzdrževanja
Proizvodnja v »novih« prostorih VZ se pričenja. Sodelavec — orodjar pri vsakdanjem delu.
Misli večine delavcev v Elanu, kot tudi širše javnosti so vedno, kadar se pogovarjamo o gospodarjenju in s tem v povezavi z uspehi ali neuspehi, usmerjene v pdo-ročje prodaje in področje proizvodnje. Izjeme so tisti, ki razmišljajo nekoliko dlje in se spomnijo na preostala spremljajoča področja, katerih funkcioniranje je neob-hodno, da je reprodukcijska veriga trdna.
Vzdrževanje je zanesljivo ena od pomembnih spremljajočih področij, toda žal z nezaželeno osnovno karakteristiko, da je v vsakem primeru velik strošek proizvodnje.
Iz uvoda lahko zaključimo, zakaj vzdrževalci svojo aktivnost manj predstavljamo, kljub temu, da je naše delo zelo razgibano, strokovno zahtevno in po našem prepričanju nujno potrebno.
V tem sestavku želim napraviti kratek prerez aktivnosti, ki potekajo v vzdrževanju od vključno kolektivnega dopusta dalje.
V času kolektivnega dopusta smo opravili številne naloge, od katerih so bile najbolj izrazite in tudi najobsežnejše naslednje:
— izdelava energetske ki-nete, ki povezuje tovarniške objekte severno in južno od vstopne ceste,
— rekonstrukcija v kovinskem oddelku,
— rekonstrukcija v sušilnici,
— rekonstrukcija v pripravi elementov,
— preureditvena dela v upravni stavbi.
V obdobju po dopustu smo v vzdrževanju izpeljali manjšo reorganizacijo. Ukrepi reorganizacije so že v veljavi, rezultati pa bodo vidni po
preteku poizkusnega obdobja
Reorganizacija obsega formiranje oddelka .Proizvodnja’, kar je realizacija najmanj dve leti stare in v planu že nakazane potrebe, da si formiramo lastne kapacitete za izdelavo strojev, naprav in pripomočkov.
Te kopacitete naj bi omogočile izdelavo tistih pripomočkov, ki jih na trgu ni mogoče kupiti in izdelavo tistih pripomočkov, ki so rezultat naših izkušenj in dognanj, s katerimi smo sposobni tudi prehiteti konkurenco.
Posledica ustanovitve .Proizvodnje’ je formiranje .Priprave dela’ v programu vzdrževnaja. Velika heterogenost nalog v okviru samega vzdrževanja, kot tudi heterogenost naročil, sta to funkcijo narekovali kot nujni pogoj za izvajanje nalog.
Skozi pripravo dela naj bi se tudi kadrovsko okrepili s konstrukterji, kar naj bi pomenilo skrajšan in cenejši postopek za realizacijo manjših naročil proizvodnih programov (npr. orodja, šablone, itd).
Tretja sprememba je rezultat splošne reorganizacije v delovni organizaciji in predstavlja vključitev oddelka investicij v program vzdr-ževanaja.
Oddelek zaenkrat ostaja nespremenjen, le da je pre-nešen iz IE v vzdrževanje. Glede na predstoječe naloge bo potrebno tudi ta oddelek dopolniti, da bo predstoječe naloge možno ustrezno pripeljati do cilja.
Vzporedno z navedenimi spremembami so potrebne tudi prilagoditve v drugih oddelkih. Nenehna rast proizvodnje in vzporedni razvoj novih izdelkov, se močno
odraža tudi na nalogah vzdrževanja.
Proizvodnja v ta namen vedno bolj do skrajnosti izkorišča razpoložljive kapacitete in si ustvarja vedno več kritičnih mest. Zelo često gre to na račun časa, potrebnega za vzdrževanje in tudi na račun večje obremenjenosti strojev in naprav.
Prizadevanja za povečano količinsko proizvodnjo, podrejajo pogosto ostale elemente, kot so stroški in kvaliteta in prisiljujejo v podrejeni položaj vsa spremljajoča področja.
Delno se čutijo tudi organizacijske spremembe na nivoju delovne organizacije, na katere se še nismo povsem privadili, tako, da je še vedno čutiti vpliv individualnih ciljev. Takšno stanje se bolj kot v proizvodnji odraža v vzdrževanju, ki je s svojimi aktivnostmi povsod bolj ali manj navzoče.
Glavni problem vzdrževanja so vsekakor prostorske kapacitete. Trenutno poteka program vzdrževanja na (14) štirinajstih medsebojno precej oddaljenih lokacijah.
Takšno stanje v veliki meri botruje neefektnosti storitev vzdrževanja, slabi organizacijo, povzroča nepovezanost znanja, itd.
Prizadevanja za izgradnjo prostorskih kapacitet so še vedno bližja željam kot realizaciji, kar je po mnenju vzdrževalcev in tudi nekaterih drugih, slaba naložba za prihodnost Elana.
Navedeno nam je v programu vzdrževanja velika ovira za delo, nikakor pa to ne pomeni, da nas je to napravilo brezvoljne in nedelavne.
Verjetno značaj našega dela in nenehni tempo, vliva na našo storilnost in kreativnost. Maksimalno si prizadevamo s svojimi storitvami spremljati in streči proizvodnji, dobro se zavedajoč, da
živimo od rezultatov naših prodanih proizvodov.
Trudimo se tudi v smeri spremljati trend proizvodnje v njenem razvoju in razširitvi, kar lahko potrdimo s tem, da so energetske kapacitete, signalizacijske in komunikacijske kapacitete, požarna zaščita, kadri in drugo vedno tako dimenzionirane, da dopuščajo potrebne sprotne dopolnitve in razširitve. Za takšno stanje velja priznanje za razumevanje vodstvu in samoupravnim organom v delovni organizaciji.
Nenehno nekaj doprinaša-mo tudi na področju varčevanja z energijo in ukrepi za izboljšanje ekološkega stanja. Uspehe v teh dveh smereh nam delno zmanjšuje že predhodno omenjena količinska miselnost.
Za zaključek naj omenim enega od velikih projektov, to je .Projekt zemeljski plin’, ki bo realiziran do meseca avgusta 87 in bo pomenil veliko ekološko pridobitev za okolico in sosede Elana, kot tudi tehnologijo v Elanu.
Hkrati pa realizacija tega projekta pomeni še enega od trdnih elementov glede zanesljivosti proizvodnje, saj plin pomeni nadomestilo mazutu in izključuje element nezanesljive oskrbe z gorivom.
Naša prizadevanja za leto 87 so v smeri, da bomo z našim deležem omogočili razvoj in nemoteno delo proizvodnje.
Branko Renko
Zahtevno delo naših strugarjev na novi stružnici v VZ
4 SMUČINA
Markerjeva sodobna tehnologija za varno smučanje
Marker M 6 TVVINCAM — smučarska vez sodobne tehnolo gije za najmlajše, novost zime 1987/88
Vzporedno s splošnim porastom populurnosti smučanja je bil v zadnjih treh desetletjih na področju razvoja alpskih smučarskih vezi narejen velik napredek. Prva komercialno uspešna vez za alpsko smučanje je bila leta 1952 MARKER SIM-PLEX. Do takrat so vezi služile samo za pričvrstitev smučarskega čevlja na smučko, S1MPLEX pa je omogočil odpenjanje smučke pri nevarnih obremenitvah. S tem se je drastično spremenil odnos do alpskega smučanja, varnostna vez je precej zmanjšala tveganje pri smučanju, blagovna znamka MARKER je postala sinonim za varnostno vez.
Smučarske vezi so danes zapleteni mehanizmi, sposobni razločevati normalne udarce od nevarnih, ki bi lahko povzročili poškodbo smučarja in se mora zato smučka odpeti.
Tako razločevanje udarcev mora biti v širokem razponu smučarskega znanja od začetnika do tekmovalca. Medtem ko se lahko doseže zadovoljivo stopnjo zanesljivosti delovanja vezi v laboratoriju pri standardnih obremenitvah ter novim in čistim podplatom čevlja, se lastnosti večine vezi spremenijo med smučanjem zaradi snega ali ledu, obrabljenosti in umazanosti podplata čevljev ter različnih obremenitev, ki delujejo na stično ploskev med čevljem in vezjo.
Cilj proizvajalcev smučarskih vezi je proizvesti varnostno vez, ki bo delovala enako zanesljivo tudi pod vplivi okolja med smučanjem.
Osnovne lastnosti in s tem učinkovitost vezi so na snegu slabše kot v laboratoriju zaradi nepredvidljive sile trenja med podplatom čevlja in vezjo pri ab-sorbciji udarcev ali pri odpenjanju vezi.
Magnituda te sile trenja močno varira glede na stanje oziroma obrabljenost podplata smučarskega čevlja, glede na materiale, ki zmanjšujejo trenje in čistosti ploskev, ki se tarejo ena ob drugo. Sile trenja lahko dosežejo še posebej nevarno visok nivo pri večjih obremenitvah, ki nastopajo ob padcih smučarja naprej, vstran, nazaj ali pri padcih z rotacijo, ko bi se vez morala odpeti. Sile trenja tudi zmanjšujejo zmožnost vezi za pravilno vračanje čevlja v središčni položaj med mnogovrstnimi manjšimi udarci, ki jih vez obsorbira. Sila trenja povečuje silo, ki je potrebna za odpenjanje vezi in istočasno zmanjšuje moč vezi same, da vrača čevelj v izhodiščni položaj, zato ena jakost nastavitve vezi ne more biti istočasno varna za odpenjanje in primerna za vračanje čevlja v središčni položaj v vezi. Večina proizvajalcev vezi poskuša zmanjšati ta učinek z dodajanjem kompenzacijskih sistemov, ki pa lahko samo delno omilijo delovanje zunanjih vplivov. Laboratorijski poizkusi s simuliranjem Podobnih obremenitev, kakršne
nastopajo pri nagibanju smučarja naprej in nazaj ter vseh ostalih zunanjih pogojih, so dokazali, da so kompenzacijski sistemi pogosto neučinkoviti.
Pri Markerju uporabljajo vsa sodobna sredstva za razvoj in proizvodnjo novih vezi. Prvi v smučarski industriji so uporabi-
li	tridimenzionalni CAD/CAM sistem za izdelavo podrobnih funkcionalnih načrtov in analiz na računalniškem ekranu. Računalniški programi omogočajo natančne analize delovanja nove vezi pod različnimi simuliranimi pogoji, kakršni nastopajo pri smučanju, medtem ko je vez še v fazi oblikovanja. Rezultat tega raziskovanja so tudi inovacije, uporabljene v novi generaciji vezi.
(Za CAD/CAM sistem se zanimamo tudi v Elanu. V novembrski številki Smučine je izšel prvi iz serije člankov o tej »Vstopnici za prihodnost«, v novembru pa je bilo organizirano tudi predavanje na to temo).
Pred štirimi leti so v Markerju začeli razvijati vezi po novo zasnovi. Osnovno vodilo razvoja je bilo odstraniti neugodne učinke trenja na delovanje vezi. Razvili so sistem TVVINCAM 4, ki mehanično ločuje dve najpomembnejši funkciji vezi — držanje čevlja v vezi in sproščanje čevlja iz vezi. Pri tem sistemu je trenje dejansko izločeno, ker se pomična drsna ploščica in čeljusti glave vezi, ki drže podplat, pomikajo skupaj s čevljem v coni elastičnosti. V primeru, da je sila večja, se čeljusti mehanično odpro in sprostijo čevelj. Sistem TVVINCAM tvorita dva naperka (CAM), pri čemer en naperek kontrolira silo, s katero vez drži čevelj in obenem zagotavlja učinkovito dušenje sunkov. Pri močnejših udarcih drugi naperek sprosti čeljusti in s tem omogoči gladko in hitro sprostitev čevlja iz vezi. Zaradi uporabe TWINCAM sistema niso potrebne teflonske površine na stiku čevelj/vez in delovanje je enako v vseh različnih pogojih. Sila, ki je potrebna za odpenjanje vezi, je v vseh različnih pogojih konstantna. Razen tega pri dušenju udarcev TWINCAM hitreje in povsem natančno vrne čevelj v centralni položaj, zaradi česar se zmanjša možnost prezgodnjega odpenjanja vezi. Za razliko od ostalih vezi, ki delujejo normalno le v običajnih laboratorijskih razmerah, vezi Marker s sistemom TVVINCAM delujejo enako v vseh razmerah, kakršne resnično nastopajo pri uporabi vezi. Dodatne sile pri obremenitvah in razbremenitvah, najsi delujejo na vez v katerikoli smeri, ne morejo negativno vplivati na odpenjanje vezi, zato tudi višine čeljusti vezi ni potrebno prilagajati višini podplata.
TWINCAM z neodvisnima mehanizmoma držanja čevlja in odpiranja vezi ter pomično drsno ploščico je inovacija, ki je vnesla revolucionaren napredek pri vezeh, ki se ga da izmeriti in potrditi s poizkusi. Nova tehnologija
je prinesla precej več kot pogosto pretirane trditve drugih proizvajalcev v reklamah za nove proizvode. Rekreativni in tekmovalni smučarji so s temi izboljšavami pridobili višji nivo varnosti in zaščite, kar jim omogoča, da bodo lahko bolj uživali v smučanju.
Prve vezi s TWINCAM sistemom v zimski sezoni 1985/86 so bile namenjene tekmovalcem in vrhunskim smučarjem. To so modeli MRR RACING, MR RA-C1NG, M 46 RACING IN M 46. Nekateri tekmovalci, med njimi tudi Križaj in Petrovič, so jih pričeli uporabljati na koncu lanske tekmovalne sezone, večina pa v letošnji sezoni. Družini TVVINCAM se je v tej sezoni pridružil model M 36, ki je namenjen dobrim in športnim smučarjem in smučarkam. Za zimo 1987/88 pa so v Markerju pripravili vezi s TVVINCAM sistemom tudi za rekreativne smučarje in smučarke, za mladino ter otroke. To so novi modeli M 26, M 16 in M 6 in MJR za najmlajše tekmovalce. Predvsem smučarkam
bo ugodeno s tem, da bodo modeli M 36, M 26 in M 16 v dveh barvnih izvedbah, s čimer bo olajšana uskladitev barv vezi z ostalo smučarsko opremo. Obenem bodo tudi najmlajši smučarji lahko izbrali vezi enake barve (in obenem po isti tehnologiji proizvedene), kot jih imajo njihovi smučarski vzorniki. Pri oblikovanju vezi M 6 TVVINCAM so se oblikovalci še posebej potrudili. Razen optimalni varnosti so se posvetili predvsem enostavnosti vstopanja v vez, zapenjanja in odpenjanja vezi. Testi so pokazali, da se pet in šestletni otroci hitro naučijo sami zapeti smuči.
Najmlajši smučarji bodo tako bolj samostojni, staršem pa bo prihranjena marsikatera neprijetnost, ki je bila doslej običajna, preden so se skupaj z nadobudneži predali uživanju bele opojnosti. Komplet paleta Marker TVVINCAM vezi bo v naslednji sezoni na voljo tudi v vseh boljših športnih trgovinah pri nas.
Matjaž Gmajnar
Obiski v naši DO
Računalnik včeraj, danes in jutri
O tem, koliko delajo v elektronskem računskem centru v Elanu ni potrebno izgubljati besed. Mnogo jih meni, da ne prav veliko, morebiti celo slabo in neuspešno. Ker pa je resnica mogoče drugačna, poglejmo kakšna je slika z druge strani.
Če hočemo biti pošteni pri oceni dela in uspehov, moramo to delo poznati. Poznati moramo na kakšen način in s kakšnim orodjem so bili izdelki narejeni. Ne moremo primerjati uspešnosti delavca za strojem s tistim, ki dela s pilo v roki. Žal je edino merilo, ki v krutem poslovnem življenju kaj velja, tisto o finančnem učinku izdelka. Tako smo lahko že vnaprej obsodili delavca s pilo kot slabo uspešnega, kljub temu da je priden kot mravlja. Seveda se moramo zavedati, da mora delavec s pilo znati delati tudi za strojem, če hoče biti uspešen.
Računalnik, ki stoji v temačnih kletnih prostorih poslovne stavbe sestavljajo stroji, ki so sestavljeni iz napajalnikov in plošč, ki so sestavljene iz vezij, ki jih sestavljajo tisoči elementov, ki so sestavljeni na tisoče načinov in povezani na milijon načinov, poleg tega so še programi in to tisoč programov, ki jih sestavljajo po tisoč vrstic in vsaka vrstica je sestavljena iz ukazov, ki delajo, kar zahtevamo od njih.
Med stroji tavajo bitja izbuljenih oči, slabega vida, izpadajočih las, tresočih se rok in s čiri na želodcih. Berejo in prelistavajo tisoč angleških knjig in iščejo usodno vrstico, kjer je skrit droben namig za preživetje.
Dovolj je, da popusti en sam člen v tej verigi. Neusmiljena obsodba Micke in Janeza iz sektorja je, da s tem i be emom ni nič.
Podobno je bilo včeraj, tako je danes, kako bo jutri?
Da je delo uspešno narejeno rabimo delavca, orodje, surovino in delovne pogoje.
— delavca, ki zna,
— orodje, ki je primerno,
— surovino, ki ustreza zahtevam,
— delovne pogoje, ki so pravi.
Ustavimo se pri znanju:
Stroj računalnik rabi za svoje delovanje programsko opremo. Sam stroj rabi programe, ki mu omogočajo, da nadzoruje svoje sestavne dele in se lahko sporazumeva z uporabnikom.
Prvi stik uporabnika z računalnikom poteka preko programa, ki mu rečemo — operacijski sistem.
Na našem računalniku uporabljamo več operacijskih sistemov. Najpomembnejši je — VM/SP. Ta nam želi dobrodošlico in se predstavlja kot VM/370. Ta operacijski sistem nadzoruje uporabnike, ki jih pozna kot virtualne mašine. Vsaka taka mašina uporablja strojno opremo in praktično ne opazi, da so na tistemu še drugi uporabniki — razen ta-
krat, kadar je teh preveč in se nam zdi, da računalnik deluje počasi.
Največ je mašin, ki so namenjene enemu uporabniku naenkrat. V posameznih uporabniških mašinah dela operacijski sistem, ki se imenuje — CMS. Na te mašine se prijavljate s črko L in imenom mašine. Tu lahko delamo nove, drugačne programe, jih izvajamo in testiramo. Tu lahko pišemo tekste. Tu lahko pregledujemo podatke, ki so shranjeni v računalniku.
Z večino opremo razpolaga skoraj sama virtualna VSE-IPO mašina. To je večuporabniška mašina, ki jo imate v souporabi, ko se prijavite z D VSEIPO. Tu deluje operacijski sistem DOS/VSE. Ta operacijski sistem podpira več različnih programov. Ti programi omogočajo obdelavo podatkov. Eden izmed teh programov je — CICS. Preko tega programa je omogočen trenuten stik več uporabnikov do istih podatkov.
VM/SP			
CMS	CMS	CMS	DOS/VSE
L	L	L	D
E 12	EG 3	CMS 6	VSEIPO
XEDIT	XEDIT	XEDIT	CICS
PRO-	PRO-	PRO-	
GRAM	GRAM	GRAM	VTAM
			NCP
			SORT
TOREJ MORAMO ZNATI!
Prebrati, razumeti, osvojiti, uporabiti:
Knjižnica, kjer so zbrana navodila o operacijskih sistemih, in programih, ki smo jih kupili obsega več kot osemsto naslovov. Vse knjige so pisane v angleščini. Programi se spreminjajo in dopolnjujejo.
Za osvajanje novega znanja pa so potrebni čas in ljudje. Računalnik, operacijski sistemi in programi nam samo omogočajo hitrejšo obdelavo podatkov — možnosti pa lahko izkoristimo ali pa tudi ne.
Da ne bom končal z besedo o čevljih in čevljarjih vas raje povabim:
Tisti, ki bi rad spoznal kaj se skriva za zelenim ekranom terminala, je prisrčno vabljen v računski center. Tu mu bo sistemec z veseljem pokazal računalnik in predstavil sistem. Pregledali bomo tudi možnosti, ki jih ima, da bo svoje delo uspešnejše nadaljeval s pomočjo računalnika.
Janez Golias
Stremljenja Elan inženiringa
Če je cilj ELANA — več in bolje, potem je pri tržno re-nomirani firmi glavni namen:
—	čim bolje prodajati svoje ime ter pri tem skrbeti za razvoj.
Skrb za razvoj je torej permanentna naloga, ki je v času konjunkture prava poraba — torej rizik (režija).
Rizik je starejša kategorija in tisti del poslovnosti strategov, ki ima svoj vrh v marketingu. Pri tem je manj pomemben izvor ponudbe kot pa dejstvo, da je za vse faze odločanja na voljo relevantna osnova.
Odločitve o strateških smereh prodaje so za nami
—	veleprodaja, maloprodaja, izvoz in inženiring. Skrb o
smeri je strategija nadgradnje, o uspešnosti potovanj v neznano pa skrb vodij. Vsako od teh tavanj je možno kontrolirati in usmerjati ali pa pripeljati nazaj v izhodišče.
Ker so veleprodaja, maloprodaja in izvoz le tri inačice že uhojenih poti prodaj in le ena od možnih (logičnih) delitev, pa je odločitev za inženiring, odločitev o drugačnem pristopu in o drugi vsebini. Specifika pristopa se kaže v drugačnem načinu dela, ki znotraj usklajuje dva vrha — komercialnega in projektanskega, dočim je specifika vsebine predvsem v prodaji znanja v razliki od klasičnega prodajanja izdelkov.
Naloge komerciale so specifične predvsem z vidika drugačnega odnosa do kupca (investitorja), ki poleg klasičnega kupoprodajnega odnosa lahko (v okviru strategije) odločilno doprinese k poslovnemu (ne)uspehu enote.
Pri tem je pomemben priliv iz kooperacije, ki ob našem imenu mora nositi večji delež (najboljši primer so elastan športni podi).
Naloge projektive pa so specifične predvsem v odnosu do stroke (športne gradnje in oprema), ki ob klasičnem komercialno-tehni-čnem odnosu servisira komerciali, s prodajo specifičnih znanj (projektov) pa lahko bistven vpliva na stroko in s tem na razvoj.
Naloge vodstva inženiringa so v povezavi in spremljanju obeh oddelkov ter usklajenim nastopom.
Iz funkcij in iz prakse sledi nekaj karakteristik, ki so svojstvene pozicijam, o katerih je govora:
Vodja prodaje inženiringa
zaključi svoj angažma na poslu s podpisom pogodbe, nastopajo referenti. Kasneje odpravlja komercialne motnje.
Odgovorni projektant zaključi angažman s projektom za prodajo (ali drugače dogovorjeno obliko) in s podpisom na načrtih. Nastopijo projektanti in konstruktorji, kasneje odpravlja projektan-ske motnje.
Poster »SMUČINE« ELAN
Ingemar
ELA/V
PRESS RELEASE
Nabava lesa
v   /
TU LJUBLJANA
podeljuje
INOUAT OR JI
IN
LETA
delovni organizaciji ELAN
za uspešno uvajanje in spodbujanje inovacij v letu 1986
predsednik komisije	direktor	TU	programom
za inovacije	STANE	GRAH
mag. IMAN GREBENC	-	f-4
Priznanje »Inovator leta« Elanu
Z nabavo lesa so težave, ker se ga vedno več izvaža, in to v glavnem boljše kvalitete. Žage, od katerih dobivamo les, imajo v večini tudi lastno predelavo v finalne izdelke.
V	začetku leta se z dobavitelji dogovorimo za potrebne količine, katere bomo potrebovali in z njimi sklenemo pogodbe. V večini se teh pogodb ne držijo (glede količin in rokov). To opravičujejo s tem, da jim gozdarji niso dobavili dogovorjenih količin hlodov. Gozdarji pa morajo hlodovino, in to boljšo, izvažati, da pridejo do potrebnih deviznih pravic za nakup potrebne mehanizacije.
Kadar pride do večjega pomanjkanja kvalitetnega lesa, moramo nabaviti tudi slabšo kvaliteto, zaradi česar pride do manjšega izkoristka, več vloženega dela in več izmeta.
Plan dobave jesena v letošnjem letu je 2407 m:' desk, kar predstavlja 100 vagonov. Večji del potreb smo pokrili z dobavo elementov iz Spač-ve, razliko pa z dobavo desk.
Topolovih desk smo do konca novembra že dobavili več, kot je plan za celo leto, ker so bile v začetku leta premajhne zaloge. Plan je znašal 2069 m3.
Plan smrekovih desk č/pč je 848 m3. Z nabavo smreke so največje težave, ker pri smreki kvalitetnega lesa najmanj napade. Da bi imeli čim bolj redno dobavo lesa, smo tudi avansirali dobave, vendar tudi to ni dalo priča-
Vodja inženiringa skrbi o smeri, o širini in o času projektnih nastopov — o strategiji inženiringa.
Koordinira komercialni in tehnični del, ter se dotika robnih ved.
Pri inženiringu gre vendar za kvantitativne (po obsegu) >n kvalitativne (po znanju) spremembe, ki so se dolgo (5 let) pripravljale. Praktično je inženiring živel že za časa TOZD, kar je bilo že več ali manj nakazano že v tekstu: fZakaj je ELANU potreben inženiring«. Ker se je vodenje inženiringa dušilo v operativnih delih, nismo bili dovolj glasni z argumenti, ki bi nam jasneje opredeljevali položaj v DO, ki je v grobem začrtan z večletno tradicijo opremljanja, dočim so nadaljnji koraki storjeni v naslednjih smereh:
kovanih rezultatov. Količine, ki jih potrebujemo, ne predstavljajo v lesni industriji nekih velikih številk, vendar jih je težko zagotoviti. Pri smreki je v povprečju samo do 2 % kvalitete č/pč, poleg tega pa se pri tej kvaliteti pojavlja kot porabnik v vedno večji meri tudi ostala lesna industrija. Posebno so prisotne tiste delovne organizacije, ki se s svojimi izdelki vključujejo v izvoz.
Vemo pa, da v izvoz ne moremo prodati niti slabega materiala, kaj šele slab izdelek. Zaradi teh dejstev je tudi nam vedno teže zagotoviti zahtevano kvaliteto lesa, kljub velikemu angažiranju.
Zelo velik problem pa so cene. Vsak razgovor z dobavitelji, ne glede na to, za katero vrsto lesa gre, se predvsem prične s povišanjem cen.
Zaradi strožjih kriterijev glede debeline in valovitosti zadnje čase tudi nismo več zadovoljni z dobavami furnir trakov za smuči, zato iščemo rešitev za ta problem.
Poleg že omenjenih vrst lesa nabavljamo tudi teak, afrormosia in mahagonij deske in pa vezane plošče iz afrormosie in mahagonija. Vezane plošče so nam izdelovali domači proizvajalci, vendar s kvaliteto le-teh nismo bili zadovoljni. Zadnje dobave vezanih plošč afrormosie smo dobili iz uvoza. Kvaliteta le-teh je bistveno boljša, ni pa še stoodstotna.
Jože Rezar
1. štipendira in usmerja se kader,
2. stkane so vezi z robnimi vedami,
3. širi se kooperacijski del v komerciali,
4. snuje se »Elanova športna dvorana«,
5. iščejo se potencialni investitorji,
6. okrepljene so vezi s športnimi zvezami,
7. postajamo nosilci transfera športne tehnologije kot dela projektov itd....
Opis inženiringa, ki bi se nam podal in ki ga tudi trg pričakuje, je pri kraju.
Upam, da je zainteresiranim v grobem naznačil ambicije in da bo poslej delo — že zaradi boljšega razumevanja — lažje in uspešneje.
J. U.
V akciji RTV Ljublj'ana in GZS, ki podeljujeta priznanje Inovator leta, je bilo to priznanje letos dodeljeno tudi Elanu. Akcija poteka skozi vse leto in naj predstavlja tedensko v TV Dnevniku posameznike, delovne organizacije ali institucije, ki s svojimi inovacijskimi dosežki pomenijo napredek za svoje okolje. V eni od oddaj je bil spomladi predstavljen tudi Elan, kjer niso bili izpostavljeni posamezniki, temveč koncept in miselnost, ki vlada v Elanu na področju inovativnosti. Poudarjeno je bi-
lo,	da Elan s svojo uspešno uveljavljeno strategijo prodora na zunanja tržišča in stalnim izboljševanjem dosežkov na tem področju predstavlja primer uveljavitve inovativnih dosežkov v vseh fazah poslovanja.
V tem smislu se inovativnost oz. uspešnost ne izraža
le v inovacijah v neposredni proizvodnji ali razvoju, temveč v vsem poslovnem ciklusu od razvoja do uspešnega marketinškega pristopa do tržišča. Inovativnost se izraža v uspešni prodaji izdelkov posameznih programov, ki so plod inovativnosti v fazah razvoja izdelka in tehnologije, proizvodnji (vzdrževanju) in marketingu.
Gotovo vsem nam v Elanu hvale in priznanja pomenijo motivacijo za nadaljnje delo. Hkrati pa moramo pri vsem tem obdržati trezno glavo, kajti zavedati se moramo svojih slabih točk in jih skušati odpravljati. V »inovacijski krog« moramo vključiti širši krog ljudi, ki bodo s svojimi prispevki na vseh nivojih prispevali k ohranjanju imena Elana doma in po svetu.
Primož Finžgar
Stenmark tretji v slalomu v Kranjski gori 1986
Spored svetovnega pokala za alpske discipline in skoke v letu 1987
I. ALPSKI SVETOVNI POKAI
4.1.1987
6. 1. 1987 10,—11. 1. 1987
13. 1. 1987 17,—18. 1. 1987 24.-25. 1. 1987 14.2. 1987 15. 2. 1987 28. 2.-1. 3. 1987
7.-8. 3. 1987
14.-15. 3. 1987 20.-22.3. 1987
3.-4. 1. 1987
6. 1. 1987 10,—11. 1. 1987 16.-17. 1. 1987 18. 1. 1987
18. 1. 1987 13.—14. 2. 1987 15.2. 1987 27.-28.2. 1987
7.-8. 3. 1987
13,—15. 3. 1987 20,—22. 3. 1987
III. SVETOVNI
1. 1. 1987
4. 1. 1987 6. 1. 1987
10. —11. 1. 1987
14.-16. 1. 1987
24.-25. 1. 1987 27. 2.-1. 3. 1987 4. 3. 1987
8. 3. 1987 13.-15.3. 1987 20,—22. 3. 1987
MOŠKI:
Laax	(SUI)	SMUK			
Ebnat-Kappel	(SUI)			VSL	
Garmisch-Part.	(BRD)	SMUK			SVSL
Adelboden	(SUI)			VSL	
Wengen	(SUI) K	SMUK	SL		
Kitzbtihel	(AUT) K	SMUK	SL		
Markstein	(FRA)		SL		
Todtnau	(BRD)			VSL	
Furano	(JNP)	SMUK			SVSL
Aspen	(USA)	SMUK			SVSL
Mt. Allen	(CAN)	SMUK			SVSL
Sarajevo	(YU) (FIN.)		SL	VSL	
ETOVNI POKAL -	ŽENSKE:				
Maribor	(YU)		SL	VSL	
Saalbach	(AUT)				SVSL
Mellau	(AUT) K	SMUK	SL		
Pfronten	(BRD)	SMUK			SVSL
Bischofswiesen	(BRD)			VSL	
Miinchen	(BRD)				
Megeve/St. Gervais	(FRA)		SL	VSL	
Fluhli im Entlebuch	(SUI)		SL		
Zwiesel	(BRD)		SL	VSL	
Mt. Allen	(CAN)	SMUK			SVSL
Vail	USA)	SMUK			SVSL
Sarajevo	(YU) (FIN.)			VSL	
POKAL - SKOKI:
Garmisch-Parten.
Innsbruck
Bischofshofen
Strbske Plešo
(Visoke Tatry)
Obemiesenthal
Oberhof
Sapporo
Lahti
Oernskoldsvik
Falun
Planica
Raelingen/Oslo
(BRD)
(AUT)
(AUT)
(TCH)
(DDR)
(JPN)
(FIN)
(SWE)
(SWE)
(YU)
(NOR) (FIN.)
70 m
70 m 70 m 70 m 70 m
70 m
90 m 90 m 90 m 90 m
90 m 90 m 90 m
90 m
90 m
PARAL. SL.
PARAL. SL.
PARAL. SL.
smuč. poleti
Tone Stare
Boljši rezultati na Elan smučeho-^i
1.	ALPSKI SVETOVNI POKAL - moški: Slalom: 29. 11. 1986 — Sestrieres (ITA)
1.	Ingemar Stenmark (ŠVE)
4.	Bojan Križaj (JUG)
2.	ALPSKI SVETOVNI POKAL - moški: Veleslalom: 30. 11. 1986 — Sestrieres (ITA)
7.	Martin Hangl (ŠVI)
3.	ALPSKI SVETOVNI POKAL - ženske: Veleslalom: 29. 11. 1986 — Park city (ZDA)
2.	Mateja Svet (JUG)
4.	ALPSKI SVETOVNI POKAL - ženske: Slalom: 30. 11. 1986 — Park city (ZDA)
6.	Camilla Nilsson (ŠVE)
8.	Mateja Svet (JUG)
5.	ALPSKI SVETOVNI POKAL - ženske: Slalom: 5. 12. 1986 — Waterville Valley (ZDA)
8.	Mateja Svet (JUG)
12.	Camilla Nilsson (SVE)
6.	ALPSKI SVETOVNI POKAL - moški: Super VSL: 6. 12. 1986 — Val d’Isere (FRA) 7. Martin Hangl (ŠVI)
7.	SKAKALNI SVETOVNI POKAL
70 m skakalnica: 6. 12. 1986 — Thunder Bay (KAN)
6. Primož Ulaga (JUG)
7. Vegard Opaas (NOR)
11.	O. Gunnar Fidjestol (NOR)
15. Miran Tepeš
8. SKAKALNI SVETOVNI POKAL
90 m skakalnica: 7. 12. 1986 — Thunder Bay (KAN)
3. Vegard Opaas (NOR)
5. Miran Tepeš (JUG)
9. SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH TEKIH - moški:
15 km - 13. 12. 1986 - Cogne (ITA)
12.	Albert Walder (ITA)
10. SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH 90 m skakalnica: 13. 12. 1986 - Lake Placid (ZDA)
1. Vegard Opaas (NOR)
3. Primož Ulaga (JUG)
5.	O. Gunnar Fidjestol (NOR)
14. Matjaž Zupan (JUG)
11. ALPSKI SVETOVNI POKAL - moški:
Veleslalom: 14. 12. 1986 — Alta Badia (ITA)
4. Ingemar Stenmark (ŠVE)
12. SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH 70 m skakalnica: 14. 12. 1986 — Lake Placid (ZDA)
2. Primož Ulaga (JUG)
3. Vegard Opaas (NOR)
4. Miran Tepeš (JUG)
5. O. Gunnar Fidjestol (NOR)
11.	Matjaž Debelak (JUG)
13. ALPSKI SVETOVNI POKAL - moški:
Veleslalom: 15. 12. 1986 — Alta Badia (ITA)
7.	Ingemar Stenmark (ŠVE)
14. ALPSKI SVETOVNI POKAL - moški:
Slalom: 16. 12. 1986 — Madonna di Camp. (ITA)
2.	Ingemar Stenmark (ŠVE)
4. Bojan Križaj (JUG)
6. Johann Wallner (ŠVE)
15. Gunnar Neuriesser (ŠVE)
Zmagovalec v slalomu v Kranjski gori in drugi v Hinterstoderju 1986
Štipendije v letu 1986
Štipendiranje je ena od oblik pridobivanja kadrov, ki v zadnjem času dobiva tudi v Elanu vse večjo veljavo, saj se kaže kot dobro naloženi kapital, zlasti v teh časih, ko je na voljo vedno manj šolanih kadrov.
Za šolsko leto 1986/87 je bilo razpisanih 58 štipendij za šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah, dodeljeno pa je bilo 37 štipendij. Po daljšem času se je zopet pokazal večji interes za štipendije za študij strojništva, razveseljiv je odziv na razpis za štipendije za lesarske poklice (lesar, lesar širokega profila,...), manj je vlog za kovinarske poklice (strojni mehanik, strugar, rezkalec,...), zaskrbljujoče pa postaja stanje pri pleskarjih, saj ni bilo niti ene vloge (v naši občini sta se le dva učenca vključila v program pleskarja, za naslednje šolsko leto pa med poklicnimi namerami učencev 8. razredov sploh ni zaslediti interesa učencev za poklic pleskarja)
Poklic	Razpisano Dodeljeno 1986/87 1986/87		Skupaj štipendi- stov
obdelovalec lesa	4			2
lesar širokega profila	15	13	24
pleskar	6	—	1
elektroenergetik	2	3	4
strojni mehanik	9	5	10
rezkalec	1	—		
strugar	1	1	1
finomehanik	1	1	1
vodovodni inštalater	1	1	1
varilec	2	—		
lesar tapetnik	—	—	1
strojni tehnik	—	—	11
elektrotehnik	—	—	1
lesarski tehnik	—	—	11
ekonomski tehnik	—	—	5
ekonomist	1	1	1
inženir strojništva	1	3	4
inženir lesarstva	1	1	1
diplomirani ekonomist	5	2	3
diplomirani inženir strojništva	3	3	4
diplomirani inženir kemije	1	1	1
diplomirani inženir lesarstva			1
diplomirani arhitekt	1	1	3
diplomirani inženir računalništva	2		2
diplomirani inženir organizacije dela — smer informacijski sistemi	2	2	2
delovna organizacija TABOR izreka
PRIZNANJE
.£LAN_
BEGUNJE
za dolgoletno uspešno sodelovanje
DO TABOR
Gluvni direktor Košak Jote
Grosuplje, nov. I»86
35 let
Predsednik DS Zupančič Jože
Krvodajalska akcija 1986
Povečano zanimanje učencev za štipendije v naši DO je sigurno rezultat aktivnejšega sodelovanja tudi Elana pri poklicnem usmerjanju učencev okoliških osnovnih šol (predavanja o poklicih, štipendijski politiki, ogled DO, proizvodno delo). Interes za štipendijo v Elanu povečujejo tudi ugodnosti, ki jih nudi štipendistom OOS (nabava kart za smučanje, plavanje, smuči III. vrste, možnost letovanja v naših počitniških enotah,...).
Za tekoče šolsko leto smo dodelili tudi 8 Elanovih štipendij, ki so namenjene zelo uspešnim učencem in študentom, katerih starši so zaposleni v Elanu, ne glede na usmeritev. Med njimi je kar polovica takih, ki so imeli Elanovo štipendijo že v prejšnjem šolskem letu in jim je štipendija tudi nagrada za vloženi trud.
S štipendiranjem bomo v takem obsegu nadaljevali tudi v prihodnjem letu in na podlagi poklicnih namer učencev 8. razredov okoliških osnovnih šol pričakujem večji odziv na štipendije tudi za kovinarske poklice. Razpis štipendij bo objavljen konec meseca februarja v časopisu Delo in v internih glasilih.
Hudi Antolin
Letošnja krvodajalska akcija je bila v mesecu novembru in se je je udeležilo 18 % vseh zaposlenih v Elanu kar je za 2 % več kot lani, oziroma 1 % manj kot leta 1984.
Kri so darovali predvsem tisti, ki se redno udeležujejo krvodajalskih akcij. Mlade, oziroma novince pa je zelo težko pridobiti, seveda z nekaterimi izjemami. Prav porazno pa bi bilo število v procentih, če bi vzeli število krvodajalcev s srednjo izobrazbo in naprej in jih primerjali s številom zaposlenih. Mnogi se izgovarjajo, da nimajo časa. Vsak dobi nekakšen izgovor, samo da se opraviči sam pred sabo in pred sodelavci. Ne smem pa biti krivičen do tistih, ki z razumevanjem oddajo kri in se vrnejo nazaj v službo, če jim res drugače čas ne dopušča. Med posamezniki se tudi slišijo glasovi, da pri sosedih kri plačujejo in da jo bodo rajši darovali tam — za devize. Zanima me ali se ti posamezniki vprašajo, kaj bi bilo v prime-
ru nesreče ali hude bolezni kateri lahko sledi zahtevna operacija pri kateri se uporabi mnogo krvi. Ali naj jo zahtevajo pri sosedih — pa če bi jo, bi jo morali plačati desetkrat toliko, kakor bi dobili oni zanjo. Prodajati kri — to se pravi prodajati svoje zdravje, ki ga boš jutri še kako rabil. Prepričan sem, da je takih nehumanistov med nami zelo malo. Zaželeno pa bi bilo, da daruje vsak voznik vsaj desetkrat svojo kri, ker vozniki smo tisti, ki bomo najprej potrebni take pomoči. Ne smemo biti krivični do tistih, ki bi z voljo darovali svojo kri, pa zaradi bolezni ali podobnih stvari ne morejo biti krvodajalci.
Upam, da se bodo v prihodnje odzvali vabilu vsi tisti, ki jim bosta zdravje in čas to dopuščala. Pojdimo z zavestjo naprej — da samo z zadostno količino krvi lahko rešimo življenja nas samih, naših svojcev in naših sodelavcev.
Alojz Knavs
Kadri v letu 1986
V	letu 1986 smo do 15.12. 1986 sprejeli v delovno razmerje 181 delavcev. Do konca meseca novembra 1986 pa je iz delovne organizacije odšlo 112 delavcev.
Kakšna je bila fluktuacija v navedenem obdobju nam po posameznih programih, oz. področjih prikazuje naslednja tabela:
Program, oz. Število sprejetih Število delavcev,		
področje delavcev ki so odšli iz DO		
Program smuči	63	40
Program šport, orodja	21	13
Program plastike	49	23
Program vzdrževanja	21	6
Sektor Inštitut	5	6
Nabavni sektor	2	
Področje trženja	17	18
Splošno področje	3	5
Področje gospodarjenja	—	1
Skupaj DO ELAN 181 delavcev 112 delavcev		
Po posameznih področjih je bilo stanje zaposlenih po		
novi organizaciji dne 30. 11. 1986	naslednje:	
SPLOŠNO PODROČJE		skupaj 93 delavcev
— vodstvo DO		2 delavca
- KSSinODP		44 delavcev
— sektor inf. sistem		14 delavcev
— sektor kontrole kvalitete		33 delavcev
PODROČJE GOSPODARJENJA		skupaj 38 delavcev
— vodstvo		1 delavec
- PAS		4 delavci
— račun, sektor		13 delavcev
— fin. sektor		17 delavcev
— sektor naložb		3 delavci
PODROČJE PROIZVODNJE		skupaj 957 delavcev
— vodstvo		1 delavec
— sektor Inštitut		29 delavcev
— nabavni sektor		25 delavcev
— program SM		426 delavcev
— program ŠO		149 delavcev
— program PL		174 delavcev
— program VZD		153 delavcev
PODROČJE TRŽENJA		skupaj 219 delavcev
— vodstvo		2 delavca
— marketing sektor		25 delavcev
— prodajni sektor		192 delavcev
SKUPAJ DO ELAN		1307 delavcev
Z zaposlovanjem novih delavcev ne moremo biti zadovoljni. Nimamo zasedenih vseh prostih del in nalog, prav tako pa nismo bistveno izboljšali našo kvalifikacijsko strukturo zaposlenih delavcev.
Primanjkuje nam delavcev z visoko izobrazbo in z določenimi delovnimi izkušnjami za različna področja v delovni organizaciji. Še bolj pa nam primanjkuje kvalificiranih delavcev in to predvsem v programu plastike. Vzrok pomanjkanja KV delavcev v plastiki je tudi neustrezno štipendiranje. Za programa vzdrževanje in športna orodja smo redno razpisovali štipendije in jim zato ne primanjkuje večjega števila KV delavcev, saj so tako vsako leto na novo pridobili nekaj štipendistov, oziroma delavcev.
Zavedati se moramo, da bomo nove delavce pridobivali predvsem z lastnim štipendiranjem in ne nazadnje tudi z dobrimi osebnimi dohodki, ki pa smo jih v drugi polovici leta tudi izboljšali.
C. Z.
Kot smo objavili že v prejšnji številki Smučini, smo v mesecu novembru v Bohinjski Bistrici — Zoisova plana—, prevzeli nove počitniške enote.
Elan je odkupil 4 apartmaje v dveh blokih (od skupno treh), in sicer:
— apartma D 38 v objektu Murka v tretjem nadstropju — za 4 osebe,
— apartma B 24 v objektu Planika v 2. nadstropju — za 6 oseb,
— apartma C 27 v objektu Planika v 2. nadstropju — za 3 osebe in
— apartma C 37 v objektu Planika v 3. nadstropju — za 3 osebe.
Tako smo pridobili 4 nove počitniške enote in povečali kapacitete še za 16 postelj.
Apartmaji bodo namenjeni predvsem »zimskemu turizmu«, saj so Elanovi delavci že dalj časa izražali željo po tovrstnih objektih, seveda pa jih bo možno uporabljati tudi v ostalih letnih časih.
Apartmaji so opremljeni tako kot ostale naše enote, torej tako, da je v njih možno kuhati. Ogrevani so s termoakumulacijskimi pečmi.
Vsi apartmaji imajo balkon in prostor za shranjevanje smučarske opreme v kleti.
Komisija za družbeni standard je tudi že določila cene za uporabo in znašajo za: apartma za 3 osebe — 500 din dnevno, apartma za 4 osebe — 600 din dnevno in apartma za 6 oseb — 700 din dnevno.
Naj omenim še to, da so objekti v neposredni bližini smučarskega centra Kobla (10 minut peš) in da bodo uporabniki v gostinskem obratu »Gostišče Ravne na Kobli« imeli tudi 10 % popust pri nakupu toplih obrokov.
Prvi uporabniki so apartmaje že koristili, tisti, ki pa bi to želeli, naj se javijo pri strokovni službi, kjer bodo dobili, tudi podrobnejše informacije.
Z. V.
ZAHVALE
Ob boleči izgubi drage mame
MARIJE JANC
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem Elana, predvsem pa sodelavcem iz skladišča smuči in prodaje za izrečena sožalja, za šopek in denarni prispevek katerega sem daroval Onkološkemu inštitutu.
Še enkrat se najlepše zahvaljujem vsem ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči sin Janez s svojci
Med »vratci«
Družba mora omogočiti rekreacijo, čeprav gre pri tem za znatna materialna sredstva. Vendar to, kar zasigura zdravje in srečo, ne sme biti predrago. Pravzaprav pa je rekreacija najcenejši način, da se izboljša ljudsko zdravje.
Sir Roger Bannister
Ob težki izgubi dragega očeta
SLAVKA KOPRIVCA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem skladišča telovadnega orodja za izrečena sožalja in denarno pomoč namesto venca na grob. Vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči sin Slavko z družino
Ob boleči izgubi drage mame
FRANČIŠKE JAUH
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem fina-čnega in računovodskega sektorja za izrečena sožalja, podarjeno cvetje ter spremstvo na zadnji poti.
Marica Knavs z družino
Delovni
25.	novembra 1986 je bila v Elanu kratka slovesnost ob počastitvi delovnega jubileja naših delavcev.
Sprejeli so jih: predsednik PO-DO, tov. Uroš Aljančič, predsednik DS-DO tov. Vinko Selčan,
predsednik sindikata tov. Franc Bulovec in preds. osn. organizacije ZK tov. Rok Sitar.
Zbranim je spregovoril in jim čestital tov. Aljančič.
Poudaril je njihovo pripadnost združenemu delu in Elanu in se jim zahvalil za njihovo dolgoletno vestno delo. Imenoval jih je steber kolektiva, ki računa nanje tudi v bodoče.
Povedal je, da se pripravljajo zelo pomembni ukrepi za razvoj in perspektivo Elana v bodoče in da upa, da bo pri tem projektu konstruktivno sodeloval ves kolektiv s koristnimi predlogi in pripombami. Pri tem je opozoril tudi na veliko strpnost pri delu, ker bomo le s skupnimi močmi lahko uspeli, da bo Elan napredoval in da bodo tudi naši zanamci v njem zaslužili dober kos kruha.
Na zaključku jim je v imenu organizacije ZK čestital še preds. tov. Rok Sitar.
Po skromni pogostitvi in prejemu jubilejnih nagrad je bila slovesnost zaključena. JUBILANTI:
10 let (skupne zaposlitve):
1. Čančar Mara
2. Šlibar Viktor
3. Adžič Ilija
4. Bernard Helena
5. Boškovič Rozemari
6. Boršič Emilija
7. Brkljačič Božo
8. Debeljak Milan
9. Finžgar Primož
10. Gašič Dejan
11. Gogala Franc
12. Grašovec Finko
13. Hočevar Bojan
14. Hrovat Viktor
15. Kajdiž Milan
jubilej
16. Kneževič Andrič Jadranka
17. Kocjančič Andrej
18. Kvrgič Petra
19. Lešina Zdenka
20. Legat Anton
21. Legat Božidar
22. Ljubojevič Milomirka
23. Marijan Sonja
24. Marolt Darko
25. Mencinger Frančiška
26. Možina Srečko
27. Mujezinovič Ismet
28. Mulej Jožef
29. Nikolič Gordana
30. Pantič Zora
31. Pavlenč Tomislav
32. Pernuš Alojzija
33. Resman Jožica
34. Rupar Marija
35. Stankovič Stevka
36. Stroj Miloš
37. Trplan Simona
38. Urbanc Janez
39. Vojvoda Vojko
40. Vuzem Milan
41. Grm Bojan
42. Arih Janez
43. Korošec Ciril
44. Zupančič Božo
45. Blažič Janez
46. Šimac Ana Marija
20 let (skupne zaposlitve):
1. Štefelin Anton
2. Žen Frančiška
3. Bajič Marica
4. Dežman Anton
5. Debeljak Majda
6. Dijak Kristina
7. Dobre Stanko
8. Gomilšek Marta
9. Hladnik Marjan
10. Horvat Zvonko
11. Jakopič Blaž
12. Jerič Pavla
13. Kleindinst Anton
14. Kopar Janez
15. Luznar Janez
16. Meglič Alojz
17. Peternel Ludvik
18. Poklukar Herman
19. Potočnik Stanislav
20. Potočnik Rozalija
21. Prešeren Alojz
22. Purgar Ida
23. Stošič Maja
24. Stopar Ana
25. Toman Slavko
26. Tonejc Jože
27. Triplat Marjan
28. Vogelnik Jurij
29. Kunčič Janez
30. Prskalo Ivan
31. Volk Valerija
30 let skupne zaposlitve:
1. Čuden Rozalija
2. Ščančar Terezija
3. Štibelj Franc
4. Arh Anton
5. Bilič Darinka
6. Blažič Marta
7. Brejc Ivanka
8. Dolžan Marjan
9. Dragan Milka
10.	Fink Anton
11. Grmič Marija
12. Iskra Franc
13. Jensterle Marija
14. Jerala Vinko
15. Jesenšek Vera
16. Knavs Marija
17. Komar Štefan
18. Korošec Julijana
19. Kosmač Marija
20. Koželj Viktor
21. Kralj Nevenka
22. Lampič Marjeta
23. Mežek Pavla
24. Miholič Avgust
25. Mohorč Marjan
26. Nadižar Marija
27. Oblak Cilka
28. Pajič Francka
29. Palovšnik Albin
30. Prašiček Janez
31. Rezar Jože
32. Arih Anica
33. Mevlja Branko
34. Zupan Zdravko
35. Poklukar Jožef
36. Iskra Karel
Od teh 30 let samo v EI.ANU:
1. Ščančar Terezija
2. Arh Anton
3. Blažič Marta
4. Brejc Ivanka
5. Dolžan Marjan
6. Grmič Marija
7. Jensterle Marija
8. Knavs Marija
9. Kosmač Marija
10. Kralj Nevenka
11. Miholič Avgust
12. Oblak Cilka
13. Mevlja Branko
ČESTITAMO!
UREDNIŠKI ODBOR: Knafelj Slavko (odgovorni urednik), Mulej Stanko, Jan Igor, Mertelj Marjan, Vidic Zdravko, Urbanc Janez, Rupar Marija, Bulovec Franc, Žirovnik Marjana.
Naša Smučina šteje med proizvode 7. tč. I. odst.
36.	člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu za katera se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. (Mnenje republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SR Slovenije št. 421 — 7 — 72); naklada: 1700 izvodov.
Jubilanti s 30-letnim delovnim staležem (glej seznani). Manjkajo na sliki: Mežek Pavla, Miholič Avgust, Prašiček Janez, Mevlja Branko.
DELOVNI KOLEDAR
37ja8|09i1.0l'n 112
20
26l:
31
16117
77/
VIII
[P) PRAZNIK
PROST DAN - lizmeHiPROST DAN-neem.cfelo az.vseizme
KOLEKTIVNI DOPUST
PRCST DAN -I izme|
NEDELJA