Iv. Steklasa: Tadej Smičiklas.
387
dobil vrli pisatelj od svojega naroda. Vidi se, da so Hrvatje razumeli svojega zgodovinarja, ki jim je odkril njihovo slavno prošlost ter pobil vse krive nazore protivnikov hrvaškega naroda.
Druga znamenita zgodovinska knjiga Smi-čiklasova je: „Dvestoletnica osvobojenja Slavonije" !). L. 1691. so bili Turki pregnani iz Slavonije, kjer so gospodovali od 1.1541. Jugoslavenska akademija" je hotela proslaviti dvestoletnico tega dogodka z obsežnim zgodovinskim spisom ter je to težavno nalogo poverila svojemu članu, zgodovinarju Smiči-klasu.
Smičiklas je razdelil svojo razpravo na dva dela. Najprej je opisal kulturno stanje Slavonije pod turško vlado od 1. —103. strani; v drugem delu cd 103. do 173. strani pa je obdelal pravi boj za osvoboditev do karlov-škega miru 1.1699. Za prvi del spisa so mu služila razna poročila poslancev tujih držav, posebno pa narodne pesmi, iz katerih je nabral mnogo gradiva za svoje trditve. Za drugi del je našel pisatelj že precej zbranega gradiva v raznih delih, tudi v hrvaškem jeziku; posebno sta za to važna oba spisa
') Dvijestogodišnjica oslobodjenja Slavonije. Prvi dio: Slavonija i druge hrvatske zemlje pod Turskom i rat oslobodjenja. Napisao Tade Smičiklas, pravi član jugoslavenske akademije. Izdala na svjet jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti. U Zagrebu 1891. Str. 173. Drugi dio: Spomenici o Slavoniji u XVII. vijeku (1640—1702). Skupio Tade Smičiklas, pravi član jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. U prilogu karta Slavonije u vrieme požarevačkoga mira (1718). U Zagrebu 1891. Str. VII. in 362.
Radoslava Lopašica o Luku Imbrišinovicu in Marku Mesicu. Vendar pa je bilo treba še preiskati arhive, posebej še vojaški arhiv na Dunaju, kamor so prenesli vse spise iz zagrebškega vojaškega arhiva. Le na ta način je bilo mogoče podati jasno sliko o Slavoniji v tem času in o bojih proti Turkom.
V prvem delu spoznava čitatelj, v kako žalostnem stanju je bila Slavonija pod turško vlado;  bila  je  pravi   turški pašaluk, s popolno  turško  vojaško  upravo,  kakršne na Ogrskem ni  bilo, ker tukaj se je poleg turške vzdržala   tudi   še  domača županijska uprava.   Zato   Ogrska   ni sprejela v sebe nikdar toliko turškega življa, kakor Slavonija, in to se pozna še dandanes.
V drugem poglavju opisuje, v kakem razmerju so  bili podlož-niki in koliko je narod
trpel pri pobiranju davka; le po mestih je bilo malo bolje. Turki so osnovali tudi svojo krajino, kamor so postavljali Vlahe za čuvaje; toda ti čuvaji so narod tako tlačili, da je kar bežal iz dežele. V tej krajini so Turki
gospodarili nemilo-srčno ter ubijali narod gmotno in moralno. O tem pripoveduje Smičiklas v tretjem poglavju grozne stvari. Ker so bili ti Turki, ki so gospodarili po Slavoniji, večinoma iz Bosne, torej rojeni Hrvatje, se niso razlikovali od svojih podložnikov niti v jeziku niti v navadah. Zato se je pa pomohamedanilo toliko Hrvatov, da imamo malokje toliko poturic kakor med Hrvati; zato se pa hrvaško govori celo na sultanovem dvoru. Slavonski Turki so silili sploh vse kristjane, da se poturcijo. Ker so se pa vendar  branili, so jih Turki strašno tlačili.
25-