G/as//o Zveze sindikatov Slovenije, glavni urednik: Vojko Černelč, odgovorni urednik: Bojan Samarin DELAVSKA ENOTNOST št. 50 — leto XXXVII i. lndikat in (ne)delo delegatov v Krki, tovarni zdravil v Novem mestu V torek je bila v Ljubljani prva seja republiškega sveta ZSS ■ Senčna stran Daše samouprave Berite na tretji strani \ t/e, Nl^ua na Bokljuki je vedno zelo živahno. Vojašnica ni taka kot druge, v kateri so vojaki neke garnizi-Reg9 H°kljuko le občasno prihajajo starešine, rezervisti, teritorialci in vojaki iz vsega ljubljanskega armad-„ ^ Področja na krajše oziroma daljše seminarje. Izobražujejo se politični delavci rezervnega sestava. ^ tlst‘m‘’ K prihajajo na Pokljuko, so tudi mlajši vojaki in oficirji, ki se v zimskih mesecih pripravljajo ['V za delo v enotah, ki.so namenjene delovanju v zimi in snegu. Njihovo urjenje ni lahko, saj so | heifi ater' med njimi, ki so se prvič »spopadli« s smučmi in snegom. Če pa pri tem upoštevamo še dokaj za-l) . n(d°ge, ki jih vadijo, je treba priznati, da-tak tečaj vzdržijo le kondicijsko najbolje pripravljeni. j SjSlV0 Pa’ da te tečaje, in seminarje uspešno konča vsako leto več udeležencev, kaže, da smo dobro pri-en' na vsakršno morebitno agresijo. Delovni dogovor za prihodnje leto Damjan Križnik »Že sama udeležba doka/uje, da začenjamo z resnim delom...« S temi besedami je predsednik RS ZSS Vinko Hafner v torek začel »prvo delovno sejo« (prva je bila sicer že v Mariboru) republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, ki je ob polnoštevilni udeležbi trajala dobrih šest ur. Člani republiškega sveta so soglasno sprejeli poslovnik o organizaciji in delovanju RS ZSS in njegovih organov, ki bi naj po besedah poročevalca Frančka Kavčiča v prihodnje bolje reguliral delo republiških sindikatov. Ta dokument, »ki je več kot zgolj tehnični pripomoček« (V. Hafner) pa bodo v prvih šestih mesecih še preizkušali in ga na podlagi izkušenj tudi dopolnjevali. Komisiji, ki ga je pripravljala, so tudi naložili, naj z nekaterimi pripombami naredi končno redakcijo, pri čemer naj bo pri opredeljevanju svetov bolj natančna. V nadaljevanju seje so izvolili tudi organe republiškega sveta ZSS, kjer so upoštevali tako regionalno zastopanost kot tudi starostno strukturo. Po določilih končnih določb statuta ZSS je statutarna komisija uskladila novosprejeti statut ZSJ s statutom ZSS. Sprememba se nanaša samo na 7. člen, kjer je odslej zapisana tudi Titova misel o kolektivni odgovornosti. Komisija je opravila še 45 redakcijskih sprememb, v katerih pa gre v glavnem le za izboljšanje besedila. V nadaljevanju seje so sprejeli še program dela republiškega sveta za uresničevanje sklepov 9. kongresa ZSS in 8. kongresa ZSJ. (O tem smo poročali v prejšnji številki DE.) Med osrednjimi temami razprave so bila izhodišča stališč republiškega sveta ZSS do aktivnosti sindikatov na področju uveljavljanja načela delitve po delu in rezultatih dela v prihodnjem letu. Namesto sindikalne liste, ki je doslej predstavljala zelo pomembno izhodišče za uveljavljanje pravic delavcev iz dela, še zlasti iz sredstev skupne porabe in nekaterih vidikov materialnih stroškov temeljnih organizacij, želi republiški svet s svojimi stališči celovito zajeti razporejanje čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke, hkrati pa tudi naloge sindikata na vseh ravneh organiziranosti do te problematike (več na 2. strani). Zatem so se člani republiškega sveta ZSS seznanili z informacijo o pripravah na regijske seminarje v januarju prihodnjega leta, o problemski konferenci na temo »delavka v združenem delu« in sprejeli sklep o začasnem financiranju republiških organov sindikatov in Zveze sindikatov Slovenije v prvem četrtletju prihodnjega leta. Na seji RS ZSS so nameravali razpravljati tudi o predlogu resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana SRS v letu 1979, vendar so to točko črtali z dnevnega reda, ker izvršni svet skupščine SRS pripravlja nov, precej dopolnjen predlog. O njem bodo razpravljali na seji predsedstva, ki bo 21. tega meseca. Več o seji objavljamo na 2. strani DE in v prilogi Sindikalni poročevalec. V Beogradu je zasedal 10. kongres ZSMJ Kritični do sebe in okolja £n anje je le temelj... Andrej Agnič ^ dnevi se je na Bledu • aj.V dyomesečni politični t>'ra če'8a že Peto leto organi-i 2s<:-er Za 'z°braževanje pri ečajg7pln RKZSMS. Sedanjega 38 temU?elPžuje 40 slušateljev ?4cij Zdr e inih in drugih organi-, V i^nega dela iz domala ,,Ce e^kih regij. ,, le texJ_.Je dvomesečne poli-^ateijPJe UsPešno končalo 692 od tega 110 žensk. Med njimi je bilo tudi 80 tečajnikov iz drugih jugoslovanskih republik in pokrajin, ki so zaposleni v naših delovnih organizacijah. Dvomesečni politični tečaji, ki so se pred petimi leti začeli v Jasnici, nadaljevali v Dolenjskih Toplicah, zdaj pa potekajo na Bledu, kažejo pomembne uspehe, kajti po analizi centra je več kot dve tretjini nekdanjih slušateljev izredno aktivnih v družbe- nopolitičnem udejstvovanju v delovnih in družbenopolitičnih organizacijah. Čeprav je to že praktično 17. »ponovitev«, program tečaja ni enak prvemu, ampak se nenehno izpopolnjuje — tako vsebinsko kot tudi v metodološkem pristo pu. Še posebej je treba poudariti, da je v zadnjih tečajih vedno manj klasičnih predavanj in vse več skupinskega dela. Ivo Kuljaj , V Beogradu se je pravkar končal K), kongres Zveze socialistične mladine Jugoslavije, ki se ga je udeležilo 1450 delegatov ter 250 domačih in 160 tu jih gostov. Najširšo tribuno jugoslovanskih mladincev je odprl predsednik ZSMJ Azem Vlasi, ki je najprej prebral poslanico tovariša Tita, v kateri je naš predsednik zaželel udeležencem zborovanja uspešno delo, potem pa pozdravil goste. Lahko rečemo, da so se mladi na kongresu dotaknili vseh bistvenih vprašanj in nalog njihove organizacije v boju za nadaljnje delo mladine pri razvoju in krepitvi socialističnega samoupravljanja. Menili so, da je osnovna naloga mladin- ske organizacije, da čedalje bolj deluje kot notranja sila politič-Vnega sistema socialističnega samoupravljanja ter da idejnopolitično pripravlja in usposablja mlade ljudi. Tu pa organizacijo mladih čaka še veliko dela. Ugotavljali so tudi, da se ponekod še vedno dogaja, da na sestanke ožjih vodilnih struktur povabijo predsednika mladinske organizacije. Ta naj bi na sestanku posredoval mnenje mladine, v resnici pa od njega pravzaprav zahtevajo, da podpre tisto, kar namerava izvesti poslovodni organ. Mladi so na svojem najvišjem srečanju posvetili še posebno pozornost težavam pri zaposlovanju mladih ljudi, poudarili so, da naša skupnost ima možnosti, da bi problem nezaposlenosti reševala hitreje, če bi se tega vprašanja lotila bolj' organizirano. Ena izmed poti je tudi načrtovana proizvodnja in povečanje delovne storilnosti na vasi. Drugi veliki problem, na katerega so v svojih kongresnih sklepih opozorili mladi, pa je v razlikah med stvarnimi potrebami gospodarstva in strokovno izobrazbo nezaposlenih. V svojih sklepih so mladi tudi poudarili, da se bo morala naša mladina, ki bi se rada zaposlila, zdaj sprijazniti z dejstvom, da te pravice ne bo mogla uveljavljati zgolj v kraju, kjer se je rodila in živi oziroma tam, kjer si želi. KAJ SMO STORILI S seje republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Doklej nekontrolirano zaposlovanje Kolektivna odgovornost v statutu ZSS 5 Marjan Horvat Damjan Križnik V ljubljanskih organizacijah združenega dela združuje delo okoli 40 tisoč delavcev iz drugih republik in pokrajin naše domovine. Ta številka predstavlja 20 odstotkov vseh zaposlenih v Ljubljani, kar dokaj jasno ponazarja že znano resnico, da ljubljansko združeno delo nima kadrovskega zaledja ne v bližnji okolici ne v republiki. Zaposlovanje delavcev iz drugih republik in pokrajin je zategadelj gospodarska nuja v mnogih organizacijah združenega dela, pa tudi v nekaterih dejavnostih, ki doslej niso bile znane po tem, da zaposlujejo delavce izven naše republike. Do sem je vse lepo in prav. Že nekaj let pa predvsem v sindikatih opozarjajo na družbenoekonomski in družbenopolitični položaj delavcev iz drugih republik in pokrajin, ki marsikje ni urejen tako, kot bi moral biti. Mislimo predvsem na neurejene stanovanjske razmere teh delavcev, izobraževanje in različne oblike usposabljanja ob delu in ne nazadnje tudi na nelegalno, »črno« zaposlovanje, ko organizacije združenega dela (predvsem v gradbeništvu) sklepajo pogodbe z zasebniki, pri čemer jim ni mar v kakšnih razmerah živijo in delajo »njihovi« delavci. In če se tokrat vprašamo, kaj smo storili, da bi uresničili vsaj samoupravni sporazum o pogojih zaposlovanja in minimalnih standardih, tedaj kaže kar takoj povedati, da so operativno vse te zadeve šle mimo subjektivnih sil in tudi tistih organov v organizacijah združenega dela, ki bi morale skrbeti, da bi delvci živeli in delali v človeka dostojnih razmerah. Resnici na ljubo povejmo, da so se v sindikatih že zdavnaj spoprijeli s tem vprašanjem, saj skorajda ni seje vodstev občinskih organizacij in vodstva mestne organizacije ZS, na kateri ta splet vprašanj ne bi bil na dnevnem redu. Če sodimo po tistem, kar smo slišali na minuli seji predsedstva mestnega sveta ZS Ljubljana, tedaj velja nameniti kritiko še zlasti izvršnim svetom občinskih skupščin, krajevnim skupnostim in samoupravnim interesnim skupnostim, ki so doslej več ali manj vsa ta vprašanja zanemarjale. Že v začetku leta sta mestni svet zveze sindikatov in mestni komite zveze komunistov opozorila na žgoče probleme, s katerimi se soočamo pri zaposlovanju sploh v Ljubljani. In če tokrat želimo opozoriti na konkretne sklepe predsedstva MS ZSS Ljubljana, tedaj med osrednje nedvomno sodi podpis samoupravnega sporazuma o minimalnih življenjskih in kulturnih standardih pri zaposlovanju delavcev in še zlasti tiste naloge osnovnih organizacij zveze sindikatov, ki zadevajo integriranje delavcev iz drugih republik in pokrajin v samoupravno življenje v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih. Pri tem seveda ne smemo mimo nalog OOS v obrti, kajti prav v tem sektorju ne manjka težav, ki niso v ponos samoupravni socialistični družbi. Ta čas, ko oblikujemo gospodarske načrte za gospodarjenje v prihodnjem letu, ko pripravljamo tudi izhodišča za prihodnji srednjeročni načrt družbenega in gospodarskega razvoja in še zlasti ko konkretiziramo kongresne sklepe vseh družbenopolitičnih organizacij v temeljnih samoupravnih skupnostih, velja nameniti vprašanjem zaposlovanja delavcev iz drugih republik in pokrajin v Ljubljani, njihovemu družbenoekonomskemu in družbenopolitičnemu položaju v združenem delu in v družbenopolitičnih skupnostih vso skrb. Kajti utegne se zgoditi — če ne zgrabimo takoj — da bodo stališča in sklepi skupne seje komiteja mestne konference ZKS Ljubljana in predsedstva mestnega sveta ZSS Ljubljana le kos papirja. Na 8. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije je v svojem govoru predsednik Tito med drugim dejal: »Delegatski sistem in nadaljnji razvoj socialistične samoupravne demokracije terjata, da v vseh samoupravnih in državnih organih, v delegatskih skupščinah, forumih in organih družbenopolitičnih organizacij popolnoma uveljavimo in spodbujamo kolektivno delo...« Kolektivno delo pa seveda zahteva tudi kolektivno odgovornost, zato je le-ta našla tudi svoje mesto v statutu ZSJ. Na podlagi določil končnih določb statuta ZSS je bila statutarna komisija po mariborskem kongresu zadolžena, da uskladi statut ZSS z novosprejetim statutom ZSJ. Titovo misel o kolektivnem delu in odgovornosti je zajela v 7. členu, ki se odslej glasi: »Organi Zveze sindikatov so za svoje delovanje odgovorni sindikalni organizaciji in njenim članom, obenem pa so v skladu s svojo funkcijo samostojni pri-sprejemanju stališč. Organi Zveze sindikatov so kolektivna, demokratična in politična telesa. Za njivovo delo imajo vsi člani enake pravice in odeovornosti. Člani Zveze sindikatov neposredno uresničujejo svoje pravice, dolžnosti in odgovornosti na sestankih osnovnih organizacij in v delegatsko sestavljenih oziroma voljenih organih Zveze sindikatov.« V poročilu, ki ga je imel na torkovi seji republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, je Franček Kavčič še povedal, da je komisija za statut ZSS po poo- blastilu kongresa opravila še redakcijskih sprememb in S polnitev. Največ jih je J! cev statusa in delovnega P0u'j. svetov, ki delujejo v Zvezi si1111 katov. Odslej bo imela irf »os tarna komisija RS ZSS p3 vico do tolmačenja statuta i11 več republiški svet, kot je bilo'. gulirano doslej. Sicer pa Je |0l vseh ostalih redakcijskih ^ membah šlo zgolj za izboljsa teksta. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije o »novi« sindikalni listi Stališče in napotek, ne pa — lista '»Oi s v N Pol, ks Marjan Horvat »Mnogi pojmujejo in razlagajo »sindikalno listo« kot pravico, ki jo sindikat daje organizacijam združenega dela v zvezi z razporejanjem dohodka in delitvijo sredstev za osebne dohodke, pri čemer pa ne upoštevajo ustvarjenega dohodka,« je med drugim dejal Miran Potrč, podpredsednik RS ZSS, na torkovi seji republiškega sveta. Sindikalna lista je v minulih letih opravila zelo pomembno vlogo pri izenačevanju prejemkov delavcev, ki jim pripadajo za jubilejne nagrade, regresiranje toplih obrokov med delovnim časom, nočnin, dnevnic, kilometrin, letnih dopustov in podobno. Že pri oblikovanju lanske sindikalne liste pa so v sindikatih ugotavljali, da se bodo morali v Zvezi sindikatov jasneje opredeliti do razporejanja čistega dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela, do delitev sredstev za osebne dohodke in hkrati s posebnim dokumentom zadolžiti sindikat na vseh ravneh organiziranosti do uresničevanja sta- lišč v zvezi s to problematiko. Tokrat so na seji republiškega sveta spregovorili o izhodiščih za pripravo takšnega dokumenta, ki bi naj bi v pomoč še zlasti osnovnim organizacijam sindikata pri uveljavljanju načel delitve po delu in sadovih dela v prihodnjem letu. »Verjetno se bomo tokrat ognili nazivu »sindikalna lista«, ker ima pogosto negativen prizvok. Menimo, da bi nov dokument moral vsebovati zlasti stališča in napotke, ki jih naj upoštevajo organizacije združenega dela v vsakdanjem življenju, v samoupravni praksi, konkretneje pa morajo ta stališča in rešitve oblikovati v svojih samoupravnih aktih in pri tem seveda upoštevati tudi dohodek, ki ga ustvarjajo,« je med drugim dejal Miran Potrč. Zatem je podpredsednik spregovoril o razlogih, ki narekujejo drugačen pristop k oblikovanju takšnega dokumenta, četudi vsebinskih sprememb v tistih postavkah, ki jih obravnava lanska sindikalna lista, ne bo veliko. Zveza sindikatov bo predlagala, naj bi bil opredeljen zajamčeni osebni dohodek. V organizacijah združenega dela naj bi tudi oblikovali določen odstotek solidarnostnih sredstev, ki bi bila neke vrste jamstvo za socialno varnost delavcev. Kot novost pa naj omenimo dodatke za nočno delo, ki bodo sodili med posebne delovne pogoje, zategadelj pa je treba meriti ta dodatek s številom točk, ne pa z odstotki. Isto število točk naj bi v prihodnje dobili za nočno delo vsi delavci ne glede na izobrazbo. Miran Potrč je v nadaljevanju spregovoril o dilemi, ali naj se novi dokument imenuje zgolj »stališča sindikatov« ali »sindikalna lista«. Res je, da nas predvsem ta čas zanimajo določila v zvezi z višino dnevnic, nočnin, kilometrin ipd., ob tem pa vendarle ostaja vprašanje — stališče še ni oblikovano — ali naj ostanemo pri dosedanjem načinu uveljavljanja višin ali jih naj sproti določamo. »Verjetno je treba težiti k trajnosti, da ne bi S1 »ed vsakih nekaj mesecev, gle1 Ur dedofc podražitve, spreminjali ;?V nih višin,« je menil Miran P0.,, 5^ Ob vsem tem pa velja še p° . bej poudariti mnenje razp' l ™ Ijalcev na seji republiškega s' da tako kot mora delitev jt ttic rflf Pta hodka in osebnih dohodov 1^ . Ijiti na ustvarjenem dohoda j ' temeljni organizaciji združuj S 'ep II1V.I jil I Ul gCUIIZtlAIJI Z.V41 ^‘■'7 || dela, tako mora biti tudi višin3 stih stroškov, ki jih je doslej ^ bovala sindikalna lista, dolov na realnih osnovah. To pa J' j -temeljno vodilo pri pripravljali S,>1( novega dokumenta, ki trtoO } sej; iel^ stališče in napotek, ne pa.^heii O tem dokumentu teče |jej< »!< razprava. Kaj kmalu bo o cP , jH spregovorilo tudi predse^ ^ % RS ZSS. Že v javni razpel ^ kasneje pri uveljavljanju {C^\ ^ lišč v življenju pa imajo šeJ*0, osnovne oreanizacije » 0] ka. S dikatov pomembne naloge- .. , . i__i_ _-i_ stališča bodo celovito zajest ^ porejanje dohodka in .j,; .p1 sredstev za osebne doho^j^v Zato pa moramo novi dokaf1 ' ^ 0' I ' pripraviti z vso odaovorn0^ Seja lO RO sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije Varnost — osnovni cilj Ciril Brajer Po drugi svetovni vojni se je cestni prevoz razmahnil do ne-slutenih razsežnosti. To velja tudi za našo državo, kjer o takšnem prometu pred vojno sploh ne moremo govoriti, zdaj pa je že izredno razvit — z vsemi prednostmi, ki jih je ta razvoj prinesel in seveda z vsemi težavami, ki so tudi vse prej kot majhne. Cestni transport zaposluje veliko število 5 voznikov, od takšnih, ki vozijo v mestnem prometuy do onih, ki prevažajo potnike in tovor na mednarodnih prograh. Povsem očitno je, da delajo vsi v izredno težavnih pogojih in da je njihovo delo med najbolj nevarnimi. Po .podatkih svetovne zdravstvene organizacije umre vsako leto na cestah 300.000 ljudi, nekaj rhili-4 jonov pa jih je teže ali laže ranje-nih. Tu je še vprašanje delovnega > časa, počitka, socialne varnosti in številna druga, ki jih je treba rešiti, če hočemo biti na cestah varni — in sindikat čakajo pri re-*v ševanju teh vprašanj zahtevne naloge. O tem so na svoji 2. seji seda-^ njega mandata med drugim raz- pravljaj! člani IO RO Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije, ko so obravnavali predlog mednarodne konvencije in priporočila o delovnem času in obdobjih počitka v cestnem prevozu. Strinjali so se, da bo treba določila o najtežjih problemih obravnavati v konvenciji, ki je za vse udeležence bolj obvezujočega značaja, ostale stvari pa bo lahko uspešno uredilo priporočilo. Konvencija, ki bo narekovala zakonodajna določila in rešitve v posameznih državah, bo seveda dokaj široka. V državah, ki jo bodo sprejele, vladajo namreč različni sistemi — od visoko razvitih do nerazvitih, socialističnih in kapitalističnih. Ne bo pa smela biti preširoka, da bi ne prihajalo do samovolje udeležencev. Že do sedaj se je pokazalo, da brez sodelovanja sindikatov ne bo šlo nikjer, tako ga tudi pri nas čakajo pomembne naloge. Res je, da smo v naši državi mnoga določila konvencije že dosegli, nekatera presegli — še vedno pa so takšna, ki se jim bo treba približati. Predno sprej- memo konvencijo, katere osnovni namen je večja varnost v cestnem prometu, bomo morali poglobljeno in dosledno razpravljati že o njenem predlogu. Poznati moramo naše realne možnosti, kako uresničiti zahteve konvencije. Nekajkrat se je namreč že pokazalo, da smo pristopili k različnim mednarodnim konvencijam, kasneje pa naleteli na resne težave pri njihovem uresničevanju. Člani IO RO Sindikata delavcev prometa in zvez so soglašali, da se h konvenciji pristopi, saj bo dejansko pozitivno vplivala na varnost in socialno varnost udeležencev cestnega prometa — ne le, ker jo bomo upoštevali pri nas, kjer smo na tem področju že precej storili, prav tako pomembno je, da bo veljala za nekatere države, katerih vozniki so na naših cestah pravi »strah« in stalno povzročajo nesreče. Udeleženci seje so sprejeli tudi nekaj dopolnil in predlogov ter še enkrat poudarili vlogo sindikata, ki bo moral biti bolj zavzet, da bomo lahko odpravili razkorak med normalnim in nadurnim delom voznikov, da bomo še izboljševali njihove delovne in življenjske pogoje in da bo družbena kontrola na tem področju uspešnejša. Sklenili so tudi, da je v okviru naše zakonodaje možno in koristno pristopiti k mednarodni konvenciji o poklicni varnosti in zdravju luških delavcev. Tudi tu je že toliko storjenega, da pristop k konvenciji ne predstavlja prezahtevnih nalog ali večjih finančnih obremenitev. Popravki in dopolnila so potrebni — vendar so bolj tehnične narave, vsa načela konvencije pa uveljavlja že naš zakon o združenem delu. Koprska luka je v pripravi konvencije tvorno sodelovala in njene predloge so sproti upoštevali. Sindikat pa čakata tudi tu dve pomemni nalogi — prizadeval si bo, da bodo normativi konvencije tudi dejansko uveljavljeni in poskrbeti bo moral, da bo vsak delavec temeljito in sproti obveščen o svojih pravicah in obveznostih na tem področju. Minuli teden je bilo v Ljubljani posvetovanje predsednikov it1 -jpC, tar jev občinskih in medobčinskih svetov Zveze sindikatov SIov^m predsednikov in sekretarjev republiških odborov posameznih s'n tov. Razpravljali so med drugim tudi o predlogu delovnega Pr0°gf republiškega sveta in njegovih organov za naslednje leto. Pri tem s posvetili največ pozornosti uveljavljanju samoupravnih družbe'10pr nomskih odnosov, gospodarjenju in pomenu razvojnih načrtov °r?p-zacij združenega dela ter številnim drugim življenjskim vprašat1! katerimi se srečujejo delavci in sindikalne organizacije. ES Vdihat in (ne)delo delegatov v Krki, tovarni zdravil v Novem mestu Senčna stran naše samouprave Janez Voljč ■ l'kv ■>>^otnai dobrih šest mese-‘V i]0vJe rn'nilo, odkar smo izvolili 1 tol Pr/ de*e8ate za delo v samou- li 'i?ih 0rg.a7h te™eljnih or8.a- ,1 ie , ‘J m delovne organizacije Si tfSameleSate za ^e*° v delegacijah iia., i,n 0uPravnih interesnih skup- P j pj.1 'n zbora združenega dela, iV Sat/ 'a*1*co ugotovimo, da dele-i° l; Svojih dolžnosti ne oprav- ?adovoljivo, velikokrat ma-S|j"^n° in brez čuta odgovorno-$E'/-askrbljujoča udeležba na nepoznavanje gradiva in Pol" anje raznim zaupanim dei n°stim niso v čast izvoljenim d^gatorn! Zato smo se odločili, ?an 3 P0iav predstavimo vsem ^0slenim«. Ta x. Ugotovitev iz članka Borisa 8anCa’ samoupravnih or- gat)0v in družbenopolitičnih or-ren12acij ter sekretarja konfe-SindCe snovnih organizacij zveze 11 pj^^ov v Krki, tovarni zdravil Nd°Ve^n rnestu’ je bil pred jla Tugim mesecem objavljen v je u delovne organizacije, nas Hm .budila, da smo minuli po-n Ueliek, % l'"’ skupaj z Marjanom H 'io/' iern> predsednikom me-,vf tov c,nskega sveta zveze sindikati ut3 Dolenjsko, obiskali Krko ji)" j- Usab najti vzroke te slabosti. irjf njen0Variš Zajc je namreč v ome-v£ii članku začel razpravo o jf tne dejavnosti na izredno po-e(lf Pt/bnem področju samou-11 saj jne8a prizadevanja delavcev, iieP: 'egati°^ te8a> kako delujejo de-r,ar| tič,/ 'n delegacije, odvisna vSf !tia °Vitost vsega našega siste- t je zapisak $rn„ snio se v preteklosti, ko 111111 Sejg, dSutavljali neudeležbo na lisP p^’ največkrat sklicevali na ^ d5|e rezno kadrovsko strukturo ije, (lel/alov 'n na začetne korake Is^kaij^skeg3 sistema, moramo ti1 Cijs,s ugotoviti, da je kandida-isP ' P°stopek za izvolitev novih i'o)q tovv potekal dovolj načrt-Z Ve?'a^etn'h težavah pa tudi ne kal1' PVq: rd° govoriti, saj smo v ra-i}t ItfZ, delegatskega sistema |i|ž' Patn 0 vkorakali v drugo man-Udobje. Sklicevanje na , UVo - vzroka torej prav go-# ^žbe06 dfži več. Vzroke neude-^ 'e8at 03 sejab >n za pasivnost de-I'j0V..ntoramo iskati drugje. ; t|0v TUištvo samoupravnih orga-družbeno političnih orga-I vanje1J’ je zadolženo za sklice-Nele Sej samoupravnih organov, Otga^'j in družbeno političnih tu 'Zacij. ugotavlja v zadnjem l'ji|jjPredvsem primere nasledilo tP0stankov: največje je šte-■ budh,St'h delegatov, ki se brez I !tjo°dne8a 0Pravičila ne ude-Pilile SeJe, oziroma so se udele-legatiUsfanovne seje. Sledijo de-kl Vedn° opravičujejo izo-| V'či|a ’ Ver|dar sd njihova opra-^var-Vebkokrat dvomljiva. Iz-sučaJaJ0 se na delovne naloge in %tj j. ^ druge seje.-Naslednji so StaUke e®?ti, ki prihajajo na se-\na-0bčasno> oziroma nered-•, eckrat pa na čelu »danes ?eje 1 ru§ič pa me ne bo«. (Vse j*avecj0 ^ud delovnim časom). 1,6 naeniprimeri so zei° splošni fej. Ča Vai.amo imen delegatov, Srit!a>n drugih podatkov, s blvej 11 podkrepili te ugoto-h s;reciPamoramo,datajniš-^Užb-^upruvnih organov in !'°dj D ^Političnih organizacij /' /bi V., °bno evidenco o ude- :,1loV?rniškeemhplTe,POdHtklbOV m- , > Se D em glttsdu tudi objavi-Z So j’ subej o tistih delegatih, f oe dpip61'* za odpoklic s lunk-[IT ^ana §ata, ki jim je bila zau- t.f /be^ / P0jav. ki razen neude-%UPrava Sejah hromi delo sa-nih organov in delega- Marjan Pureber Boris Zajc Marjeta Potrč Vincencija Skobe Nuša Šušteršič cij, je zamujanje sej, motenje sej in slaba pripravljenost, oziroma nepoznavanje gradiva. Zato se dogaja, da so sestanki brez potrebe dolgi in nimajo konstruktivne vsebine. Vse to opozarja na premajhno obveščenost delegatov, ki se ob izvolitvi za opravljanje funkcij, premalo zavedajo svojih obveznosti. Odgovornost za opravljanje samoupravljalskih funkcij Opredeljuje zakon o združenem delu, naši samoupravni akti in zbirka volilne zakonodaje. Ti zakoni oziroma akti določajo tudi sankcije za nevestno opravljanje funkcij delegata, vendar naj bi bil to zadnji ukrep h kateremu bi se zatekli. O tem, kaj storiti, da bi odpravili navedene slabosti, s katerimi se srečujejo samoupravni organi in organizacije, pa morajo razmisliti predvsem odgovorni za delo na tem področju skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami.« Ta kritični zapis, ki je bil po mnenju avtorja zgolj spodbuda za večjo odgovornost in delavno zavzetost delegatov, hkrati pa poziv, naj družbenopolitične organizacije posvetijo večjo pozornost delegatskemu sistemu, je »močno odmeval« med delavci Krke. Vsaj tako so nam rekli sindikalni aktivisti in vodje delegacij, s katerimi smo govorili. Zdaj se namreč več delegatov udeležuje sestankov, seje so sklepčne in razprave kažejo, da so delegati bolj seznanjeni z gradivom, čeprav so družbenopolitične organizacije, zlasti zveza sindikatov, šele začele razpravo o vzrokih za nedelavnost precejšnjega števila delegatov. V Krki, kjer dela 2.800 delavcev, imajo zelo razvejan delagat-ski sistem. Marjeta Potrč, direktor kadrovskosplošne službe in gost na nedavnem kongresu slovenskih sindikatov, nam je pripovedovala, kako so uveljavili delegatski način.dela v sindikatu od skupin do konference, ki jo sestavljajo delegati 13 osnovnih organizacij. Sindikalna vodstva se redno sestajajo in neopravičenih sestankov ni veliko. Tudi na sejah delavskih svetov v desetih temeljnih organizacijah, v delovni skupnosti skupnih služb in v delovni organizaciji dokaj redno prihajajo, čeprav se je že zgodilo, da so morali nekajkrat telefonirati v obrate in opozarjati delegate, naj pridejo v sejno sobo. Večje težave imajo zavoljo neudeležbe na sestankih delegacij v temeljnih organizacijah in konference delegacij v delovni organizaciji za zbor združenega dek^ občinske skupščine, najbolj malomaren pa je odnos delegatov do dela v delegacijah in enajstih konferencah delegacij za samoupravne interesne skupnosti. Vendar ta ugotovitev ne velja za vse delegacije in tudi ne za vse konference. Po mnenju Borisa Zajca je delo delegacij dostikrat odvisno od prizadevanja vodje ali nekaj zavzetih delegatov, pa tudi od tega, kako je dejavnost, ki jo delegati zastopajo, razvita v delovnem kolektivu. Dobro delajo, denimo, delegacije v interesni skupnosti za izobraževanje, za zdravstvo, telesno kulturo in kulturo, torej na tistih področjih za katere so delavci Krke zelo zainteresirani. Slabše pa so razmere na področjih, ki jih delavci ne poznajo, ki so »odmaknjena« in za katere ni »dovolj zanimanja«. Vincencija Skobe, predsednica konference delegacij za zbor združenega dela novomeške občinske skupščine, je svojo pripoved o vzrokih za nedelavnost nekaterih delegatov začela z ugotovitvijo te skupščine: »Konferenca delegacij Krke je med najbolj delavnimi v občini«. To mnenje je podprl tudi Marjan Pureber, delegat zbora združenega dela. Toda v občini ne vedo, s kakšnimi težavami se ubadajo, ko sklicujejo 36 delegatov konference. »Prihaja jih le polovica, ravno toliko, da smo sklepčni. Nekateri delegati so manjkali že na petih sejah. Mnogi se sploh ne opravičijo«. Res pa je tudi, da gradivo prihaja prepozno in da zmanjka časa za tehtne priprave. »Še delegacije ne morejo sklicati, kaj šele, da bi se o zadevah pogovorili z volivci«. Ker občinske strokovne službe ne spoštujejo dogovora, po katerem bi morali delegati dobiti gradivo dva tedna pred sejo, se največkrat sestane zgolj konferenca, toda tudi ta se znajde v težavah.»Gradivo je preobširno in tako napisano, da se moramo zelo potruditi, če hočemo najti v njem glavno misel.! Pred nedavnim so delegatom pošiljali tudi izvlečke iz gradiva, zdaj pa ne, in tako so morali na primer za zadnjo sejo zbora, na kateri so razpravljali o srednjeročnem programu, proučiti 120 strani materiala. Med prazniki! Preostane jim samo toliko časa, da se o problemih, o katerih bo njihov delegat odločal na zboru, posvetujejo s strokovnimi službami delovne organizacije, ne pa tudi z delavci, ki so jih izvolili. »Nismo še torej takšni delegati, kot bi morali biti, je pa res, da se poslužujemo pripomb in predlogov, izrečenih na zborih delavc-cev, še zlasti pod točko razno, ko delavci terjajo odgovore na številne pereče probleme — od urejanja stanovanjskih vprašanj (kolektiv je mlad, povprečna starost je 33 let in obilo je prošenj za nova stanovanja) pa do slabosti pri preskrbi z živili, ureditve javnega prevoza, otroškega varstva in zdravstva. Vse te pripombe upoštevamo pri svojem delu v zboru, hkrati pa tudi predloge in zahteve, izrečene na sestankih samoupravnih organov.« Govorili so še o številnih drugih vzrokih, ki vplivajo na slabo delo delegatov. Boris Bajc je pripovedoval kako so pri razporejanju kadrov za delegate najprej zatotovili kadrovski sestav samoupravnih organov in sindikata, potlej delegacij za zbor združenega dela, »za samoupravne interesne skupnosti pa je zmanjkalo kadra«, in zato so morali sprejeti te zadolžitve ljudje, ki imajo že drugod veliko dela. V Krki dela kakih 400 ljudi z visoko in višjo strokovno izobrazbo, več kot 300 s srednjo izobrazbo in 800 s poklicno šolo. Veliko s,o tudi storili za strokovno in družbeno politično izobraževanje. Imajo tako imenovane uvajalne seminarje, na katerih novi delavci »zvedo o delovni organizaciji«, imeli so seminarje in tečaje za sindikalne delavce, prav zdaj pa so se skupaj s klubom samoupravljavcev in delavsko univerzo dogovorili o obširnem programu družbeno političnega izobraževanja, ki ga bodo uresničili v okviru občine. Kadra je torej obilo, pa še vedno premalo za vse številne dolžnosti, ki jih terja samoupravno dobro organiziran kolektiv. Res pa je tudi, da nekateri delegati nočejo hoditi na seminarje in tečaje. Pričakovati bi bilo, da je med njimi več delavk kot delavcev, vendar, temu ni tako. V Krki je namreč med vsemi zaposlenimi 60% delavk, ki so že zdavnaj premagale tisti stari občutek »ženske manjvrednosti« in zelo aktivno delajo na številnih strokovnih in družbeno političnih področjih. Nuša Šušteršič, predsednica osnovne organizaciej sindikata v temeljni organizaciji Zdravih., kjer dela več kot 600 delavcev, je rekla, da se »problem začne v bazi«. V njeni temeljni organizaciji je 19 sindikalnih skupin, ki so hkrati samoupravne in v njih sklicujejo zbore delavcev. Letos so sklicali 12 zborov na katerih so razpravljali o številnih nalogah za uresničevanje zakona o združenem delu in ureditev samoupravne zakonodaje, o velikih investicijah v Novem mestu in Ljutomeru, o težavah pri uvozu in prodaji izdelkov, še zlasti pa o delitvi dohodka in osebnih dohodkov po delu. »Vse pravočasno zvemo, o vsem se pogovarjamo, toda zanimanja še ni pravega, oziroma premalo smo v sindikatu storili, da bi to zanimanje organizirali, spodbujali in usmerjali. Edina burna razprava v naših zborih je bila takrat, ko smo govorili o participaciji pri plačevanju zdravstvenih uslug«. Na vsa vprašanja delavcev odgovarjajo v zborih ali v tovarniškem glasilu, v katerem objavljajo tudi vse predloge sklepov in končne sklepe. Toda to ni dovolj. »Delegat bi moral biti bolj kot doslej povezan z bazo«. Drugače povedano: Delavci morajo s pomočjo sindikata oblikovati stališča in pri tem mora enakopravno sodelovati tudi delegat, ki potlej ta stališča prenaša na seje samoupravnih organov. V samoupravnih skupinah se bo kalila odgovornost delegata, njegova zavzetost za delo; le malo jih bo tolikanj korajžnih, da bodo prišli pred volilce, in rekli, da na seji niso zagovarjali njihove odločitve, kje tja sploh niso šli. To »množično zanima- nje« pa seveda terja ustrezno akcijo sindikata in o njej zdaj govorijo v konferenci in v izvršnih odborih osnovnih organizacij. Jožica Rogelj, predsednica osnovne organizacije sindikata v temeljni organizaciji Kozmetika in delegat na nedavnem kongresu zveze sindikatov Jugoslavi-je, je pred dnevi povedala novinarju tovarniškega glasila, da je ena od osnovnih slabosti v tem, ker gradimo za zbore delavcev pošiljajo neposredno zborom, osnovna organizacija pa o njem ne razpravlja. Razen tega pa so ti materiali precej obsežni, zelo zahtevni, oziroma nerazumljivi. Delavci jih ne dojemajo, vprašanje pa je, če jih sploh preberejo. »Menim, da bi morali delegatom vzbuditi več zanimanja za tiste zadeve, od katerih je odvisno poslovanje temeljne oziroma delovne organizacije. V naši temeljni organizaciji so delavci izrazili mnenje, da so premalo informirani. Ne morem reči, kaj je temu vzrok, saj so seznanjeni prek časopisa in biltena o vseh pomembnih zadevah. Verjetno premalo berejo, zato bi morali najti kakšen drugačni način, da bi pritegnili njihovo zanimanje za poslovanje in za rezultate poslovanja. Morda je eden izmed vzrokov za slabo sodelovanje v procesu odločanja tudi dejstvo, da se vse preveč dogovarjamo o delitvi skupnega dohodka, premalo pa o njegovem ustvarjanju, O produktivnosti, o stroških in p ukrepih za izboljšanje gospodar-jenja.« Marjan Pureber je ob koncu strnil nekaj misli iz te naše razprave in med drugim dejal: »Spet enkrat se je izkazalo, da je dejavnost delegatov v veliki meri odvisna od družbene aktivnosti in zavzetosti delavcev, ki ju mora organizirati ter usmerjati sindikat. V Krki imate dokaj prizadevno sindikalno organizacijo, ki se je v boju za uresničevanje samoupravljanja že tako močno uveljavila, da je s tolikšnim pogumom dala na dnevni red vprašanje o delu delegatov. Vsi vzroki za njihovo nedelavnost, o katerih ste govorili, držijo, vendar bi zlasti poudaril tisto vašo ugotovitev, da mora delegat postati odgovoren volivcem, ne pa samo delavskemu svetu vodji ali delovnemu predsedstvu delegacije. Šele tako bo samouprava postala last delavcev. V takih razmerah pa bo moč nedelavnega delegata tudi odpoklicati«. Vzroke za slabo delo nekaterih delegatov v Krki torej poznamo, zdaj pa jih je potrebno samo še — odpraviti. Zakaj so cestninarji prišli v spor z delovno skupnostjo republiške skupnosti za ceste Karambol na avtomobilskih cestah IZ PRAKSE SODIŠČ ZDRUŽENEGA DELA Piše: Ivan Žužek Marjan Horvat, Ciril Brajer Že dlje tečejo razprave o uveljavljanju novih družbenoekonomskih odnosov v slovenskem cestnem gospodarstvu. Na številnih sestankih delavcev prometa in zvez so delegati kritizirali dosedanje odnose in samoupravno organiziranost v cestnem gospodarstvu, kar še zlasti velja za delovno skupnost republiške skupnosti za ceste. Resje, da za to dejavnost posebnega družbenega pomena še nismo ustanovili območnih in republiške samoupravne interesne skupnosti za ceste, res je tudi, da že dolgo čakamo na ustrezne zakonske norme, ki bi v skladu z zakona o združenem delu urejale temeljna vprašanja v cestnem gospodarstvu in ki bi zagotovile večji vpliv porabnikov na gospodarjenje »s cestnimi« dinarji in z različnimi posojili. Da je ta interes delavcev in občanov velik, ni potrebno dokazovati na dolgo in široko, saj ga dovolj zgovorno ponazarja njihov odziv na razpis cestnega posojila. Zakaj ni zaživela samoupravna preobrazba v cestnem gospodarstvu? Kakšne so ovire? So objektivne ali predvsem subjektivne narave? Direktor organi-zacijsko-kadrovskega sektorja v republiški skupnosti za ceste tovariš Ocepek nam je dejal, da skupnosti še čakajo na zakon, ki bi ga že zdavnaj morala sprejeti republiška skupščina. Čakajo tudi na ustanovitev samoupravne interesne skupnosti, kajti ta naj bi povedala, kaj potrebuje in pričakuje od delovne skupnosti, kako se naj organizira, da bo laže, ceneje in družbeno odgovorno opravljala svoje naloge. Pa vendarle nas ta odgovor ne more zadovoljiti. Lahko bi marsikaj postorili že doslej. Tudi morali bi, saj je sedanja organiziranost opredeljena z začasnim statutom republiške skupnosti za ceste že iz leta 1973. Po tem času pa se je v naši družbi veliko spremenilo. Tudi zakon o združenem delu smo sprejeli, vendar pa v delovno skupnost republiške skupnosti za ceste še ni zapihal nov veter. Tako je kakih 250 delavcev skupnosti še vedno organiziranih v sektorjih enotne delovne skupnosti s proračunskim načinom financiranja, čeprav imajo nekateri deli vse možnosti, da se oblikujejo kot enovite organizacije združenega dela za opravljanje zadev skupnega pomena v slovenskem cestnem gospodarstvu. Res pa je, da se nekaj le premika... Letos je izvršni odbor skupščine republiške skupnosti za ceste priporočil delovni skupnosti, naj se iz nje izloči kakih 160 cestninarjev (pobiralcev cestnine) in se vključijo v enovito organizacijo združenega dela Podjetje za vzdrževanje avtocest, ki je pred štirimi leti postalo samostojna delovna organizacija. Samoupravni organi delovne skupnosti in Podjetja za vzdrževanje avtocest so imenovali skupno komisijo, ki je dobila nalogo, da pripravi potrebno gradivo za javno razpravo v obeh kolektivih, na njegovi podlagi pa naj bi se delavci odločali za novo organiziranost cestninarske dejavnosti. Poročilo je bilo pripravljeno, vendar pa niti cestninarji niti republiški odbor sindikata niso bili zadovoljni z njimi. Argumenti za nezadovoljstvo so naslednji: niso rešena vprašanja v zvezi s pridobivanjem prihodka za dejavnost cestninarjev, gradivo ne odgovarja na številna vprašanja cestninarjev, ali se bo njihov družbenoekonomski in samoupravni položaj v novi organiziranosti okrepil ali ne, ali bodo lahko odločali o razporejanju dohodka sami in v skladu z zakonskimi določbami itd. Zato so se tudi cestninarji uprli predlaganemu načinu pripojitve k Podjetju za vzdrževanje avtocest, saj menijo, da predlog za odcepitev cestninske službe od strokovne službe ni posledica družbenih potreb, ampak drugih interesov, poleg tega pa bi se s to pripojitvijo celo povečali stroški poslovanja cestninske dejavnosti. Sestavljavcem poročila upravičeno zamerijo, da ne vsebuje primerjav o sedanjih stroških cestninske dejavnosti s tistimi, ki bi nastali, če bi se pripojili k Podjetju za vzdrževanje avto cest. Mimo tega gradivo ne opredeljuje drugih možnih variant organiziranosti cestninarjev. Če bi se zadovoljili le z enim pogojem za konstituiranje temeljne organizacije, to je s pogojem o tehno-1 loški celoti delovnega procesa^ vse druge pa zanemarili, ne bi zadovoljili zahtevam zakona o združenem delu. Tega se dobro zavedajo cestninarji in zato nasprotujejo stališčem, kakršnega je zagovarjal eden izmed vodilnih tovarišev republiške skupnosti za ceste na nedavnem sestanku v Postojni, ko je dejal: »Kaj je dražje in kakšna oblika organiziranja je cenejša, je do neke mere nepomembno vprašanje, potrebno je upoštevati tehnološko celoto.« Cestninarji takole odgovarjajo: z vključitvijo cestninarske dejavnosti v Podjetje za vzdrževanje avto cest bi bila ta dejavnost dražja za 100 odstotkov. V čigavem interesu je lahko takšna podražitev? Ta razlog navajajo cestninarji kot poglavitnega v svojih pomislekih o priključitvi k dejavnosti za vzdrževanje avto cest. Cestninarji tudi menijo, da so v Podjetju za vzdrževanje avto cest slabi gospodarji, da niso dobro organizirani, da imajo slabo urejene medsebojne odnose; zatosezav-zemajo, da bi se naj konstituirali najprej kot temeljna organiza- cija združenega dela, nato pa b skupaj z delavci za vzdrževanj« avto cest ustanovili skupno delovno organizacijo. Le v terr primeru bi lahko gospodarili : svojim dohodkom in v resnici odločali o svojem delu. S svojimi stališči bodo cestninarji seznanili delegate v skupščini republiške skupnosti za ceste in skupščini predlagali, naj zaustavi »prenos« cestninarske dejavnosti k Podjetju za vzdrževanje avto cest ter zahteva, da se vse službe v republiški skupnosti za ceste organizirajo v skladu 2 zakonom o združenem delu. Očitno je, da je bilo marsikaj narobe v dosedanji akciji za odcepitev cestninarske dejavnosti od strokovne službe republiške skupnosti za ceste. Pred nedavnim so na posebnem delovnem pogovoru v republiškem odboru sindikata delavcev prometa in zvez opozorili na te pomanjkljivosti, kritika pa je zajela tudi sindikat delovne skupnosti republiške skupnosti za ceste, ki je veliko premalo storil za uveljavitev zakona o združenem delu in kongresnih sklepov slovenskih sindikatov. Nekaj mnenj prizadetih Proti Vrhniki smo se odpeljali zgodaj popoldne. Mestni smog je zamenjala dobra stara barjanska megla, po kateri smo slednjič le nekako pritavali do vhodne cestninske postaje na Vrhniki. Komaj smo se seznanili s cestninarji, je do postaje »pritavalo« še eno vozilo. Voznik očitno še ni pričakoval postaje, vendar jo je našel hitreje kot mi. Zavore so zacvilile, zažvenketalo je steklo in dober meter od mize, za katero smo posedli, se je ustavil odbijač alfe z beograjsko registracijo. »Že drugi nepovabljeni gost danes. V tej megli prav pogosto .potrkajo’ na naša vrata,« je mirno pojasnil Jože Igl, ki se mu je pridružil Franc Gostiša. Takole sta nam pripovedovala: »Da je naše delo nevarno, ste lahko videli sami, da ga opravljamo dobro in vesto, lahko zatrdimo mi. Prišlo pa je tako daleč, da se bomo morali boriti za rezultate tega dela. Saj nimamo kdove kakšnih zahtev, le to hočemo, da ne bi drugi odločali za našim hrbtom. Toliko besede menda že imamo, da nas lahko republiška skupnost za ceste vsaj vpraša, kakšne pogoje terjamo za delo. Ne moremo verjeti, da lahko nekaj ljudi sklene, ne da bi nas sploh vprašali za mnenje, nato pa nam to svojo določitev sporoči kot ukaz.« Na izhodni postaji Razdrto je bil Bernard Hočevar še bolj določen: »Težko delo opravljamo. Hrupa, smradu in tudi nevarnosti ne manjka. Imamo pravilnik o varstvu pri delu pa ga nihče ne izvaja. O višini osebnega dohodka ne bi govoril, pač pa nekaj o odtegljajih. Ta mesec so znašali od 100 pa do več kot 1.300 dinarjev na delavca. Vsak mesec je tako, nihče nam ne pojasni, čemu, samo odtrgajo nam. Nekaj časa smo verjeli, da se motimo pri štetju kartic ali denarja, zdaj pa pazimo in prepričali smo se, da krivda ni na naši strani. Morda se moti računalnik, morda tisti, ki z njim delajo... ne vem! Skušali smo se pomeniti, pa smo vedno naleteli na vzvišenost, zavračanje, ignoranco... Tako se danes z ljudmi ne sme delati in dokazati hočemo, da se tudi ne da. Delamo in tudi sami hočemo odločati, kaj bo z nami. Saj v bistvu ni važno, ali bomo ostali v republiški skupnosti ali pa se bomo priključili podjetju za vzdrževanje cest — hočemo predvsem čiste račune.« Tudi Maks Bogme sodi podobno: »Za marsikaj smo sami krivi. Predolgo smo molčali, dokler ni prekipelo. Zdaj zahtevamo svoje. Iz izjav pristojnih na različnih sestankih, iz nekaj poročil in pogovorov nismo mogli ničesar razbrati, če pa kaj vprašamo, smo malo manj kot nasprotniki družbene ureditve. Tako ne gre, zato zahtevamo jasne odgovore!« Odškodnina zaradi napačnega pravnega pouka Delavka je zaprosila v splošni službi delovne organizacije, naj ji ugotovijo, ali je že dopolnila pogoje za osebno pokojnino. Na podlagi delovne knjižice je bilo nato ugotovljeno, da ima 35 let pokojninske dobe,zato je delavka odpovedala delovno razmerje, hkrati pa predlagala pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja izdajo odločbe o priznanju osebne pokojnine. Na Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa so ob preverjanju listin ugotovili, da je bil neki vpis v delovni knjižici napačen in da bi morala delavka ostati na delu še enajst mesecev in bi šele s tem dopolnila 35 let zavarovalne dobe. Svetovali so delavki, naj znova sklene delovno razmerje in ostane na delu še manjkajoči čas. Delovna organizacija je sicer vzela delavko nazaj na delo, saj je delavki prenehalo delovno ra-1 zmerje zgolj zato, ker je bila prepričana, da je že izpolnila pogoje za upokojitev. Delavka pa je zahtevala, da se ji prizna v delovno dobo in tudi plača nadomestilo, osebnega dohodka za čas, ko ni delala, in ko se je zanesla na pravni pouk, ki ga je dobila v splošni službi. Postalo je sporno dva meseca in 10 dni delovne dobe. Delovna organizacija ni hotela priznati delavki delovne dobe, še manj pa poravnati nadomestilo osebnega dohodka. »oe 'ičn $loi iela Ptoi Pri tem se je sklicevala na Ps datke v delovni knjižici, za ^ tere ni vedela, da so napačni- Pe lovna knjižica je javna lis,*I,a' zato so se delavci delovne ot$ nizacije na te podatke lahkoza % nesli. > Sodišče združenega dela )£ ugodilo zahtevku delavke in na ložilo delovni organizaciji nost, da mora delavki prizna*'' delovno dobo tudi čas, ko m ‘ lala po prenehanju delovnega*3 zmerja pa vse dokler se ni P° novno zaposlila. Za ta čas m0*! delovna organizacija plačati tu1 izostale osebne dohodke in 's£ *eti tud eno akt cii- \ 'en, di aah lani kor prispevke na te osebne dohodi’ .D 'en Res je, da je delovna knjiž'c> javna listina in vsakdo se laPj'0 _ zanese, da so podatki v javn' 1 Mi; stini točni. Delovna organiza^^M pa ne more delavcu nuditi praV. r.^1 nega pouka o tem, ali je izp1 ioIh'1 pogoje za osebno pokojnino ne, marveč ga mora napotiti 1" pristojno službo Skupnosti P17 kojninskega in invalidskega ll *ifr bet Pra varovanja. Ker pa delovna org" v 3 nizacija delavke ni napotila na službo, je odškodninsko odg3 1 vorna za nastalo škodo, ki ! ^ mora seveda tudi poravnati- <>S\ '3? Nadomestila osebnega dohodka ^ za dan državnega praznika sPe *>0i kri Na podlagi določila 110. člena zakona o delovnih razmerjih gre delavcu nadomestilo osebnega dohodka za praznične dni, ko se ne dela. Višino tega nadomestila zakon ne določa, pač pa določa samoupravni splošni akt temeljne organizacije. V organizacijah združenega dela, ki zagotavljajo neprekinjeni delovni proces in morajo zato delati v turnusih, prihaja do sporov, ali pripada nadomestilo osebnega dohodka za praznične dni tudi delavcem, ki imajo slučajno dan svojega tedenskega počitka prav na državni praznik. Ti delavci se čutijo prikrajšane, kajti vsi drugi imajo pravico do nadomestila, in če pade prenosljivi državni praznik na nedeljo, se po zakonu o državnih praznikih praznuje še delavnik v naslednjem tednu. Prenosljivi državni prazniki so po zakonu prvi in drugi januar, L in 2. maj ter 29. in 30. november. Večje število delavcev, ki so imeli 29. novebmra dan svojega tedenskega počitka, se ni strinjalo s stališčem temeljne organizacije, da niso upravičeni do nadomestila osebnega dohodka, ker itak tega dne ne bi delali, čeprav bi bil delavnik. Zahtevali so odločitev sodišča združenega dela, ki je njihov zahtevek zavrnilo. Menilo je, da ni možno nadomeščati osebnega dohodka, do katerega delavci itak ne bi bili upravičeni, saj bi imeli dan svo- jega tedenskega počitka, čep1 bi drugi delavci delali. ifP flO; Pritožbeno sodišče pa je P ri‘*' X 1 11VZZ-LZV-HVZ JV-V. J g/ dilo pritožbi delavcev in sprel -e nilo odločbo sodišča prve stop tako, da je delavcem pr*z11 nadomestilo osebnega doho •Mi '3? SPt $to Po. za dan državnega praznik3’jj Prj ki delajo v turnusu, in ki dan ’ ., jega tedenskega počitka nin1.^ ^ glede na to, da so imeli ta d3*1^ j "31 denski počitek. S tem so del3' I Mi v nedeljo, izenačeni z dmž^ delavci, ki počivajo v nedelj0. j9' pa seveda velja le za nave° ^ prenosljive državne praznik3^, pa morebiti za druge drž3 , praznike, ki niso prenosljivl ^ julij, 22. julij, 1. november)-j državn dan prenosljivega ^ praznika delavec torej nim3 denskega počitka, ampak bi ^ rala temlejna organizacij3 z V toviti tedenski počitek kak d ^ dan. Ker pa zaradi tehnolog postopka in zaradi dela v tu* ■ sih tega ni mogoče zag010^« imajo pravico do nadom3^ Ve; osebnega dohodka tudi za t3 3 j, t^, čeprav je hkrati to tudi da*1 j hovega tedenskega počitk3'^, tako odločitvijo je torej Ijena enakopravnost vseh d j 'k, ?vc S'!tl Poi H Pri Mc n % n stališč, ki pomenijo de-lt0D^° zagotovitev popolne ena-dtlLr^Vnosti žensk v temeljnih itn ben'l1 odnosih, to je v zdru-delu; i li' »dj čimbolj zanesljivo cij: žiV| 8noz0« o različnih področjih ti^ojskih in delovnih ra-slen , posebej zadevajo zapo-ii, 0 žensko in delavsko družino tjfn Zagotovi objektivno in kri-analizo o politični in druž-pra alttivnosti žensk v samou-rf vdr > delegatskem sistemu in ato zbenopolitičnih organizaci- li^a° L^erenca naj ^ sprejela stanj^’ ^ bi opredeljevala nadalj-sti ^eri širše družbene aktivno-lem področju. t\\\ odveč kar takoj pouda-se ’ 4na številne probleme, ki «Pozaiaj° na tem Področiu« konp°r'^razprava na nedavnem žeifesu slovenskih sindikatov. konL tehtne razprave pa tudi Postne zahteve pomenijo na-ven , Za akcijsko usmeritev slo-1^1 'n sindikatov. k' vsekakor za-kOvJ0 Problematiko, o kateri tpev,^0. Namen tega pri-ti0n. ^ ie torej, da nakaže eko-te^ 5..0 Pogojenost razreševanja vadi ^n'^. vprašanj, ki jim po na-rio.,Pravimo »polna enakoprav- ^zenske«. ^odočg razprave bodo vseka-zajeti nekatera širša sPev J,na vPrašanja in tako pri-^Ove*'1 06 sarno ^ temu, da poi-P0(jr .710 probleme na »mikro« ta2v 0.cj.u» ampak tudi v »makro« PrjD JHt usmeritvi, saj smo pred tiadrjaVo kratkoročnih razvojnif snidi'0v- ki naj prispevajo k ure- fiiL HOvih kvalitet v Hmvhp- 'Dra, 7 ■ , lačrt V° kratkoročnih razvojnih St)i6i'0v> ki naj prispevajo k ure-1'i|1 Vl novih kvalitet v družbe-•fif sti 2 *)rernembah. Pri tem gre zla- jjit11 titve nekatere strukturne usme-fUj $p0d,v razvoju slovenskega go-‘efli! )9vnars.tVa Pa tudi družbenih de- ^čiln Ko losti v zaposlovanju cko|T 80vor>m° o značilnosti v Soškem m socialnem ra-iiiii0 0venije, skoraj vedno sli-lostj • °datke o stopnji zaposle-^elelu-P^ tem ° izredno veliki "ji žensk. Podatek, ki ga r •; Se(lai navajamo, je naslednji: “ skupni2ria*a udeležba žensk v ^ T 2aPosIenosti približno vi*1 ^ ra, a Podatek govori o minu-'^Pira^0^'^1 značilnostih, ki so j/ večj0 e široke možnosti za vse s tudi zap0slitev žensk jn s tem ^°8oja Uresniuitev temeljnega 2a njihovo udeležbo v Kaipravnih procesih. v°ljr1js Pa> da smo že kar zado-spušfaJ"1 Podatkom in da se ne ’e vjSo, 0 dovolj tudi v analitike ■ bo|j e^2aPoslenosti- Rekli bi, kvantiteto ?r>aej|n®°v!0rimo ° strukturnih h ko r J,'.1'1 zaposlenosti, bi kh, da je.te nakazujejo 0<:enitj pPrvine, ki jih moramo ' ^oglejmo torej vsaj tisto, kar je verjetno najbolj značilno. Od leta 1970 do leta 1977 je naraščala udeležba zaposlenih žensk v skupni zaposlenosti in to z 41,57% na 42,9%. Največja udeležba te zaposlenosti je bila (v letu 1976) v družbenih dejavnostih, in to 66,5% kjer še naprej raste, celo hitreje kot v gospodarstvu. V gospodarstvu je znašala 38,1 % v industriji pa 42,3%. ' Številke so včasih zelo suhoparne in morda odbijajoče, vendar so za vprašanje, ki ga obravnavamo nujne, da izoblikujemo nekakšno »rang lestvico« dejav- nosti in panog, ki zaposlujejo največ žensk. Kot najnižjo na lestvici smo določili tisto panogo, ki zaposluje 30% žensk. Izhodišče je bilo namreč v tem, da bo nadaljnja analiza zanesljiva, če bo zajela predvsem vse panoge, kjer je udeležba žensk nad poprečjem slovenske zaposlenosti, in tudi nekatere, ki so sicer pod poprečjem, so pa po številčni udeležbi pomembne. Poglejmo torej, kakšna je ta lestvica. Udeležba zaposlenih žensk po dejavnostih v nekaterih panogah: v-% Gospodarstvo 1973 1974 1975 1976 Industrija Tekstilna industrija 76,2 75,9 75,8 75,7 Tobačna industrija 68,8 68,9 68,1 69,3 Razna industrija 57,8 68,1 65,4 62,1 Industrija usnja in obutve 60,3 60,1 60,1 60,5 Grafična industrija 52,7 52,3 52,5 51,8 Elektroindustrija 51,4 51,8 51,5 51,2 Kemična industrija 43,1 44,1 44,8 45,5 Nekovinske rude 40,5 38,7 39,5 40,7 Lesna industrija 37,3 37,4 37,2 37,5 Papirna industrija 37,5 36,8 35,8 35,0 Gumarska industrija 35,9 35,2 34,8 34,1 Kovinska industrija 29,6 29,9 30,1 30,1 Druge gospodarske panoge Trgovina — gostinstvo 59,4 59,7 59,7 59,6 Kmetijstvo 32,8 33,4 33,9 34,5 Obrt 32,3 30,8 30,3 30,1 Družbene dejavnosti Kultura, prosveta, socialna in zdravstvena dejavnost 69,3 64,7 70,2 70,8 Družbeni in državni organi 55,2 55,7 56,4 57,0 Zasebni sektor 42,6 42,2 42,1 41,7 (Vir podatkov so: Zveza skupnosti za zaposlovanje Slovenije, Zavod SR Slovenije za statistiko, Skupnost zdravstvenega varstva Slovenije.) Ko torej obravnavamo vprašanja družbenoekonomskega položaja žensk, torej ne bi smeli imeti pred seboj le industrijskih panog, (kar je verjetno bilo pogojeno z že dlje trajajočimi razpravami o nočnem delu žensk), temveč tudi druge panoge in dejavnosti, kjer se prav tako pojavljajo ta vprašanja. Pri ugotavljanju nadaljnjih značilnosti v zaposlovanju in zaposlenosti, zlasti v panogah, kjer zaposlenost žensk prevladuje, nas zanima struktura zaposlenosti glede kvalificiranosti. Splošno je znano, da kvalificiranost žensk v primerjavi z moškimi ni enaka. Ob tej razpravi pa nas zanima bolj konkretna kvalifikacijska struktura tistih panog, kjer prevladujejo ženske. Izkoristili smo podatke, ki jih je pripravila pri svojem rednem statističnem spremljanju Zveza skupnosti za zaposlovanje Slovenije. Metodološki pristop k sprem-Ijarrju te značilnosti je v tem, da prek evidence izpraznjenih in na novo odprtih delovnih mest po stopnjah poklicne izobrazbe za- gotovi podatke o strukturnih značilnostih. Kot stopnje poklicne izobrazbe so pri spremljanju upoštevane naslednje: ozki profili brez poklica, poklici ozkega profila, poklicna šola, štiriletna srednja šola, višja in visoka šola. Prvi dve kategoriji bi nekako ustrezali tistemu, čemur po navadi pravimo tudi nekvalificirano in polkvalificirano delo. Podrobnejši tabelarni pregled bi bil vsekakor preobširen, zato v časovnem zaporedju med leti 1971 in 1976 dajemo podatke samo v nekaterih povzetkih, tako da primerjamo prvo in zadnje leto. V slovenski industriji in rudarstvu, kjer je zaposlenaskora j polovica vseh delavk, je zadnje obdobje značilno po tem, da v poklicni strukturi prevladujejo manj kvalificirani. Po podatkih statističnega letopisa SR Slovenije za leto 1976 (str. 110) je bila v slovenski industriji struktura zaposlenih po stopnji strokovne izobrazbe v obdobju med leti 1966 in 1974 takšnale: Delo Iskrinih delavk, ki v Kranju sestavljajo telefonske centrale, je na videz dokaj preprosto. Od spretnih ženskih prstov pa je odvisno, ali bodo zapletene naprave dobro delovale. Nizka je udeležba kvalificiranega dela, medtem ko prevladujejo delavci brez strokovne izobrazbe ali pa z ozko specializacijo. Slovenska industrija se je torej v preteklosti razvijala ne le po poti ekstenzivnega zaposlovanja, ampak tudi ob prevladujoči udeležbi strokovno manj zahtevnega dela. Visoko kvalificirano delo je po svoji udeležbi nizko, prenizko glede na sodobne procese, ki jih nosi s seboj, oziroma bi jih morala nositi znanstvenotehnološka revolucija. Pri tem gre vsekakor za posledice določene tehnološke usmeritve, ki je'značilna po tem, da se ob novi tehnologiji — saj skoraj ni slovenske tovarne, ki v zadnjem obdobju ni bila, če ne popolnoma, pa vsaj deloma prenovljena — uvajajo taka proi- zvajalna sredstva, ki delo odmikajo od avtomatizacije in visoke mehanizacije, uvajajo ročno upravljanje delovnih sredstev, ročno mehanizacijo ipd. To trditev potrjujejo zlasti na novo odprta delovna mesta. Tako torej še ne moremo govoriti o sodobnejših-smereh razvoja. Na ta vprašanja opozarja gradivo Zavoda SR Slovenije za statistiko SR Slovenija med Vil. in Vlil. kongresom ZKS. »Visok delež nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev ob hkrati nizki udeležbi visokokvalificiranih delavcev zlasti na proizvodnih delovnih mestih jev neposredni zvezi z investicijsko dejavnostjo, odpiranjem novih delovnih mest. Zlasti v industriji se namreč investicije gibljejo k delovnim sredstvom ob visoki udeležbi nekvalificiranega dela vinski industriji, v katerih prevladujejo v vrednosti opreme stroji z ročno strežbo, ročno orodje več kot 60 %.« Čeprav je udeležba manj kvalificiranega dela v zadnjih letih nekaj manjša (relativno), pa njegov skoraj 60-odstotni obseg vsekakor ni dejavnik, ki bi ga lahko ocenjevali kot kvalitetnega. Tukaj smo videli stanje v slovenski industriji. Tako stanje naj bi bilo nekakšno poprečje, s katerim bomo primerjali tiste panoge — spet industrijske — ki zaposlujejo veliko število žensk. Struktura izpraznjenih in novih delovnih mest po poklicni izobrazbi — v odstotkih glede na skupno število delovnih mest — nekatere »ženske« panoge: Leto Ozki profili brez poklica Poklic ozkega profila Poklicna šola 4-letna srednja šola Višja šola Visoka šola Tekstilna industrija 1971 23,7 58,7 11,5 4,5 0,9 0,3 1976 11,2 53,9 23,4 8,2 2,1 1,1 Tobačna industrija 1971 67,7 28,4 3,2 1,3 1,9 1976 27,7 ;; t 18,5 12,9 1,8 5,5 Industrija usnja in obutve 1971 32,7 43,4 18,8 3,5 1,4 U 1976 26,2 46, V 18,2 6,4 1,4 1,4 Elektroindustrija 1971 46,9 24,5 17,8 6,8 1,4 2,3 1976 17,6 34,6 25,2 13,2 4,8 4,7 Kemijska industrija . 1971 28,0 36,4 18,9 9,7 1,9 4,8 1976 25,3 24,7 21,2 15,6 3,9 9,3 Lesna industrija 1971 24,1 54,9 14,7 4,5 1,2 0,6 1976 20,8 53,5 16,2 6,2 1,0 1,3 Kovinska industrija 1971 35,6 26,7 30,8 4,8 U 0,7 1976 19,8 35,1 34,9 6,2 2,3 1,8 Struktura zaposlenih po stopnji strok, izobrazbe Sku- Vi- Vi- Sred- Niž- paj soka šja nja ja VKV KV PKV NKV 1966 1974 UM) 100, 1,3 1,6 0,6 1,6 6,0 8,3 7.1 5.1 4,7 3,6 24,8 25,5 O") 25,2 33,3 29,1 Poglejmo podatke! Struktura izpraznjenih in novih delovnih mest po poklicni izobrazbi delovnih mest — v industriji in rudarstvu. - v odstotkih glede na skupno število Leto Ozki profili brez poklica Poklic ozkega profila Poklicna šola 4-letna srednja šola Višja šola Visoka šola 1971 1976 31.6 18.7 38,0 40,9 22,8 26,8 5,0 8,3 1,3 2,7 1,3 2,7 ali pa gre za delo z zelo visoko specializacijo oziroma za ozke strokovne profile. Vse to pa ne zahteva posebne šolske oziroma strokovne izobrazbe.« »To gradivo daje tudi strukturo zaposlenih po vrsti dela. Tako je na delovnih mestih, kjer se opravlja individualno ročno delo in verižno delo, delalo 45 % vseh zaposlenih (leta 1976). Čim mlajši so delavci, toliko bolj delajo taka individualna dela in verižno povezana ročna dela.« Vzroki take strukture zaposlenosti so v investicijski usmeritvi: »Glede na stopnjo tehnične opremljenosti dela je med posameznimi industrijskimi panogami stanje najslabše v usnjar-sko-obutveni, kovinski in neko- Skoraj kot zakonitost se pojavljajo značilnosti v zaposlovanju prav v navedenih panogah. Nekatere socialne posledice so spremljajoč dejavnik takih tokov. Zastavlja se vprašanje strokovnega napredovanja delavcev v organizacijah, kjer prevladuje delo, ki ne zahteva (tudi perspektivno gledano ne) neke posebne strokovnosti. Usmerjeno izobraževanje za določene poklice je prav v teh panogah že vnaprej zoženo saj, kot kaže struktura delovnih mest, ne zahteva znanj, ki bi bila pogojenaz daljšo predizobrazbo. Udeležba višjega in visokega znanja, kar naj bi bil tudi cilj posameznikov, ki bi želeli doseči višje kvalifikacije, je nizka prav v teh panogah. (se nadaljuje) KDO JE KDO Ziaur Rahman predsednik Bangladeša Bangla ljudstvo (bengalci), kot pravijo sebi prebivalci Bangladeša, je dvakrat doživelo razglasitev neodvisnosti. Leta 1947 v okviru pakistanske države (kot vzhodni del države, od zahodnega oddaljen več kot-1500 kilometrov), leta 1971 pa so po krvavi državljanski vojni, v katero je v prid osvobodilnega gibanja v vzhodnem Pakistanu posegla tudi Indija, razglasili neodvisnost nove samostojne države — Bangladeša. Ob »prvi« neodvisnosti je imel današnji banglade-ški predsednik Ziaur Rahman komaj 11 let, ob »drugi« 35. Rodil se je leta 1956 v mestu Bogže v centralnem Bangladešu. Bil je eden redkih srečnežev, ki jim je bilo v tistem času omogočeno šolanje in je kot 17-letnik stopil v vojaško službo. V času, ko je izbruhnila državljanska vojna, kot posledica brezmejnega prepada med obema deloma Pakistana in vsestranskega izkoriščanja vzhodnega dela države, je služboval v Čitatongu kot major. Uprl se je ukazom pakistanskega vojaškega režima in pozval domoljube, naj se pridružijo vstaji, ki jo je vodil »oče naroda«, kot so rekli Mudžiburju Rahmanu poznejšemu prvemu predsedniku Bangladeša. V bojih se je izredno izkazal, povišali so ga v polkovnika, po državljanski vojni pa v generala. Sledila so prva štiri nemirna leta neodvisnosti, ki so se zaradi radikalnih ukrepov Mudžiburja Rahmana (nacionalizacija, kmetijska reforma) končala tragično zanj in njegovo družino. Skupina »mlajših« oficirjev — majorjev je leta 1975 brutalno ubila Mudžiburja Rahmana, njegovo ženo, tri sinove (najmlajši je imel komaj 12 let) in še okrog 30 članov njegove družine in sorodnikov. Sledila sta še dva udara, zadnjega je vodil general Ziaur Rahman, ki je poskrbel za to, da so odstranili s prizorišča »majorske pučiste«. Novi predsednik Sajem ni mogel, tudi če bi hotel, spregledati velikih sposobnosti in ambicij mladega generala, ki je imel za seboj bleščečo vojaško kariero, ki se je izkazal v boju za »drugo« neodvisnost Bangladeša in ki si ni umazal rok z odstranitvijo Mudžiburja Rahmana. Zato ga je razglasil za glavnega administratorja izrednega stanja, kar je v bistvu pomenilo, da so vajeti oblasti v njegovih rokah. Leta 1977 je predsednik Sajem »zaradi slabega zdravja« odstopil, predsedniško palačo pa je tudi uradno zasedel Ziaur Rahman. Z vrsto političnih potez, zlasti referedumom o programu izboljšanja življenja v Bangladešu, si je Ziaur Rahman utrdil položaj in je sredi leta 1978 postal tudi »zakoniti« predsednik, saj je gladko zmagal na predsedniških volitvah. Čeprav Ziaurju Rahmanu mnogi očitajo zelo »trde« državniške prijeme je dejstvo, da je deželo politično stabiliziral, da je naredil največ doslej za izboljšanje gospodarskih razmer v tej revni in lačni azijski deželi (od 83 miljonov prebivalcev jih je še. vedno skoraj polovica nedohra-njenih) in da beleži velike uspehe tudi v zunanji politiki, (sporazum z Indijo o spornih vodah Gangesa, sporazum z Burmo o vrnitvi burmanskih beguncev, ki so se zatekli v Bangladeš) ki temelji na politiki neuvrščenosti, poudarjeni neodvisnosti in prizadevanjih za mormalizacijo odnosov v južno Aziji. B. K. Deveta seja predsedstva CK ZK Slovenije Ocene in ukrepi Nedvomno je tudi ta seja predsedstva CK ZK Slovenije, ki jo je vodil predsednik France Popit, pomenila nov in predvsem konkreten prispevek k uresničevanju kongresnih stališč. Razprava o aktualnih vprašanjih sedanjega družbenoekonomskega stanja in politike razvoja v prihodnjem letu je namreč zagotovo s svojim kritičnim in konstruktivnim poudarkom bila nadaljevanje vrste obravnav te tematike, id je bila tudi v središču pogovora s tovarišem Titom jeseni na Brdu. Zavedati se namreč moramo, da je ZK Slovenije neprestano poudarjala nujnost odločne obravnave tekočih gospodarskih problemov, ki se predvsem kažejo od zaostajanja na področju produktivnosti dela, prek dolo- čenih slabosti pri pridobivanju dohodka, njegovem razporejanju in gospodarjenju z njim, v politiki cen in blagovni menjavi s tujino, pri naložbah in ne nazadnje v nedoslednostih pri odnosu do samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in zakonov. Vse te slabosti pa seveda nujno povzročajo ne le zmanjševanje akumulativne sposobnosti združenega dela in neskladja pri uresničevanju temeljnih planskih usmeritev, temveč hkrati tudi naše obnašanje, ki ni v skladu s stabilizacijsko usmeritvijo, in slabitev samoupravnega združevanja dela in sredstev ter še posebej odločanje delavcev. Zato se je treba v tem trenutku akcije resnično vprašati, kam mora zveza komunistov usmeriti svojo poglavitno pozornost. Se- Poziv republiškega sveta sindikalnim organizacijam in članstvu Solidarni z osvobodilnimi gibanji OD SOBOTE DO SOBOTE t l V tednu solidarnosti z osvobodilnimi gibanji na jugu Afrike in Palestine je republiški svet Zveze sindikatov Slovenije 12. decembra vnovič pozval sindikalne organizacije in članstvo, da si še naprej prizadeva za izpolnjevanje solidarnostne obveznosti do osvobodilnih gibanj in vseh tistih, ki danes bijejo boj za svobodo, neodvisnost in za človeka vredno življenje. Delovne in sindikalne organizacije in članstvo so doslej že veliko prispevali k materialni in finančni pomoči osvobodilnim gibanjem in naprednim sindikalnim gibanjem v svetu. Ta dejavnost je že trajna sestavina prizadevanj sindikatov in delavcev za uresničevanje resnične delavske solidarnosti, ki ima svoje etično in moralno-po-litično podlago v delavskem boju in predvsem v naši socialistični revoluciji ter v povojni izgradnji in predstavlja pomemben delež v Ob dnevu človekovih pravic 10. decembra so minila tri desetletja, odkar je Organizcija združenih narodov sprejela splošno deklaracijo o človekovih pravicah, da bi le tri leta po preživetih grozodejstvih druge svetovne vojne dala novo vsebino življenju sodobnega sveta, pa vendar smo še danes priče zares mnogim kričečim primerom kršenja celo najosnovnejših človekovih pravic oziroma priče številnih dram celih ljudstev, skupin narodov, ki se jih drži neprijetna oznaka manjšine (narodnostna, verska, kulturna, jezikovna), posameznikov... Žal je torej celo danes, ko se je svet nagnil v zadnjo četrtino 20. stoletja, mnogo pirmerov na vseh koncih sveta, ki zgovorno govore o popolni razredni, nacionalni, rasni, verski in drugih oblikah diskriminacije in zatiranja. Kot razmeroma nov pojav v sodobnem svetu, v katerem ne manjka žarišč protislovij, se pojavlja tudi zlorabljanje človekovih pravic kot orožja blokovskega soočanja in tekmovanja, kot orožja vsiljivega reklamiranja političnih sistemov, kot orožja za vmešavanje v notranje zadeve suverenih neodvisnih dežel. Pojavljajo se tudi dvojna merila za uresničevanje človekovih pravic__ Najbolj vpijoč primer zločinskega kršenja človekovih pravic je politika rasnega razlikovanja, ki jo sleherni dan na vsakem koraku občutijo »črna« ljudstva afriškega juga: v Južnoafriški republiki, v Zimbabveju, v Namibiji. Za teror bele manjšine nad črno večino pa niso odgovorni zgolj beli nasilni oblastniki v trdnjavah rasizma na afriškem jugu, marveč tudi »ravnanja« v mednarodnih odnosih, ki jim pravimo imperializem, neokolonializem. Zato smo minuli teden pri nas razglasili za teden solidarnosti z osvobodilnimi gibanji na afriškem jugu... Dan človekovih pravic je prepričljiv povod za to, da se spomnimo tudi pravic tistih ljudi, ki sestavljajo dele narodov, ver, kultur in ki se jih drži neprijetna oznaka manjšina, kajti nekatere države gredo celo tak odaleč, da zanikajo obstoj ne le manjšin, marveč celih narodov.' Ne gre samo za politično in gospodarsko plat problemov v razmerjih večina—manjšina, marveč -tudi psihološko., . Poleg tega je vprašanje nacionalne enakopravnosti in urejanja veda se pri tem takoj zastavlja novo vprašanje: ali imajo delavci v organizacijah združenega dela dovolj temeljnih podatkov, ki bi jim lahko omogočili realen vpogled ne le v položaj njihove organizacije združenega dela, temveč tudi v njen položaj v okviru posamezne gospodarske panoge in družbe. Brez tega namreč ni možno pričakovati realnih odločitev in spodbud za boljše delo ter reševanje problemov, za preseganje vseh primerov nestabilizacij-skega obnašanja, za odpravljanje tistih vzrokov, ki pogojujejo inflacijo in seveda vsega tistega balasta, ki ga poimenujemo pod nazivom stare in preživele miselnosti. Če namreč tega ne bomo zagotovili, prava priložnost za to pa se nam kaže zlasti pri obrav- navanju zaključnih računov, bomo še vedno dovoljevali sprejemanje najrazličnejših ukrepov, ki pa so se že v preteklosti nemalokrat izkazali, zlasti kar se tiče administrativnih posegov, kot premalo učinkoviti in neceloviti. Zato bi morali ne le na podlagi skupščinske usmeritve, temveč tudi preko gospodarske zbornice, sindikatov in drugih družbenopolitičnih organizacij spodbuditi prizadevanja na vseh ravneh, s katerimi ne bi le odločno pokazali na odprte probleme, temveč tudi spodbudili in nakazali pravilne poti ter nujne spremembe pri uresničevanju ekonomske politike. Seveda pa to velja še posebej za akcije v bazi, za mobilizacijo delovnih ljudi in delegatov, med katerimi nosijo največjo odgovornost predvsem uresničevanju politike neuvrščenosti. Kot vsako leto doslej se je RS ZSS odločil, da nameni 100.000,00 din za nakup dveh bolniških šotorov kot pomoč Palestinski osvobodilni organizaciji- Hkrati pa tečejo praktično skozi vse leto akcije za nabiranje finančne in materialne pomoči v delovnih organizacijah in v občinskih organizacijah. odnosov med posameznimi narodi v večnacionalnih skupnostih v skladu z načelom o popolni enakopravnosti je namreč danes eno središčnih vprašanj sodobnega sveta. V takšnih razmerah naj bi manjšine bile mostovi sodelovanja, razumevanja in prije-teljstva, kar se le malokrat dogaja, ne pa kamen spotike, kar se največkrat dogaja... Socialistična samoupravna neuvrščena Jugoslavija, ki je s teorijo in prakso dala nedvomno izjemen prispevek »dogajanjem« na področju človekovih pravic, sodi, da morajo vse človekove pravice veljati za enako pomembne, posebej pa se zavzema tudi za konkretizacijo pravic narodnostnih manjšin. Žato je pred dvema letoma predlagala, da bi sprejeli splošen mednarodni dokument, v katerem bi opredelili pravice manjšin... Tudi gibanje neuvrščenosti posveča človekovim pravicam veliko pozornosti. Tako je na letošnji ministrski konferenci v Beogradu v dokument konference vneslo tudi celovito obravnavo vprašanja človekovih pravic, in sicer v smislu zagotavljanja dostojanstva človekove osebnosti in boja za mir, varnost, sodelovanje... Branko Kastelic komunisti. V sklepih, ki naj bi jih sprejelo predsedstvo na podlagi' razprave na prihodnji seji, in v informaciji predsedstva CK ZK Jugoslavije o aktualnih idejno-politipnih vprašanjih sedanjega ekonomskega položaja v državi, o uresničevanju politike družbenega plana Jugoslavije za leto 1979 in o nalogah zveze komunistov bodo vsekakor nakazane poglavitne ugotovitve in ocene. Hkrati pa naj bi obe gradivi pomenili tudi jasen pregled nalog komunistov in drugih organiziranih socialističnih samoupravnih sil za izpeljavo družbenih akcij in ukrepov za uresničevanje ciljev in nalog v družbenoekonomskem razvoju, za premagovanje sedanjih težav in slabosti v gospodarstvu in v celotni družbeni reprodukciji. Nedelja, 10. decembra ■ed V okviru prireditev pf decembrom, dnevom JL^’ f avi bilo sklenjeno letošnje tel?1 8t< vanje mladine in pripa(?nC ^ dnin do --------- — r , ^ og JLA >zMladost v pesmi in ^ Pij in spretnosti«. Pokal je os' ekipa občine Laško. — ^ JLA v Mariboru so sese ^ borci L slovenske udarne bn^, Ljuba Šercerja z območja5 rovzhodne Slovenije. Ponedeljek, 11. decembra — Predsedstvo CK Z. r(> obravnavalo na svoji seji P bleme na področju stano^ skega gospodarstva ter akteLj vprašanja tekočih ekonoif5 gibanj. — Koordinacijski odbor proslave pri RK SZDL je re.f( opozoril na varčevanje pri Pr jan ju raznih proslav in v prihodnjem letu v repar* Torek, 12. decembra V delovnih telesih obeh ^ jv skupščine SFRJ so vali z medrepubliškim ,, >1S X vanjem stališč k osnutku re5 i/h cije o družbenoekonomski11- banjih v prihodnjem letu. NaJ pozornosti je bilo v razp posvečene razmerjem med J zom in izvozom, vprašal1] kreditno monetarne poHtik^, cenam, ki začenjajo vse ogrožati stabilen družbeno^ nomski razvoj. Kriza s preskrbo elek .di^ energije se je približala tucn f veniji. Pristojni odbori izvrSy sveta so opozorili na neogL potrebno varčevanje z elektC, energijo, čeprav v Sloveni]1 še ni dosegla najbolj kri točke. Sreda, 13. decembra oi/i — V Beogradu se je v ko«; snem centru Sava začel d ^ kongres jugoslovanske ri1'3 J Zvezni kongres mladine p°n po končanih republiških keksih najpomembnejši delovf1^ govor mladine za njeno vkh J vanje in dejavnost na dročjih družbenega živV. ;k: Kongres je deloval v šest1 misijah do petka. .j: — Na seji je RS ZS\(f pravljal o programu dela •d.j,-sničevanju nalog, doloc^n kongresi sindikatov. P0<3u|«r sednik RS Miran Potrč je e ^ za javnost posebej os ved1/ trebo po preoblikovanju ^ f danje »sindikalne liste«-tudi navzven pomenila sindikatov« do urejanja , dohodkovnih odnosov, ki 1 zajemala sindikalna lista- Četrtek, 14. decembra ^ Slovenska akademij3^! nostin umetnosti je v pr° slovenske skupščine s slavd akademijo obeležila 46'1 .sfl svojega delovanja. Slav p/ govornik je bil predsedn ik sedstvtpSRS Sergej Kra'!;11j Na redni seji je IzvrSai skupščine SRS obravnav ^ koče naloge in predlogu rih zakonov. Med porr>e^ Šimi so predlog zakona ^ membah in dopolnitvah 7;J o invalidskem in pokojuL^1 zavarovanju, ki se narl£.ev enoten status upokojuj .l3l odpravo dosedanjih dvef1 sov, ki sta bila v praksi- Petek, 15. decembra ir’ V odborih zborov sj°v e|[| skupščine so na sejah v č£ Ji? petek obravnavali nekate,rfie( ki so oredvideni za prihod ki so predvideni za pnho^. sedanje skupščine konec ^ bra. Med pomembnimi f menti je tudi program5^1 snova dela skupščine v Pr njem letu. ^Čitte in gradbena podjetja dvigajo ceno zemljišč Ukinjanje fevdov V reškem gospodarstvu vsak dan po 5680 bolnih delavcev Izostanki požirajo dohodek !d'i A, ? avti £ Markovič kotnike, ki so vrsto let z ^obilom potovali iz Za-v Karlovac, so pred vho- »eba tipk Vvt0 mestozbodliv oči trije ()j|j0tlčniki, katerih temelji so pij mn°go ožji od samih poslo- •igat Poseb: ^nogi so mislili, da gre za Potre, gradnjo, morda proti Pouč su ali poplavam. Le dobro "ebotiČ: PfOsti eni so vedeli, da je treba ob nikih zgraditi poslovne l0 "0re.Le-ti so zdaj zgrajeni in Podesetih letih. Morda bo kdo ^ekel, da to ni nič hudega. trg^3 n' bdo denarja pa tudi po- |)i]^enar je bil, pa tudi potrebe so ji3 obenem pa je prevladala )a> naj se začetek graditve i)jf 6 bil ta primer osamljen, o ()0|n' Sotovo ne bi pisali. Žal je že ®°letna praksa mnogih urba- (je b°lj zavleče, da bi 'medtem v HliP teSe,t!.e,tnem razmaku tudi cena ^ '"'jišča poskočila na vrednost grajenih nebotičnikov. zH )aljf da!f :SP0,v, sto ljudje zunaj kolektiva °0 1 čajo o njem. Organizacija I ne more biti centralizirana, roma vodena z nekega cen j Center lahko daje samo >>osnrlf ni« ton, vse drugo pa m°n,J ustvariti kolektivi sami- J omenjeno pa je v tesni z.vC£i[ samoupravo, katere razvoj J J pred nami — vsaj v (zobo)zn stvu to velja! f 1 DE SPOROČA Cenjene kupce iz Ljubljane prosimo, da vse edicije Delavsk enotnosti (tednik Delavska enotnost, priloge DE, broštL knjižnice SINDIKATI, kakor tudi publikacije ZKOS — glas^e. ne, filmske, revija Lutka, zbirka Umetnost in kultura, zbim® Dramska knjižnica, priročniki) v vrednosti do 400din kupuj6)0 (z gotovino ali naročilnico) v naši trgovini v Tavčarjevi ulici 5_ Če gre za nakup, ki presega 400 din pa pošiljajte naročilai^ na naslov TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Daim6' tlnova 4' HVALA ZA RAZUMEVANJ^1 dovoljen le v vertikali, v horizontali pa je možen le posredno. psevdoskupnosti razlike niso zaželene. Vse je uniformirano p° v kalnem modelu, ni skupnega odločanja in planiranja, odloča h' ;; nira se v imenu skupine oziroma še bolje — »v imenu mase«. masa ni stvarna masa. temveč gre za doživetje mase in za njefjjj-/ cept, ki živi v glavi voditel ja. Takšna psevdoskupnost ne more ubijati brez mita osebi in o svoji stvarnosti. Kritičnost in vpogled v 11 j,rj nost mimo ustvarjenega mita pomenita največjo nevarnost za Praskupnost. Zato se voditelj in izbranci temu skrbno izogibajo- 'Lr prepovedano. Od tod tudi potreba po enostranski in cenzuriF'%1' picpoveuano. vzu rou ruut potreoa po enostranski in cenzura1" -P formiranosti. To je vzrok za graditev kitajskega zidu med ji psevdoskupnost jo in med tistim, kar obstaja zunaj nje. To je vzr6^- f lahko psevdoskupnost obstaja le v mejah zaprtega sistema, vzrok za skrivnostnost, mistificiranje, za točno določeno etiketi^ j,-, slepo podrejanje določenim pravilom, za sklicevanje na zveste^1 j,, toriteti, za podrejanje izkušnjam in modrosti velikega voditelj11’0^ terem nastaja kult osebnosti, saj o njegovih odločitvah nihče ne J1' tira, nanje se vsi le sklicujejo. ^ Psevdoskupnost živi v obliki mase le tako dolgo, dokler živi Je neposredno pogojena z njegovo prisotnostjo. Če se torej sp’0’1, v voditelj, se spremeni tudi vse drugo. Psevdoskupnost nima v se0vI(jr roštva za obstoj, temveč je to poroštvo njen voditelj. V takšni Psevjit skupnosti zadošča, da odstranimo voditelja, in že se razkroji. ..I----T vi- . ~ • - -........... V' « ‘ w *'zvjiiv-ijci, ni v, i u z. rv i v /j ’ skupnost nima.lastnega življenja, temveč njeno življenje izvir*1 ^ j. ditelja. Psevdoskupnost živi v iluziji o lastni moči, ne dojame je njena moč le v voditelju, ki jo drži skupaj. To je tragedija m11 -j,; velikih ljudi, ki iz svojih somišljenikov niso uspeli ustvariti skaP^r temveč so jih pustili na ravni mase, to pa pomeni na ravni p50.^ njegovi sposobnosti, da P^j' skupnosti. Pomen voditelja ni le v uj^^uvi spuse/uuusu, **** * čimveč pripadnikov, temveč je tudi v tem, da jim omogoči raPjf samostojne nosilce svojih idej, to pa pomeni, da jim mora razvoj v dejansko in ne v psevdoskupnost. Psevdoskupnost v 0/ mase že od vsega začetka nosi v sebi kal lastnega propada. S P^/j ljudje med ljudmi 16. decembra 1978 stran 9 r N Sekretariat predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je 11. decembra 1978. leta sprejel tale Netopirji letajo, vendar ničesar ne spreminjajo RAZGLAS o roku in načinu prijave možnih kandidatov iz SR Slovenije za prvomajsko nagrado dela v letu 1979 tgo Tratnik irav' a d iZI »lej oi „ d« česa .o ,o<- /st*1 Ira* ko' jaaf oda' stfff 0 niz3 jatti kod; e 'p.1 ia k31 de . j.. ^ Celju so se v okviru štu-|( piskih dni Mitje Gorjupa sestali Pogovoru predstavniki vseh popisnih in radijskih hiš iz Slo-3 in j^e 'n se — nekateri z referati i p0 ru§' 2 razpravami — »ostro« osrner>li v razčlenjevanju- in j Vetljevanju vprašanja, ali je VeVln.ar družbenopolitični dela-LC,a't ne. Zraven je seveda treba l!Sl - dostaviti, da je bilo— povsem 0^Cno— izrečenih veliko besed iJ-m, ali je novinar pri nas »svo-k j^n« in če ni, zakaj ni, če pa je, kšne vrednote mora imeti »v !<| Scbi<(, n-Ndsednik RK SZDL Slove-Je Mitja Ribičič, ki ni samo jPr'sostvoval sestanku«, ampak s svojo razpravo bistveno pri-l(!evval k temu, da so se nekatere JUcne stvari razporedile na ij p v'h mestih, ni brez razloga b U“aril, da mora biti novinar r°en (in še kaj zraven). Če Sov VS' venomer pripravljeni p °riti, kako se »borimo za s, ^ družbo« (in v boju se pač enaj napada, umika, juri- ša...), potem ni treba posebej poudarjati pričakovanje, da novinar mora biti borec. Saj je navsezadnje človek iz prve linije... Kdor zaradi psihofizičnih ali drugačnih lastnosti ni pripravljen sprejeti na svoja ramena težo boja, je zanj vsekakor bolje, da se še pravočasno odloči za kakšen drug poklic, kjer bo »v službi od sedmih do dveh«. V boju so pa stvari seveda drugačne kot v knjigah ali v referatih. V boju se morda celo večkrat primeri, da preživi strahopetec in pade jurišnik. Sicer pa ne moremo vsega skupaj s preveliko mero poenostavljanja spraviti samo na raven ugotavljanja, kdo jih je »dobil po glavi«, od koga in zakaj. Se pač dogaja... Pomembneje od vsega pač je, da se razmere, ki so se pojavile pod kritično lupo na straneh časopisa, spremene na bolje. Za samo novinarstvo, njegovo veljavo in ugled pa je verjetno prvenstvenega pomena, da v svojih vrstah dosledno in odločno in »dolgo- ral£l ii# a te*3 •‘Ravnik svetuje ročno« spodrežejo peruti tako imenovanim netopirjem, ki sicer zelo dobro letajo, imajo odlično razvite radarske naprave, kar jim omogoča, da se tik pred nevarnostjo obrnejo v drugo smer in so poleg vsega še »ne tič ne miš«, kot ve slikovito povedati ljudsko izražanje. Naj zaokrožimo: novinar je družbenopolitični delavec! Tisti hip, ko je prestopil »usodna vrata« poklica. Od tod naprej pravzaprav lahko velja samo nekaj: ali si dober ali slab. In zakaj naj bi bilo to vprašanje zanimivo tudi za širše kroge družbe? Ker se nemalokrat dogaja, da »družbeno politični delavci« postavljajo »novinarja« nekam »zunaj« svojega kroga. Kakor da ne bi opravljali istega posla... Veliko jih je, med njimi vsekakor močno v ospredju tudi nenehno prisotna zahteva, da moramo v družbi s kvalitetno, pravočasno in resnično informacijo razbijati monopole Dodatek na nočno delo VpRAŠANJE: ^ J samoupravnem sporazumu o oe',vi osebnih dohodkov v naši Ionizaciji so določila, ki ure-1° dodatek za nočno delo, doji 0 za nedeljsko delo ter za ■ 0 preko polnega delovnega (.asa >n defektološki dodatek. V si I °datki se delavcu povečajo s °rjem uspešnosti. Prav tako J* je tudi določilo, ki ureja doda Pa 2a minulo delo delavcev, ki Se ne poveča s faktorjem , Pešnosti. Zanima me ali so na-določila našega samou- Ve(*ena lenega splošnega akta, ki ure-^1° omenjene dodatke, pravil-p ^-di se mi nenavadno, da se Prvih štirih navedenih dodat-1 uPorablja faktor uspešnosti, od katerega že tako ali tako za-visi višina osebnega dohodka, razen dodatka za minulo delo, ki pa ni povečan s faktorjem uspešnosti. Minulo delo pa je pogoj za doseženo uspešnost delavca, saj se za nastop službe zahtevajo določena leta izkušenj. — R. Z., Ptuj ODGOVOR: Osebni dohodek pridobiva delavec v organizaciji združenga dela iz sredstev za osebne dohodke ter ustreza rezultatom njegovega dela in njegovemu delovnemu prispevku ter rezultatom upravljanja in gospodarjenja organizacije. Odvisen je torej od njegovega dela. Zato ni prav nič napak, če so razni do- datki, ki jih omenjate (za nočno delo, nedeljsko delo, nadurno delo itd.) povečani še s faktorjem uspešnosti. Brez tega povečanja, katerim je podlaga delavčeva uspešnost pri delu, bi lahko rekli, da so dodatki linearni za vsakega delavca. Delavec, ki več naredi (v nočnem nadurnem delu ipd.) tako tudi več zasluži. Določilo samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov v vaši organizaciji, ki ga navajate, glede tega torej ni nezakonito, pač pa le uresničuje načelo delitve po delu. Povsem drugače pa je pri dodatku za minulo delo. Tu se faktorja uspešnosti za nazaj, za vsa leta dela in za vsakega delavca posebej, ne da ugotoviti, je pa (politične, gospodarske, kulturne itd.), oblast tehnokratov, ugled malomeščanov in liberali-stov... Novinarji najmanj pišemo o sebi. In tako je tudi prav! Navsezadnje daje težo vsakemu človeku in tudi poklicu le delo, ki ga prispeva k pahljači družbenega dogajanja. Če pa je že tako, potem razprave o tem, ali je novinar v naši družbi svoboden ali ne (torej svoboden pri opravljanju svojega dela), bi kazalo to vprašanje prej zastaviti na tirnico, kakšna je dejanska raven samoupravnih socialističnih odnosov v okolju, v katerem novinar živi in deluje. gotovo, da je v osebnem dohodku delavca poleg živega dela tudi določen delež iz naslova minulega dela. Zato faktorja uspešnosti pri tem dodatku ni. Pogoj za nastop dela, ki je v določenem številu delovnih izkušenj, pa ni v nikakršni povezavi z dodatkom na leta dela. Tak pogoj le pove, da gre pri določenem delu ali opravljanju določenih nalog za več ali manj zahtevno delo ter da se pričakuje, da ga bo lahko uspešno upravljala le taka oseba, ki ima določeno dobo izkušenj pri opravljanju takega ali podobnega dela. 1. Po zakonu o prvomajski nagradi dela (Ur. list SFRJ, št. 21-74) dajejo pobudo za podelitev te nagrade organizacije združenega dela s področja gospodarstva, družbenopolitične organizacije v njih in delavci. Zato sekretariat predsedstva RS ZSS poziva vse naštete dejavnike, da prijavijo možne kandidate iz SR Slovenije za podelitev prvomajske nagrade dela v letu 1979. 2. Kot kandidata za podelitev prvomajske nagrade dela je možno v skladu z razglasom prijaviti posameznega delavca — neposrednega proizvajalca v gospodarski dejvnosti, in to: — za izjemen prispevek k povečanju produktivnosti dela, — za pomembne racionalizatorske in inovatorske predloge, — za učinkovite tehnične in tehnološke izboljšave, — za trajnejši in izjemen nadpoprečen delovni učinek oziroma za izjemno kakovst dela, — za pobude in delovne rezultate, s katerimi so doseženi veliki prihranki v stroških proizvodnje, — za izjemne uspehe v proizvodnih tekmovanjih in podobno, vendar le, če ob takih delovnih uspehih izkazuje svojo pripadnost socialističnim družbenim odnosom z lastnim ustvarjalnim delovanjem v samoupravnih organih ter v družbenopolitičnih organizaci- jah. ...... Kandidati za prvomajsko nagrado dela ne morejo biti delavci, ki niso zaposleni v gospodarstvu, pa tudi ne vodilni delavci. Osnovna merila za podelitev prvomajske nagrade dela določa zakon o prvomajski nagradi dela. 3. Možnega kandidata za prvomajsko nagrado dela prijavi pismeno temeljna ali druga organizacija združenega dela, potem ko je sklep o tem sprejel zbor njenih delavcev ali delavski svet, družbenopolitična organizacija pa, če so tako sklenili njeni člani ali njen pristojni organ. Prijava se opravi na posebni tiskovini v treh izvodih, vsebovati pa mora vse podatke, ki so zahtevani, in podrobno utemeljitev. Prijavo vložite pismeno v dveh enakih izvodih najkasneje do 20. januarja 1979. leta odboru na naslov: Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana. Kandidate bo izbral odbor, sestavljen iz delegatov republiškega sveta ZSS, Gospodarska zbornica SRS in Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije. Odbor ne bo upošteval nepopolnih prijav. Tiskovine so na voljo pri republiškem svetu ZSS, razpolagajo pa z njimi tudi vaši občinski sveti Zveze sindikatov Slovenije. 4. Odbor bo do 30. januarja 1979. leta izbral kandidate za prvomajsko nagrado dela v letu 1979 iz območja SR Slovenije. 5. O nagrajencih bo odločil z zakonom pooblaščeni /vezni odbor. Številka: 95-1-7-3-Ve Ljubljana: 11. 12. 1978 V_______________________________________________________________S 3-,: c: t Č \ Šenka Namar • V zadnjem času se pogosto pojavljajo situacije, ki so že skoraj postale pravilo, da se ob dnevih, ki so po zakonu določeni kot dela prosti dnevi (republiški in državni prazniki), nadomesti dan ali dva delovna dneva, ki padeta med, pred ali po praznikih z delom v naslednjem tednu. Nekje je to postal že pravi avtomatizem, ne glede na to, ali je bila takšna razporeditev delovnega časa pogojena zaradi prevelikih zagonskih stroškov oziroma drugih objektivnih okoliščin. Predvsem pa je takšen avtomatizem nekaterih delovnih in drugih organizacij povzročal neusklajenost planov izrabe delovnega časa proizvodnih temeljnih or- ganizacij s temeljnimi organizacijami družbenih dejavnosti. Zakon o delovnih razmerjih določa,^ da delovni čas delavcev traja 42 ur na teden in da ima delovni teden najmanj 5 delovnih dni. Delavci določijo delovni čas in njegovo razporeditev s samoupravnim splošnim aktom, podrobneje pa ga razčlenijo v planu izrabe sklada letnega delovnega časa (tedenskega, mesečnega, letnega). Pri tem je potrebno upoštevati zlasti zagotavljanje nalog in potreb, ki jih narekujejo smotrna organizacija dela in čim popolnejša ter racionalna izkoriščenost delovnih sredstev in delovnega časa. Ven- dar so v zvezi z urejanjem delovnega časa nekatera vprašanja tako pomembna, da jih je potrebno urejevati z zakoni na enoten način (npr. dolžino delovnega časa, počitek, letni dopust in drugo) oziroma zagotoviti usklajenost razporejanja delovnega časa med temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela. Ravno zaradi tega zakon predvideva vsakoletno usklajevanje planov delovnega časa v temeljni družbenopolitični skupnosti. V planu delovnega časa, ki ga morajo organizacije združenega dela pripraviti vsako leto in ga posredovati pristojnemu organu skupščine občine, se že vnaprej določijo, katere delovne ure ne bodo mogle biti opravljene zaradi praznikov, letnih dopustov, odmorov med delom, ipd. Če pride med letom do določenih okoliščin, se lahko na pobudo sindikata plan spremeni. Katere so te objektivne okoliščine, je odvisno od specifičnosti delovnega procesa temeljne organizacije, nekaj pa jih navaja tudi zakon o delovnih razmerjih. Med drugim navaja »racionalno izkoriščenost delovnih sredstev«, ki je med drugim odvisna tudi od zagonskih stroškov in rednih remontov. Ravno zaradi te okoliščine se mnoge orga- nizacije odločajo za spremembo plana. Glede na to, da tudi vzgojnoi-zobraževalne organizacije sprejemajo letne plane delovnega časa in da ne bi prihajalo do različnih rešitev v času med, pred in po praznikih, so izvršni sveti skupščin občin dolžni ugotoviti in zagotoviti usklajenost letnih planov v smislu zakonskih določil in potreb delavcev in delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Ne glede na to, da zakon o delovnih razmerjih daje možnost spremembe letnih planov delovnega časa pa je jasno, da so dnevi, ki padejo med, pred in po praznikih delovni dnevi in ^ i nadomeščal samo možno njihovo naučim*"'- zaradi objektivnih r.J glovo in ob predhodnem m"0 ^ pristojnega organa skupsC občine. J Da bodo plani izrabe nega časa in njihove more"1 v spremembe usklajeni na ^ l družbenopolitičnih skupn0st^tji potrebno, da občinski Zveze sindikatov Slovenije sAj|t paj z izvršnimi sveti občin sprotno ocenijo ce^°„o-interese predvsem z vidika tavljanja nalog in potreb, '•U-narekuje racionalna izkof18 , nost delovnih sredstev, j|i nega časa in interesov del° ljudi in občanov. ,\ * ^ed IV. konferenco Zveze kulturnih organizacij Slovenije 3 »...Kolikor več je prometa, toliko bolj je potrebna metla...« — Tovariš Humer, namesto f°da takoj vprašanje. Vaše , efsedstvo je sklenilo predlagati f^gatom 1 V. konference Ij-S, ki bo še ta teden, v teme- presojo in opredelitev neka- pomanjkljivosti, napake in urnosti v našem ljubiteljskem f'turnem svetu. Lotevate se zelo ffkretnih 'vprašanj odnosov in 'selnosti, ki so tuji samoupravni Osnovi socialistične kulture. Ali Pomeni, da želite spodbuditi in ffPdi bolj kolektivno delo in jjupno odgovornost vseh za kul-rn° podobo časa in družbe odpornih? Da, to je to. » " Kulturne potrebe in nava-e- Slabo je, kadar jih ne prine-jf10 v življenje že iz šole. Kako Mziva kulturni vzgoji našešol- iasi Da se ji odziva uradno, je r Oo. Da se ji odziva premalo, . a|ni. Da premalo cenimo, kar naporov, trdim dvakrat. Da u Premalo pomagamo in pre-sodelujemo v njem, sem I^Pričan. In da si moramo obe-n 1 najpomembnejše premike jarav na tem borišču, je tudi Ij Sno. Samo mislim, da se na tem risču ne smejo vojskovati le ,r°ni in pedagogi, temveč se na Jeni vsi po vrsti izkažemo dobro slabo. Društva in njihove vsekakor prej kot drugi. t ^ Sklepi slovenskih sindika-‘Z teta 1976 o kulturi kot te°rtl‘ vsebini boja za osvobodi-dela so obetali mnogo. Kako p 0 uspeli doslej iz anonimnosti ^gnut in organizirati resnične Htn rne interese delovnih ljudi, sk£ f dati perspektivo v načrtova-sk£ akcij in sredstev v organizaci-Združenega dela? t 7~ Tako smo uspeli, da ni bilo di ba na devetem kongresu sin-^atov spreminjati niti ene d'sn> skoraj bi rekel niti ene črke sedanjega programa in skle-d°v republiškega sveta. Pomeni, $ roi' Z3' id' of Č3' t bf V.\ fif S\ oJ „ ,v celoti nobena od nalog ni n. nala biti aktualna, ker nobene ,j> opravili. Smo jih pa oprav-, n, ali vsaj zastavljali na marsi-. terem koncu z marsikaterimi 2dI'^vetn'rn' dejanji. Tako smo J^že za korak dije, ko se na-prreb 'z prvih izkušenj učimo, ko v ^ dejavnike ali cj.ejavneže po-t Zujemo, sodelujemo z njimi in ko K tistega končnega, bo delavec zavestno odločal o Sv°Ji vsakdanji kulturi in hkrati o ^j0]' nacionalni kulturi v vseh jenih razsežnostih, smo pa pri-(jr Zn° tako daleč kot na vseh V8ih področjih družbenega ^la. Morda za spoznanje bliže Hi nekaterih drugih, za toliko kolikor so družbeni tur^erji«, med njimi tudi kul-ai,ina akcija sindikatov, povzro-Vs ’ da se ljudje vendarle čutijo ~ 1 aekoliko prizadete, kadar gre irf: •3*1 A ov'| tfl£ oj* J V -it« f v K #| za nekatere oblike kulture. bielj6 te^JC0 izrnerljivo, je pa te- stvari in izkušnje rirjf Mnogo pišemo in govo-koLif.kulturnem pokroviteljstvu repr “vov, o mecenstvu, o dragih s,olivnih kulturno-po-doSp ukcijah. Ima vse to kaj nimi .uPnega s pravimi kidtur-n0vp lnteresi delavcev in obča- stVa • ^ajbolj me je zmeraj strah da imaj° rnikaven videz, Pot clovek kar ugriznil vanje. UZitr)rT1. Pa se izkaže, da niso tešjt e ln nepovezanosti kompromitiranih in prihoda ljudi, zato ga ni mogoče zatrdno ugotoviti. [q. Ustanovitvi Komunistične stranke Italije leta k Hot' ie deželna federacija štela kakih 4.000 čla-" »„ ’ leta 1923, po nastopu fašistične vlade 766 čla- Ifta 1925 pa 1777 članov, nakar je do leta v^sk^evilo sPet uPadl° na 500- Komunistov slo- 5|V kC^e ali hrvaške narodnosti in je bilo leta 1927 !°P 450, k čemur pa je potrebno prišteti kakih ,N*1 Hllariih tr^munictnv ?°le£ 'ati itije l,"> pomoč« za žrtve fašizma in Zvezo za "i % Poučene organizacije je stranka organizi-J- lja7tUcli v ilegali sindikalne organizacije z ustanav-0 ir^jem protifašističnih agitacijskih odborov, ’idef^0 revnih kmetov. Glasnik komunističnih ItOm ed Slovenci je bilo Delo, ki so ga primorski pr . unisti po letu 1926 ilegalno razmnoževali, naj-1v letih 1927—1928 v predmestjih Gorice, leta V0|v.v Ljubljani, v letih 1933—1935 pri Renčah in vači dragL v letih 1937—1940 pri Zgoniku in Di-v1' Razmnoževali so še letake, pozive, proglase tekatera glasila v italijanščini, v sk 0rnunistična dejavnost je bila poleg organizacij-^831 utrjevanja v glavnem usmerjena v propagi- | ipT: revolucionarnih in protifašističnih idej za pij. 'lizaeijo delovnih množic. Spremljale so jo na-t bej 'n listkovne akcije, zažiganje kresov in izo-pt anje delavskih zastav zlasti ob delavskih pe ^fikih. Med pomembnejše uspehe komunistič-cj.p delovanja lahko štejemo kmečke demonstra-L.,'' jetih 1931 in 1932, ki jih je organiziral Nadal iSč. Demonstracije so bile posledica gospodar- ; daJa Propada male kmečke posesti, dražb, visokih Sp| 0v, draginje in obubožanja kmeta, ki ga je lU|j?t>a gospodarska kriza posebej prizadela prav v slov ' krajini. Iz srednje Istre so se razširile tudi na (j^ttsko Istro. Dne 29. junija in 3. julija 1932. Poz^.kmetje demonstrirali v Dekanih in v Kopru, pa še v Podgradu, v Ilirski Bistrici in Pivki. Podvinskih oblasti so zahtevali znižanje davkov, planje roka za odplačilo dolgov, državno T.1 Ijenp0^ za sanacijo gospodarstva, vrnitev zarubil ga blaga in pouk v materinščini. J bi|0 ,.0inunistično organizacijo v Julijski krajini je ^ ‘lovg lstveno razmerje do nacionalnega vprašanja ^Vg^^lto-hrvaške narodne skupnosti in s tem v °dnos do slovenskega narodnjaškega gibanja. ^2(frV' do^t P° ustanovitvi, to je od leta 1921 do t Vn’ S5 kcmiunistična stranka ni posebej ukvarjala '>|)|0^asanjem narodnih manjšin. Priznavala je i 0 načelo o pravici narodov do samoodločbe, r n’ videla potrebe po aplikaciji tega načeka %ja mere v Italiji. Stranka se je v prvih letih ob-^koP°d. vodstvom Amadea Bordige usposabljala jii; °blas. Cn' cilj, za proletarsko revolucijo in prevzem 1$ 'V Italiji, zanemarjala pa je vse druge možno- 'd Povrednega boja, vse prehodne oblike delovanja Hl^vc z drugimi naprednimi gibanji. Ni torej ^•on 1 ’ da Je bilo za stranko nepomembno tudi ^dnjšj3 n° vprašanje manjšin v Italiji. Gibanje j,0, ae za ohranitev nacionalnih pravic, se ji je *°aZni ^c'onahstično in nesmiselno, češ da v bur-edakor družbeni ureditvi tako ni mogoče doseči Nela|Vnosti- Rešitev nacionalnega vprašanja je ej>ko 6 V z.magi proletarske revolucije. Toda dot-■ Pcn^ ^ zmagala proletarska revolucija, je bilo v| ''•dl zaL rebn° zadostiti najosnovnejšim nacional-f ^ Up0 tcvarn> kot so bile slovenske šole in pravice tf Ipavic i13*36 materinega jezika. Za ohranitev teh Priza(j n za revizijo raznarodovalne politike sta si |.lstu ■ Val' 'e meščanski politični društvi Edinost v 'ji ni ^ lj0riei. Ker se nobena druga stranka v Ita-f l''t'okjCe zemala za nacionalne pravice manjšine, so / ’ kljub simpatijam do komunizma in revo- Člani delavskih organizacij iz Goriške na Fajtovem hribu avgusta 1924. Člani razpuščene Prosvetne zveze na izletu 1. septembra 1928. leta. Med njimi so Z. Miloš (X), F. Bidovec (XX) in F. Marušič (XXX). lucije, vendarle sledile narodnjaškim voditeljem. Vendar je razočaranje nad neučinkovitostjo njihove politike po letu 1924 povečalo simpatije množic za komunistično gibanje, kar se je pokazalo tudi v rezultatih parlamentarnih volitev. Tedaj so slovenski komunisti ugotavljali, daje mogoče obdržati in poglobiti vpliv na množice le, če bo stranka zastopala vse zahteve narodne manjšine in če bo povezala boj za socialne pravice z bojem proti nasilnemu raznarodovanju. Hkrati je skupina mlajših komunistov z Vladimirom Martelancem nakazala kompleksno rešitev manjšinskega vprašanja po leninističnih načelih: popolna svobodna samoodločba Slovencev in Hrvatov do odcepitve od Italije in ustanovitve delavsko-kmečkih republik, povezanih v federaciji balkanskih republik. To načelo je sprejel tretji kongres Komunistične stranke Italije v januarju 1926. leta, ko je med nosilce revolucije uvrstil tudi zatirane nacionalne manjšine in kolonialne narode. Odtlej se stranka temu načelu ni več odrekla in njeni voditelji so skupaj s slovenskimi komunisti načrtovali organizacijske oblike in dejavnost, ki bi privedla do končnega cilja: socialna in nacionalna emancipacija. Možnosti za poglabljanje komunističnega vpliva na kmečke množice so naraščale v sorazmerju z neučinkovitostjo legalnega delovanja narodnjaških voditeljev. Nezadovoljstvo in težnje po radikalnem odporu sta slovensko prebivalstvo približevala revolucionarnemu komunističnemu gibanju. To razpoloženje je seveda narekovalo posebne naloge in posebno metodo dela, ki so ju komunisti slovenske narodnosti na sestanku sredi leta 1927 takole formulirali: Slovensko narodno gibanje je v bistvu ljudsko demokratično in se mora zavoljo okoliščin, ki so ga rodile, nujno razviti v revolucijo. Naloga komunistov je, da to revolucijo spremene v proletarsko. Revolucionarnemu dejavniku boja proti kapitalističnemu izkoriščanju se je pridružil nov revolucionarni dejavnik — boj slovenskih množic proti narodnemu zatiranju. Ta boj ni v nasprotju z razrednim, kakor nekateri mislijo — opozarjajo teze — temveč ga dopolnjuje in krepi, zato naj postanejo komunisti njegovi nosilci. Vsa taktika komunistične stranke v deželi se mora podrediti tem kriterijem. Na organizacijskem področju so načrtovali posebno zvezo slovenskih in hrvaških kmetov, da bi zastopala gospodarske in nacionalne interese vsega kmečkega prebivalstva, dalje enotno fronto vseh plasti slovenskega prebivalstva, delavske, kmečke in srednje, ker jih je režim vse enako zatiral. Najboljši teren za ustvarjanje enotnosti so bila ilegalna kulturno-prosvetna društva. V njih naj bi komunisti izrinili vpliv narodnjaških voditeljev. Podlaga za enotnost je bil boj proti fašizmu, varstvo gospodarskih in političnih interesov, odpor proti raznarodovanju in oborožena obramba množic pred fašističnim nasiljem. Iz delavsko-kmečkih odborov naj bi se konstituiral slovenski narodni svet kot ustanovna slovenska narodna skupščina, ki bi prevzela vlogo oblasti v prehodnem razdobju iz demokratičnega v socialistični sistem. Da bi si delavski razred zagoto- vil hegemonijo v tem gibanju, je bila predvidena ustanovitev posebne slovensko-hrvaške komunistične organizacije v okviru italijanske stranke. Leta 1929 je politični sekretariat pri centralnem komiteju sestavil akcijski načrt za primorske komuniste, vendar je le-ta zavoljo spremenjenih okoliščin v svetovnem delavskem gibanju, ki jih je narekovala kominterna, zoževal dotedanje zamisli in realizacijo pravice do samoodločbe in odcepitve vezal na interese revolucije, enotno fronto pa je predvidel le med množicami v bazi. Medtem se je odpor manjšine proti raznarodovanju razvijal po svoje, ne da bi komunisti uspeli prevzeti njegovo vodstvo. Dodela 1930 je namreč izstopala dejavnost ilegalne narodnorevolucio-narne organizacije, ki jo je ustanovila narodnjaška mladina. Menila je, da se je treba s fašizmom spoprijeti s takšnim sredstvom, kakršnega je sam uporabljal za dušitev demokratičnega življenja v Italiji in za raznaroditev manjšine. Tradicionalne metode boja za ohranjevanje narodnih pravic, kakršne so uporabljale slovenske meščanske organizacije do razpusta leta 1928 in ki so temeljile na zakonitih prizadevanjih za drobtinice in izrazih lojalnosti režimu, bi utegnile biti uspešne v demokratični državi, pod fašističnim režimom pa so bile docela neučinkovite. Zato so tudi zbujale nezadovoljstvo med ljudmi, kar se je pokazalo že v volivnih rezultatih leta 1924. Zavoljo naraščajočega pritiska so si ljudje želeli radikalnejših oblik odpora, kar je izražala zlasti mlajša generacija, organizirana v mladinskih in prosvetnih društvih. Zelja po radikalnejšem odporu je že zgodaj vplivala na zbliževanje med nazorsko različno usmerjenimi mladinskimi skupinami, zlasti med narodno-Iiberalno in komunistično usmerjeno mladino. Delovanje in snovanje obojih se je prek raznovrstnih srečanj večkrat prepletalo. Komunistični mladinci so, denimo, aktivno delovali v mladinskih društvih, udeleževali so se izletov, kongresnih tečajev dijaške mladine, delovali so v pevskih zborih in podobno. Komunistične ideje so s simpatijo sprejemali mladinci drugih nazorov. Težnje po konkretnejšem in učinkovitejšem odporu je poskušala izkoristiti jugoslovanska nacionalistična organizacija Orjuna, ki je združevala nekatere primorske emigrante v Jugoslaviji. Decembra 1924. je prišlo, kot kaže, pod njenim vplivom do ustanovitve ilegalne narodne organizacije v Trstu, ki si je nadela ime TIGR, sestavljeno iz začetnic mesta Trst, Istra, Gorica, Reka. Nimamo podatkov o razvoju tega prvega zarodka ilegalne organizacije, znano je le, da je medtem Orjuna ustanovila tudi svojo vejo za Primorsko pod imenom Orjunavit (Orjuna v Italiji); iz tega moremo sklepati, da je prihajala v nasprotja s pravo organizacijo TIGR. Delovanje Orjune na Primorskem je bilo bolj ali manj vedno čutiti, vendar je bilo omejeno predvsem na zbiranje informacij vojaške in politične narave, na obmejne incidente in napade na obmejne stražnike ter na atentate na fašistično policijo in na ovaduhe. Med napadi je najbolj znan napad na železniško postajo v Prestranku v aprilu 1926. leta, ki je bil povezan z ropom večje vsote denarja in je zahteval štiri življenja na obeh straneh. Sicer pa je Orjuna v delovanju na ozemlju Julijske krajine opustila svojo protidelavsko in protikomunistično usmerjenost in zavzela zgolj protiitalijansko in protifašistično stališče. Sredi leta 1927 so se radikalno usmerjeni mladinci iz tedaj razpuščenih društev sestali na Nanosu in ustanovili avtonomno ilegalno organizacijo za Slovence in Hrvate v Julijski krajini. Organizacija je znana pod imenom TIGR, čeprav si ob ustanovitvi ni nadela posebnega imena. Po programu je bila narodno-revolucionarna in se je pozneje tudi uradno tako imenovala. Na Goriškem so jo vodili aktivni sodelavci razpuščenih prosvetnih društev in študentskega društva Adri ja, na Tržaškem pa voditelji razpuščenih mladinskih društev, med njimi mladinci, ki so bili kasneje ustreljeni na Bazovici. Le-ti so sicer v sestavi skupne organizacije zasnovali posebno vejo za Tržaško, z imenom »Borba«, ki se je razlikovala od goriške veje po radikalnosti, bojevitosti in akcijski dejavnosti. Iz Jugoslavije je organizacija dobivala moralno in gmotno pomoč; za katero so si prizadevali zlasti primorski emigranti, organizirani v emigrantskih društvih. V takšnih razmerah, ko je postalo nasilje glavni instrument režima za dušenje demokratičnih in narodnih pravic in ko režim nikomur ni bil odgovoren za ravnanje z narodnimi manjšinami, si je organizacija zadala temeljno nalogo, da z nasilnimi akcijami proti fašističnim raznarodovalnim ustanovam zbudi pozornost svetovne javnosti za vprašanja manjšine v Italiji in hkrati ustrahuje nosilce raznarodovalne politike, pri prebivalstvu pa s propagando zbudi zaupanje v možnost odpora in v prihodnost. (Nadaljevanje prihodnjič) Za kratek čas in razvedrilo DS “ ” stran 14 Pt Humoreska . S NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 49 Brezotrobna bazna samokritika Glej, kdo bi si mislil, koliko ljudi šteje naša krajevna! O, nismo še za staro šaro, brez skrbi, da ne! Koga vse ni danes prineslo! Tu so že, razumljivo, točni kot ura: šofer Janez, vratar Miha, kuharica Marjetka, snažilka Micka in Silvo, večni sestankar, s časom nikoli na tesnem. Pa kaj bi z njimi: tiho bodo kot vedno ali pa bodo le kimali. Ampak ti, ki prihajajo zdaj: Štefan, nekdanji generalni pri »KEPLEKSU« in sedaj honorarni trgovski potnik pri »»KEPLEKSU«, Tomaž, glavni računovodja pri »MEČEKSU« in sedaj honorarni svetnik za finančna in materialna vprašanja pri »MEČEKSU«, Polde iz zavoda za pospeševanje družbenega sektorja porabe ali nekaj podobnega, ko človek pri njem nikoli ne ve, kaj vse je. Ve se le to, da je povsod zraven, kjer se kaj pomembnega kuha. To bo veselo na sestanku! Sami čvrsti, odločni možje, ki jih ni strah jasno in glasno povedati, kako stvari stojijo in tudi udariti po mizi, če je treba. A sedaj je treba! Bil je res že skrajni čas, da se kaj resnega reče. — Prosim, tiho, bi kar začeli! — potrka srednji človek v delovnem predsedstvu s svinčnikom po mizi. — Tu se nismo zbrali zato, da bi mlatili prazno slamo. Brez otrobov torej, prosim! Jasno in konkretno! Vsak naj začne pometati pred svojim pragom pa bo vse prav. Bi rad kdo kaj vprašal? Nekdo v prvi vrsti dvigne roko. — Prosim, tovariš Štefan! — Če dovolite, tovariši, reče honorarni trgovski potnik Štefan — je res že skrajni čas, da se začne konkretna akcija v bazi. Delovni človek mora priti do besede. Vzemimo, na primer, samo naš konkretni primer, našo krajevno. Odkar sem tu, tovariši, diskutiramo nasestankih eni in isti: jaz pa tovariš Tomaž pa tovariš Polde in morda še tu in tam kdo, a drugi so tiho. Saj tako, tovariši, s takšnim oportunističnim odnosom do dela ni več mogoče na- šega voza potiskati naprej. Vanj smo vpreženi vedno eni in isti, a to ni prav, prosim vas, tovariši! In tovariš Štefan nekoliko vznemir-jenin zardel globoko diha. — Kaj predlagaš? — Predlagam, da še enkrat konfrontiramo tudi v bazi in z bazo. Stavim, da je vsa stvar zajela veliko večji obseg, kot mi vsi skupaj mislimo. Če bi imeli v naši družbi samo nekaj nepoštenih ljudi, bi jih na hitro pozaprli in mirna Bosna. Ampak pri nas ima vsak kakšno maslo na glavi in to je tisto, kar me skrbi. — In kaj konkretno predlagaš? — Da gremo lepo po vrsti. Vsak naj dobro in samokritično premisli, kaj ne dela prav in to tudi odkrito pove, pred vsemi... — A kdo naj začne, tovariš Štefan? — Jaz in tile tu v prvi vrsti smo se že dovolj nagovorili pa nič ne zaleže. Čas je že, da tudi tisti, ki so vedno tiho, kaj povedo, bomo vsaj videli, pri čem smo. Kot na primer tovariš šofer Janez — njega osebno poznam in se opravičujem, da drugih ne. — Hvala, tovariš Štefan! Slišali ste predlog, tovariši, začnimo torej konkretno in odkrito! Prosim, tovariš Janez! — Ja, takole bi rekel, če samokritično pogledam malo nazaj: kakšna ura mi je kdaj pa kdaj manjkala do polne dnevnice in so jo v pisarni tudi meni zaokrožili navzgor. Tako kot načelniku. V prihodnje pa se kaj takšnega ne bo več dogajalo, obljubim! Meni že ne! — Tovarišica Marjetka, prosim! — Čez cesto mi nosijo tople obroke, ker nimamo svoje kuhinje. Kakšen gospod tu in tam pozabi plačati, a v pisarni terjajo točne račune. Vem,vse takšne bi morala sproti loviti za denar, pa mi je nerodno. Zato kdaj pa kdaj prilijem vodo k obrokom, priznam, za naprej pa obljubim, da tega ne bom več počela... — No, le pogumno! Tovarišica Micka! — Ne grem po vseh kotih z metlo in cunjo, res je. Kakšno pisarno tudi izpustim in je ne zračim redno, posebno, če gre kateri od naših za dlje v tujino. Tako ostaja po hodnikih slab duh, vem, in prah, pa se bom za naprej poboljšala, res se bom, lahko mi verjamete. — Hvala lepa! No, Miha, pa še ti kaj povej! — Ja, enkrat sem bil na disciplinski, ker za šefa nisem poskrbel za parkirni prostor pred našo zgradbo. Veste, ljudje so nadležni kot muha, oprostite izrazu, čeprav je ob pločniku tabla, kjer piše, da je rezervirano za naš zavod. Predvčerajšnjim sem ga pa spet krepko pokidal, ne bo šlo mimo brez posledic. Skočil sem čez cesto na pivo in prav takrat, pomislite, prinese mimo vratarnice generalnega, ki me drugače sploh ne pozna, a sedaj je vprašal, zakaj sedi kurir na mojem stolu in kje sem jaz. Spet bo hudič! Vendar se mi kaj takšnega ne bo nikoli več zgodilo, to mi lahko verjamete. — Imaš še ti kaj, Silvo? — Doslej sem na sestankih samo molčal in kimal, sedaj pa bom tu in tam tudi kakšno povedal, reče Silvo. In predano obljubi: hodil bom na vse sestanke; nobenega ne bom zamudil... — Zelo dobra diskusija, dober začetek! — pritrjevalno zamrmra tovariš Štefan. In vsa prva vrsta veselo prikima. Le delovno predsedstvo sedi resno in zamišljeno. Mar ne poteka sestanek tako, kot je bilo predvideno? Janko Spiček TIK PRED IZIDOM: V družboslovni zbirki založbe Delavska enotnost bosta izšli dve pomembni knjigi: dr. Mirko Bunc: MARKETING V ZDRUŽENEM DELU (Področje plasmaja) Cena za izvod 390 dinarjev. \ , Lenart Šetinc: TEMELJI SAMOUPRAVNEGA SISTEMA INFORMIRANJA Cena za izvod 190 dinarjev. Knjigi lahko naročite na naslov: ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST , Ljubljana, Dalmatinova 4 ali ju kupite v knjigarni Delavske enotnosti v Ljubljani, Tavčarjeva 5. m fRebPic, rotil lo ZASVoRlIOi Poo&fljšSa M6$KA 80L£XEN nhozem Hesrd UlR) zvišana Nota Nočna PflC-A RAISTAV- l^ANTESe- JTAvlPeNE LETALO, AVI ON VlNIČO HATNER RlSRAL-KANtRIE 30SE ...) VELUCO TINSK.O Tiezep.0 LI BITKA (BENSAzt) MttttT, L)AVlW toPRAVDft- IEC.TAU10- AEARMoV ,VEČNI JUL' REKAVa PRBNCITt potem wt. RELICJTE ČISTILNI prašek ■&Rue,o IME/A 'ftusiK GR. M ATI io&ov E>LASO IVAN TAVČAR MREŽASTA IVANINA ZAROČNO MUZA LjUBEZ. PESNIŠTVA MESTO 06 LoNAlH SLOV. IGRA-LKf60R.'St NEff6’ ZM£«'. CEL/SILI l>OLG,0-„ PRO&AS A>JA , KARIČ. BALKON Fft.ftLMSKi IGRAtaC MESTO NA MORAVSKEM VČSSR IGRALKA TVAČEVA SESTAVIL: R.N. OMEMBA, OMENEK NIVO, VS-SInA SRAftMAUB NOSORO& S^- N/A Zli IN SMRTI ORAC vrsta BrViisUL KAVE OKRASNA Rastlina, SRAMEi- UlVKft STAREjSI /aponsaI TELOVAbEC VRSTA EALMATiN. ISA ITALIj. NAUHI Koncerti ZMASo US, NovŠAK VISoUA PLANOTA; RAVNINA VIŠN/E NIKOL^ OMERS* SLAŠČICA ROMANSfA NIKALNICA IS/lTRIToli rnsm V»l.lTAl|)| tovarna VCEL7M mmm NAKlTAjsftH IVAN Cankar 7AKOST cenKTi RIMSId KRAL7 R-IMSK4 NIN pesniški 3TKVE.RZ0U narK.o^ lesni OBRTNIK FRANCOSItJ PISATE.L7N TlLOZOF 7AP. 6ENAR B0^IN7E mašceva-N/A VOJ. Ml TOLPA. ansambel BVEh PSI-Cev AU GODBENI Kot SlCV.PKulK kue pisal V STATUSU. ECI NAREC7M FRANC.. REVA V NORMAN-7)lo | I DE ELAVUd AVSENIK star slovan reka v ZRN,?RlltSK MOSELLE Rešitve pošljite do 27. decembra 1978 na naslov: TOZD DELAVSKA ENOTNOST Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 49. Nagrade so 200, 150 in 100 dinarjev. Rešitev nagradne križanke št. 47 Nomenklatura, elektromotor, Mila, Alibaba, Ivar, dinamit, ris, patoka, Keats, AK, Rim, ar, OAS, ikona, kalipso, TČ, pre-strelitev, rante, Dinara, Abt, Ru, nerv, SA, Cilea, Lem, Kranjec, Lena, aba, Mach, CG, Asinara, til, dreta, tenija, Banat, enačaj. Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 47 L nagrada 200 din: Cerar, Taborska 22, Domžale; 2. nagradoa 150 din: AM9 Čeh, Na Obrežju 19,62250 Pl[>h 3. nagrada 100 din: VA