ORGAN m...w . ■ f NASLOV uredništva in uprav-nižtva: »II W. thd PUce Chicago, 11L The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Issued every WdRMiay OFFICE: 1951 W. 22nd Place Chicago, lit OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered at Second-Class Matter January 18, 1915» at the Post Office at Chicago,Illinois, under the Act of August 24, 1912. N*. 11. Siev. 11. % _ __ Lokalne vesli. POZOR ČLANI DRUŠTVA SV. ŠTEFANA! S tem opozarjamo člane društva sv. Štefana št. 1 K. S. K. J. Chicago, 111. na uradno naznanilo društvenega tajnika, priobčeno na prvem mestu II. strani današnje izdaje glede skupne velikonočne spovedi in sv. obhajila. * Spovedovanje se prične že v soboto dne 24. t. m. od 2 ure naprej in traja do poznega večera. Člani društva naj se zbirajo v nedeljo zjutraj (25. t. m.) ob pol 8ih v cerkveni dvorani; vsakdo naj prinese regalijo s sabo. Društvo odkoraka potem skupaj k 8. sv. maji, da pristopi med sv. opravilom k»mizi Gospodovi. Pazite, da boste vsi oddali spovedne listke društ. tajniku. Ameriške vesli. Stavka železničarjev preprečena. New York, N. Y., 19. marca ob 3 uri zjutraj. Velika preteča stavka železničarjev je preprečena, ozir. preklicana. Danes zjutraj ob pol 3. uri se je doseglo sporazum med zastopniki železniških družb in med zastopniki železničarjev. Pogajanje je trajalo ves dan in se je končno zaključilo z zmago železničarjev. Ob zaključku teh pogajanj je izdal tajnik notranjih zadev, Frapklin K. Lane sledeče uradno izjavo: "Čeravno se je vrhovno sodišče izreklo za ustavnost Adamsono-vega zakona, se bode uvedlo splošno 8 urno delo za železničarje. Vse tozadevne podrobnosti ima sedaj v rokah skupen posredovalni odbor, ki bo dovršil stvar že danes do opoldne." Železničarji so zmagali torej v prvi vrsti, ker se jim je dovolilo 8 urni delavnik, le vprašanje gleda plače še ni rešeno, če bodo ho-teje železniške družbe svojim u-službencem plačati 10 ur za 8 urno dnevno delo, kakor zahtevano. t Preteča nevarnost vzrok poravnave. New York, N. Y., 19. marca. — Franklin K. Lane, tajnik notranjih zadev in načelnik posredovalnega odseka, katerega je določil predsednik Wilson je prosil v imenu vlade obe stranki da se «aj ne prične te velike stavke, ker So Združene države v nevarnosti. Pri tem je Lane navajal bojevanje nemških podmorskih čolnov in je omenil, da so bili včeraj zopet trije ameriški parniki potopljeni brez opomina. Torej naj se skuša že z domoljubnega stališča preprečiti stavko, ki bi imela lahko v tem kritičnem času slabe posledice za celo deželo. Želji in sklicu predsednika Wilsona se je končno ugodilo. Tega mirovnega posvetovanja se je udeležil tudi Samuel Gom-pers, predsednik Ameriške delavske federacije (A. F. of L.) Bil je član odseka Wilsonovih posredovalcev. Uradna izjava Wilsonovim zastopnikom katero je izdal načelnik zveze železniških družb — Elisha Lee se je glasila sledeče: "Ker se nahaja naša država na podlagi danes došlih vesti v opa-snem položaju, se narodni konferenčni odsek strinja z vami in si je v zvesti, da ne bodo operacije na ameriških železnicah v tem času ovirane^ ali celo ustavljene. Vsled tega lahko zagotovite a-meriški narod da ne bo stavke in kot podlaga tega zagotovila lahko narodni obrambni odbor dovoli v našem imenu železničarjem vse, kar bo ta odbor smatral potrebnim za nadaljno vzdrževanje narodne obrambe." Chicago, 111., 21. marca (March) 1917 Leto in. Vol Adamsonova postava pred vrhovnim sodiščem. Washington, D. C., 19. marca— Danes se je razpravljalo pred Vrhovnim sodiščem o ustavnosti znanega Adamaonovega zakonskega načrta o uvedbi 8 urnega dnevnega dela za železničarje. Vrhovno sodišče se je izreklo, da je ta zakonski načrt ustaven v vseh točkah in ozirih. Za veljavnost te postave je glasovalo 6 vrhovnih sodnikov, 3 pa nasproti in sicer sledeči: Day, Pitney in Van Devanter. Adamsonova postava je stopila torej takoj v veljavo. Vsled "Illinois", tovorni parnik, last Texas Oil Co. Vse* moštvo rešeno. % Prva tu gori označena parnika sta bila na potu v Ameriko in nista imela nič blaga naloženega. Ameriški konzul Frost v Queen stownu je danes semkaj uradno naznanil, da je neki nemški podmorski čoln celo ustavljal in branil moštvu parnika"City of Memphis", da ne smejo veslati k obrežju, potem ko so bili že enkrat v majhnih rešilnih čolnih. Frostovo poročilo se glasi sledeče : < f čni podmorski čoln nagloma zginil v vodo. Tretji potopljeni parnik "The Illinois" je imel 45 mornarjev, ki so se pa vsi pravočasno rešili. .Illinois je bil na potu i® Londona v Dallas, Tez. Vojn} z Nemčijo neizogibna? Washington, D. 0. 19. marca — Ko je došla semkaj nepričakovana vest o potopitvi treh nadal jnih a-meriških parnikov po nemških podmorskih čolnih, je ta vest člane kabineta silno potrla, osobito vsled tega, ker je bil šele pred nekaj dnevi tudi potopljen parnik Algonquin. Vsakdo je mišljenja, da je vojna med Nemčijo m Združenimi državami neizogibna. Predsednik Wilson se je baš vrnil v svojo pisarno, ko ga je državni tajnik Lansing o tem fonično obvestil; vendar pa ni hotel Wilson glede tega ničesar pripomniti, ker mu se niso vsa potrebna tozadevna uradna poročila došla v roke. V kolikor se zamore sedaj soditi, ne bodo Združene države še takoj, ali vsled tega napovedale vojne Nemčiji. Ta stvar se bo rešila povodom posebnega kongresnega zasedanja, ki se otvori tukaj dne 16. aprila na posebno zahtevo predsednika. Odločitev za vojno ima namreč samo kongres v rokah in ne sam predsednik. Pač se bo pa že -zanaprej oboroževalo vse a-meriške parnike, ki bodo pluli v Evropo in skušata na ta nqBn spraviti nemške podmowlfe'Soltfe s poti. V krogih tuka j ostalih kon grešnikov in senatorjev se govori, da bo predsednik Wilson vsled nujne sile sklical posebno kongresno zasedanje še pred 16. aprilom. Zato je potreba da glasuje predpisani kvorum kongresnikov in zasedanje bi se lahko VTŠilo že tekom 4 dni. Sinoči so gorele luči v Beli hiši do 12. ure. Vse je razburjeno pričakovalo poročil raznih konzulov in diplomatov v inozemstvu o potopu treh ameriških parnikov. "Včeraj je potopil nek nemški podmorski čoln tovorni parniktaaaifeatacija Rusov v New Yorku. "City of Memphis". 83 rešenih mornarjev tega parnika je ,baš sedaj dospelo semkaj. Nemlki podn morski čoln . je ostal zatem še na licu mesta, ko so mornarji zapuščali potapljajoči se parnik in je tem mornarjem celo branil veslati k obredju. Vreme ni posebno mrzlo." Parnik "Memphis" bil pokvarjen. Parnik 1' Ctty of Memphis'' je zapustil Cardiff dne 16. t. m. Na obeh straneh je bil pobarvan kakor ameriška zastava in je nosil tudi do 10 čevlje^ visok napis i-ninu parnika V .soboto popoldne (17. marca) okrog 5 ure je naletel v pomorskem vojnem pasu na nek nemški torpedni čoln. Poveljnik tera čolna je ukazal kapitanu a-meriškeiga parnika, da naj z mo štvom vred tekom 15 minut zapusti parnik. Moštvo tega parnika se je se pravočasno rešilo v peterih čolnih, nakar je torpedna kroglja priletela v spredno stran parnika, da se je tekam nekaj minut potopil. Vseh skupaj je bilo oddanih 10 strelov. Označeni parnik je bil zgrajen 1.1902 v Chester, Pa. Dolg je bil 377 čevljev, širok 49, globok pa 15 čevljev in je zavzemal 5200 ton prostornine; vsi častniki in mornarji so bili naturalizirani a-meriški državljani. « "Vigilancia" potopljena brez o-pomina. Ameriški tovorni parnik "Vi gilancia", :ki je odplul iz New Yorka proti Azorom in Havre dne 28. februarja je bil potopljen od nekega nemškega podmorskega čolna vsled česar je skoraj gotovo ponesrečilo 17 mornarjev in častnikov. Po oddanem strelu je doti- Neto York, N. Y. 18. marca.— Danes so priredili v New Yorku živeči ruski politični izgnanci sijajno manifestacijo na prostem. I-ste se je udeležilo nad 300.000 o-seb, po večini ruskih podanikov. V prvi vrsti so manifestant je o-dobravali vladni preobrat na Ruskem, oziroma sedanjo revolucijo. Pri tej priliki se je izjavilo številno teh Rusov, da se bodo povrnili nazaj v staro domovino, ker je nova, ruska vlada izdala pomiloščen-je na vse politične begunce. Nekaj tu živečih Rusov bo odpotovalo domov že 1. aprila -t. 1. in sicer preko San Francisca, odtam pa dalje čez Japonsko. Inozemske vesti. " > Prva poročila o revoluciji na Ruskem. — Car odstavljen. — Vlada v rokah dume. Petrograd, Rusija, 15. marca. -Po vseh večjih mestih ruskega ce sarstva je nastala že pred tremi dnevi splošna revolucija, ki bo ostala za vedno zapisana v svetov-tovni zgodovini. Namen te revolucije je bil strmoglaviti carja Nikolaja s prestola, ter na ta način nereditr konec dinastiji Romanov, ki je bila na krmilu Rusije že nad 300 let. .Ruski car Nikolaj je danes svoje vladarsko žezk) za vedno od 16ži4; začasnim regentom je bil postavljen njegov brat, veliki vojvo da Mihael Aleksandro vič. Začetnik, ali glavni vodja te re volucije je bil predsednik ruske dume ML Rodaaanlko, ki si je vzel nalogo s pomočjo svojih tovarišev in zavednega ljudstva ovreči se- Do te revolucije je prišlo, ker je ruski car pred nekfg dnevi razpustil ruski državna ibor (dumo). Državni poslanci so' pa med tem časom delali tihe naklepe za odslo-vitev carja. Predsednik ruske dume je danes obvestil carja Nikolaja, da ga ljudstvo več ne mara in da so sedaj vladne vajeti v rokah dvanajstorice poslancev, ali ljudskih zastopnikov. Car Nikolaj se je do danes nahajal na fronta; ko mu je došla vest o revoluciji se je takoj vrnil v Petrograd. Na njegovo veliko začudenje so obkolile.carsko palačo revolucijarne čet«; poseben odbor je carja opozoril, naj se uda z lepa s tem, da podpiše izjavo, da odstopi, kar je končno tudi storil. Kri je tekla v Petrogradu. Petrograd, Rusija, 16. marca. — Ko je izbruhnila revolucija, je nastalo v Petrogradu pravo pocestno klanje med revolucijonar-nhn vojaštvom in carjevimi pjpir vržemci, sodi se, da je bilo pri tem do 500 oseb ubitih, več tisoč pa ranjenih. Nemiri so se zaključili 6 x>polno zmago pristašev ljudstva. V tem spopadu je bil minister Aleksander Protopopov ubit; vse ostale ministre se je pa aretiralo m zaprlo. V Petrogradu se je pridružilo revolucionarcem nad 30.000 mož vojaštva ; ker se je številno petrograjske policije ustav-jalo, je vojaštvo isto tudi spravilo v zapore. Danes je nastal zopet v mestu mir in red, za katerega skrba VojaSTvd. Pogrfeb petrotffaj-skih žrtev se vrši dne 23. »marca na državne stroške. Nova začasna ljudska vlada je proglasila danes palačo bivšega carja -Nikolaja, v Carakojem selu za ljudsko last in imetje; car se že pripravlja na odhod s svojo družino. Zaeno je (izdala nova vlada amnestijo za vse politične jetnike v ruskih zaporih ter v sibirskem prognanstvu. Vojaštvo se strinja z revolucijo-narci. Veliko veselje v Moskvi in drugod. Moskva, Rusija, 15. marca. — Tu je zavladajo nepopisno veselje med civilisti in vojaštvom, ko se je zvedelo o nepričakovani vladni premembi. Ljudstvo in vojaštvo se strinja z revolucijonarci ter jim je obljubilo svoje sodelovanje in pomoč. Tu se naihaja sedaj cela brigada artilerije in 5 polkov in-fanterije. častniki teh čet so sestavili poseben odbor, ki bo skrbel za vzdrževanje reda in prehranjevanja v mestu. Ker se je povfeljnik moskovske posadke, general^Dro-sovsky nekaj ustavljal, so ga uporni vojaki aretirali; istofcako je bilo tudi aretiranih nad 1000 mestnih policajev ter žendarjev. V butyn-skem zaporu so izjuatili vse politične jetnike na prosto. Istotaka poročila prihajajo tudi iz ostalih večjih ruskih mest: Karkov, Nižni Novgorod, Kron-stadt i. t. d. Vojaštvo -ter civilno prebivalstvo se je izreklo, da drži z novo vlado, ali z revolucionarci. Nova vlada je dobila od vseh ruskih generalov na fronti brzojavno zagotovilo vdanosti in da jo bo podpirala. Prvi, ki je tako odgovoril, je bil general Brusilov in general Ruski. Veliki vojvoda Mihael se odpovedal prestolu. Petrograd, Rusija, 19. marca. — Dasiravno je izdal veliki vojvoda Mihael Aleksandrovi« pred 3 dne vi izjavo, da zasede prestol svojega brata, če «ga zato ljudstvo s s splošnim glasovanjem določi, se je danes pred posebnim odborom dume odpovedal prestolu. To svo jo izjavo je podpisal pred princem Lvovom, prof. Miljukom ter preds. ruske dume Rodziankom katere je duma za to pooblastila. Mihael Aleksandrovič se je izra- prevzeti odgovornega mesta pri vladanju in da smatra, da bo Rusija bolj srečna, če si izvoli izmed ljudstva moža po svoji volji. Rusija bo ljudovlada. Začasna ljudska vlada v rokah dume dela že sedaj predpriprave za preustrojitev v političnem ozi-ru. V kratkem se bodo razpisale Volitve za dumo in se bo število ljudskih zastopnikov v dumi znatno povešalo. Ker je sedaj konec carizma na Ruskem si bo ljudstvo izvolilo predsednika; Rusija se bo nazivala potem "Združene države v Rusiji". danji gnili vladni sistem in uvesti Mihael Ateksamro™-^ --ljudsko vlado , I «U> da noče v tem kritičnem času Nikolaj Romanov odpotoval iz Petrograda. Petrograd, Rusija, 19. marca. — Bivši ruski car — sedaj znam samo pod imenom Nikolaj Romanov je zapustil danes s svojim dvorom in družino Petrograd, ter je odpotoval v južno Krimejo, kjer ima v Livadiji svoje osebno veliko posestvo. V Petrogradu je ostal le se 121etni vojvoda Aleksis, bivši ruski prestolonaslednik in vojvo-dinja Marija, ker sta oba nevarno bolana za kozami. Nova vlada je dala odstavljenemu carju zadost no vojaško spremstvo za' varnost, kar je v prvi vrsti zahteval. Oanljivi prizori v Carskojem selu. Poroča se o ganljivih prizorih v CarSkojem selu, ko >je revolucionarno vojaštvo vdrlo v carsko palačo. Pri tem je bivša carica prosila poveljnika, da naj nikar ne strelja, ali da naj nikar ne rabi sile. "Imejte usmiljenje z mamo," se je izrazila carica. "Jaz sem sedaj le usmiljenka ob bolniški postelji mojih bolnih otrok!" Bivši car Nikolaj v strahu. Predno je bivši ruski car odpotoval iz Petrograda, je zahteval od nove vlade garancijo, da se ne bo njemu, ali njegovi družini- nič zalega storilo. Na to je dobil od generala Ruskija Odgovor, da mu on jamči v imenu cele ruske armade popolno osebno varnost. Ko je zapustil bivši ruski car petrograjsko mesto je milo tožil, da je žrtev zarotnikov osobito krivih prijateljev, katerim je preveč zaupal. — V nekaterih krogih se govori, da se bo podal bivši ruski car s svojo družino na spomlad v Italijo. Proklainacija dume. London, Anglija, 17. marca. — Provizorična ruska vlada je izdala na ljudstvo in vojaštvo sledečo proklamacijo:— "Državljani: — Izvrševalni odbor dume je s pomočjo unestme gar-nizije in ljudstva uspešno triumfi-ral nad sramotno silo stare vlade na tak način, da moremo preiti k trdnejši organizaciji vladanja ki sicer po možeh, katerih delovanje v preteklosti zagotavlja zaupanje ljudstva." Nato sledijo imena članov nove vlade, potem pa proklamacija nadaljuje : i "Novi kabinet bo postavil svojo politiko na sledečo podlago: 1.—Takojšnja splošna amnestija za politične in verske prestopke, ravno tako amnestija za delovanje teroristov in vojaške in a-granie prestopke. 2 ._Svoboda govora in časopisov ; pravica vprizarjati zveze, društva in stavke; ta pravica velja tudi za vojaške oblasti v meji vojaških potreb. 3 ._Odprava vseh družabnih, verskih in narodnih omejitev. 4.—Pričetek priprav za sklicanje ustavnega zborovanja potom splošnih volitev, ki bo postavilo način vlade. 5.—Nadomestitev policije z narodno milico, katere vodja bo vol jen in odgovoren vladi. 6 __Volitev v zbornico po splošni volilni pravici. 7 —Čete, ki so se vdeležile revolucionarnega gibanja, ne bodo raz- premoženje. orožene, temveč ostanejo v Petrogradu. 8.—Med tem ko je potrebno, da se vzdrži stroga disciplina med vojaštvom v aktivni službi, je vendar potrebno, da se odpravijo vse vojaške omejitve v soglasju družabnih, pravic drugih državljanov. (Provizorična vlada želi dodati, da ne misli izrabiti sedanjega vojnega stanja, da bi odložila vdej-stkev omenjeoiih reform." Preosnove na Ruskem. London, Anglija, 19. marca. — Iz Petrograda se semkaj poroča, da se bodo izvršile sedaj na Ruskem velike politične preosnove. V prvi vrsti se bo dalo vsem državljanom enako volilno \>ravico, odpravilo se bo tudi časnikarsko cenzuro. Dosedanje guvernerje raznih okrajev se je že nadomestilo s predsedniki zemstev in župani pri vodstvu ljuds&e prehrane. Tudi fee je zamenjalo staro policijo z novo, staro pa poslalo jjfciemaril velikonočno spoved, >od£suspendiran, in to ne od stra-li društva ampak vsaki se bo suspendiral sam. T* velja tudi ta tiste, ki so na wt.uih listih, kakor že gori omen-[enor Koc&cmo želim Vsem članom n iiBjii ijffi K. fL K. J. vesele veli-tonipne praznike. Z bratskim pozdravom Math Grill, tajnik. lo, da bomo v nedrij«, dne-26 na liho nedeljo, bo že v soboto popottne in avočerf aatoraj ste prošeni, da opravite Ksr ss tedaj tukaj malokdaj sli sicer « božja »beseda v naši mM sloven- t. k to je se torej Slovenci in Sloven-alo se ke i NAZNANILO. Društvo Vitezov sv, Jurija, št. 3, K. K. J. Joliet, IB. bo imelo v soboto zvečer dne 24. marca skupno velikonočno spoved, in skupno sv. obhajilo v nedeljo zjutraj jsri osmi sv. maši dne 25. marca; dfcto se naj vsi člani pravočasno zEerejo v šolskih ^prostorih in koliko mogoče v obilnem Številu. Obenem tudi opozarjam čl*ne, kateri živijo v drugih oddaljenih *ies$h in državah, da naj vsak o-pravi svojo versko dolžnost in mi naj še pred potekom velikonočnega wa odpošlje spričalo veliko-nočije spovedi, ker drugače bi se kontesitnost in krivica godila, katero bi si pa vsakdo sam zakrivil s teifc da če bo to zanemarili. Sejlratski pozdrav Vsem članom in Žfinicam K. H. K. Jed note. Joseph Panian, tajnik. NAZNANILO. Iz-Urada društva sv. Frančiška Sale&št. 29 K. S. K. J., Joliet, 111 se naznanja č^aoistvu, da je bilo na društveni seji dne 4. marca sklenjena^ da bomo imeli velikonočno spovfil dne 24. marca in skupno sv. Obhajilo dne 25. marca med 8. SV. IMŠO. 8-^em se opozarja člane, da se tega jndedeže v polnem številu in naj vsak član vpraša za spo-vedarlistek, da ga bo izročil potem jiruštvu. Kakor običajno, tako zahteva tudi letos naš duhovni vodjfcK. S. K. J., da vsi čkmi(iee) prejjpfjo s v. zakramente vsaj en-kratfHMetu, ker to zahtevajo pravila naše K. S. K. J. Dalje se tudi opozarja člane našega društva, ki želijo zavarovati ■svoje »otroke v otroškem oddelku K. S. J. Sedaj imajo za to lepo priložnost, da za malo meseenino 15c dobijo vslučaju smrti otrok $100. za pogrebne stroške, kar gotov ride prav vsakemu v takih slučajih. Ttsdi je še veKko število fantov in mož v naši naselbini« ki sploh se ne spadajo v nobeno podporno drmft^o. Tudi ti imajo lepo priložnost za pristop v društvo sv. Frančiška Sal., ki lepo napreduje v v^eh ozirih. Pomnite, da-je pri našem društvu še vedno pristopnina znižana samo na $1.00 (en do-larV; Dolžnost je tudi članov omenje-ga društva, da malo bodj agitirajo za ti*, in da pripeljejo kolikor mogoče veliko število novih članov v društvo. To bo najboljša zasloraba in napredek društva, če se član-stvomnoži s čvrstimi močmi, kar bo v|wnoe celemu društvu. Bratski pozdrav članom in čla-t dr. sv. Fr. Sal. št. 29 in vse-mu «anstvu,K. S. K. J. John Lekan, tajnik. jo opravijo v nedeljo pred prvo sv. mašo, (najkasneje četrt -čez 8 uro), katerim je to nemogoče storiti v soboto. Potem se bomo zbi-raiili v cerkvenem pritličju, kjer bom popisoval vsa imena članov, ki se bodo udeležili skupnega sv. obhajila. Prinesite vsi regalije s sabo. Kdor ne bo ta daft opravil svoje verske dolžnosti, da bo odpravil isto kasneje — se bo moral izkazati s spovednim listkom v dokaz. Kdor pa sploh ne ho opravil letos spovedi in prejel sv. obhajila, ta se bo sam suspendiral iz društva in Jednote, kakor nam to naša pravila velevajo. Ta določba je veljavna ne samo za člane, ampak tudi za članice. Dragi mi sobratje in sosestre. Jaz izkreno želim da bi vsi opravili te verske dolžnosti, ter bi s tem pokazali, da spadamo k e-dinemu tukajšnemu slov. katol. podp. društvu in k edini slov. še katol. Jednoti. Ne sramujemo se pokazati, da smo še taki, kakoršne nas je naša draga mati vzgojila: v katoliškem duhu, da se še vedno ravnamo po naukih naših dobrih, morda že pokojnih katoliških sta-rišev, ljube matere in skrbnega očeta. Kakoršni so bili naši sta-riši, taki ostanimo tudi mi, ne pa odpadniki od sv. vere! Nadalje naznanjam, da se je sklenilo na naši seji prirediti letos piknik, ali izlet dne 15. julija in sicer na 4 'Genoa" prostoru. Cisti prebitek tega piknika bo namenjen v pokritje stroškov ob času glavnega zborrovanja, ali konvencije K. S. K. J. tukaj na Eve-leth, Minn. S sobratskim pozdravom, Prank Peterlin, tajnik. NAZNANILO. Naznanjam članicam društva Marije Pomagaj, štev. 119 K. S. K. J. Rockdale, 111., da bode imelo naše društvo svojo mesečno sejo dne 1. aprila, to je na Cvetno nedeljo. Sejo smo preložile radi tega, ker se ne spodobi ziborovati na Velikonočno nedeljo. Zaeno prosim vse članice našega društva, da se gori označene seje udeležijo v obilnem številu, ker bomo imele važen razgovor zaradi veselice, katero priredi naše društvo dne 28. aprila t. 1. S pozdravom Antonija Paškvan, tajnica. NAZNANILO. urada društva sv. Cirila ki štev. 59 K. S. K. J. v Eve- NAZNANILO. Članom društva sv. Družine, št. 136 K. S. K. J. WiULard, Wis., se naznanja, da ibode imelo naše društvo skupno velikonočno Bpoved v soboto popoldne dne 24. marca in v nedeljo dne 25. marca zjutraj pred sv. maso m pri osmi sv. maši pristopimo skupno k mizi Gospodovi. C'lan i naj kolikor mogoče opravijo spoved že v soboto, tako, da ne bode potem nobenemu prepozno. člani so presen i, da se zberejo z regaiijami četrt pred osmo uri v šolskem prostoru in potem odkorakamo skupno v cerkev. Vsak naj gotovo prinese regalijo s sabo, ker novih nimamo na raz pilago. m J Člani in članice našega društva so naprošeni, da vsi brez izjeme opravijo svojo velikonočno dolžnost in naj prosijo spovednika se spovedni listek katerega naj oddajo na pristojno mesto. Ako vsi opravimo svojo versko dolžnost, smo potem gotovi, da ne borno i meli nobenih neprilik in društv. odbor z g. župnikom vred bode z veseljem dal poročilo na našega duhovnega vodjo, da smo člani (ice) vredni se imenovati člani društv. sv. Družine. Z bratskim poadravom . Prank Perovšek, tajnik. NAZNANILO. « Canon&hurga ter okoteee uljudno vabijo k obilni udeležb«; osobito pa prosim naše cernj. člane da v tem sv. času vsakdo oprava svojo versko dolžnost, kar zahteva od nas sV. .katoliška Cerkev h\ naša mogočna mati K. S. K. J. Dalje se je na Hit društveni seji sklenilo — kakor je glavni odbor Jednote razpisal razne nagrade onemu, ki pridobi za Jed-noto. 5; ozir. 10 dobrih članov in članic v celem letu 1917 — tako dobi sklepom našega društva do-tmnik še posebej iz društvene blagajne v gotovini $2.50 za 5 novih članov (ic) ali $5.00 — za 10 novih članov(ic) tekom leta 1917. Torej na delo sobrat je in sestre. Naše polije je veliko. Pridno agiti-rajte zatorej med znanci in prija tel ji, bi se polnoštevttno te spovedi udeležili. Soibratiski pozdrav vsem našim članom in društvom K. S. K. J. Anton Udovich, predsednik. S tem naznanjam vsem cenj. članom in Slanicam društva sv. Jeranama št. 153 K. S. K. J. v Canonsburg, Pa., da se je na zadnji seji sklenilo, da bomo imeli skupno4 spoved dne 2. aprila. Istega dne naj vsaki (a) pripne svojo društveno regalijo na pttsa in nag se niikdo ne sranruje javno poka- Brockway, Minn. Cenjeni nob rat urednik:— Prosim, da priobčite zopet par vrstic iz naše naselbine, ker me vedno kdo vpraša, kdaj bo kaj novega čital v listu. Torej — dan je vsaki dan novi, svet in pa ljudje so pa starejši. Tukaj so bile te dni občinske volitve, pri katerih sta bila izvoljena v urad tudi dva Slovenca in sicer: Josip Šaboh za klerka in Paul Blenkuš za asesorja. Torej smo se vendar enkrat pokazali Slovenci tudi na političnem polju na površje; z izidom te volitve se lahko postavimo, da nas ne bodo drugorodci prekašali in se nam celo posmehovali, Sedaj se je pokazalo, kaj zmore sloga in prijateljstvo v naši slovenski farmar-ski naselbini. Minuli teden smo imeli tukaj 40 urno pobožnost, kar je tudi lepo in posnemanja vrednoitedaj v postnem času se spodobi, da smo malo bolj pobožni in da s tem bolj skrbimo za naš dušni blagor. Naj pri tej priliki omenim rojakinjo Mrs. Vouk, ki je prišla peš po slabi poti iz 12 milj oddaljene naselbine St. Joseph, Minn, semkaj, da je opravila svojo velikonočno dolžnost. Dasiravno že 76 (šestin-sedemdeset) let stara, se ta verna ženica ni ustrašila snežnih žametov tin. < naporne hoje; Da, še marsikak čvrst mladenič ali mladenka bi si kaj takega ne pod-stoprl. Ta pobožna ženica naj bo vsem v izgled in posnemanje! Pred nekaj dnevi je v bližini Brockwaya igorel nekemu farmarju hlev in 15 glav goveje živine; ker je sedaj velika draginja, je to gotovo hud udarec za nesrečnega farmarja. Škoda ima še vseeno veliko, dasiravno je bil za nekaj zavarovan proti ognju. Da, tudi pri nas je krompir poskočil že na $2.50 dušelj, kar je nekaterim farmarjem prineslo marsikakih svitel dolarček v žep; zadnje dni je pa eena padla zopet na $1.50. Tam pri vas v Chi-cagu bo pa kmalo krompir dražji od srebra, zlata in demantov, če i se hltža lepa in vesela bodočnost. Č>uje se, da bo dobroznani rojak S. Legat osnoval femaliv neke vrste godbo na pihala (bando na pleh) dalje bo postavil dvorano za veselice in seje in pa banko, da bo na Brock-wayu vedno dosti "cvenka". Želimo mu pri tem mnogo uspeha! Tudi pri nas %se pogovarjamo od vojne. Ne vem kako bo kaj ta politična godlja zavrela in če bo nemški kajzer poslal svoje "Sup Marinke" tudi semkaj v Minnesoto. Nič se jih ne bojimo. Za silo bomo naredili par lesenih topov, namesto torped bomo pa pošiljali sovražniku v pozdrav znani do funta težak minnesotski krompir in debelo kolerabo; to bo prišlo sovražnikom prav za dobro. K sklepu pozdravljam vse člane in Članice K. S. K. J. in jim želim, da bi vsi opravili svojo velikonočno dolžnost da ne pridejo pred društveno poroto in »uspen-dacijo. Brokvajčanom pa želim, da bi imeli pri vsaki hiši po eno številko tega lista. — Drugič še kaj več! S pozdravom John Routar. Zgodovina krompirja Kdo bi si bil svoječasno mislil, da bo pniprest, ali navaden krompir leta 1917 naenkrat tako zaslovel? Ker ga je jelo tudi v Ameriki primanjkovati, občutijo šele se daj ljudje pravo vrednost krompirja; krompir deda dandanes marsikaki gospodinji preglavico, ker ga mora tako drago plačeva ti; vsledttega trpi najboQj revno in delavsko ljudstvo, kateremu je bil krompir v normalnih časih skono vsakdanja hrana, sedaj si ga pa lahko privoščijo le bogatini. Premeteni ameriški kapitalisti, ki imajo tudi špekulacijo s krompirjem v svojih rokah so naredili lani in letos že miljone dodar jev dobička. £emu pa tudi ne? Kupili so ga od farmarjev bušelj morda po $1.50; sedaj pa ga prodajajo po $3.50 do $4. torej dela jo nad 100 odstotkov dobička. V kolikor se zaniore iz zgodovinskih podatkov posneti, je domovina krompirja Južna Amerika m je 1bi\ krompir poznan ondotnim Indijancem že v 15. stoletju. Prvi krompir so našli ondi španski izseljenci na chilskih planjavah in v Andes dolini. Zelo so se čudili tedanjim domačinom Indijancem, kako zamorejo sploh tako na-vadeu zemeljski sad uživati. Ko so se pa Španci te jedi, dedoma kuhane, ali pečene enkrat privadili, jim je šla jed kakor slaščica. Spanci so nazivaili tedaj krompir z "battataV' angleško (potatoes). V zapiskih zgodovinarja Pedro Cieca je bil 1. 1553 prvič krompir omenjen, da ga Indijanci radi u-živajo. Že gori omenjeni španski izseljenci in nekateri pustolovci istega stoletja so vzeli s sabo nazaj v Madrid nekaj krompirja za vzorec in poskusu jo kako bi ob-redil in rasel na španskih v rtih. Iz Španske se je krompir zanesel v tlalijo, od tamkaj v Belgijo, Francijo, na Nemško v Avstrijo, ter v ostale dežele. Vsepovsod je našla ta sadna rastlina dovolj odmeva, ter jim je bila tečna jed. Sprva so nekateri uživali samo iz krompirjevega cveta nastali zelenkasti sad; šele čez čas jim je prišlo na inuisel, da je pravi sad krompirja šele v zemlji. V obče sodijo rastiinoslovci, da so ravno v istem času zanesli Španci tudi nekaj krompirja v sedanjo državo Florido, Carolino in v tedanjo angleško naselbino v Virgini ji. Ko se je leta 1586 vmil poznani raziskovalec države Caroline Sir Walter Raleigh na Angleško, je vzel s sabo več vreč tedanjega ameriškega krompirja, katerega je sadil več 3et na svojem obsežnem posestvu blizu Cor-ka, na trškem. Nekega dne je poklonil Sir RaHeigh, košarico najboljše vrste tega importiranega podzemeljskega sadu tedanji angleški kraljici Elizabeti ter ji je pri tem omenil, da je prinesel iz Amerike tako važen in okusen sad, (krompir) ki iboshižil lahko vsem Ircem ter Angležem, bogatim in revnim za vsakdanjo 'hrano; Od o-nega časa so se res Irci tako o-prijeli obdelovanja krompirja, da ni -bilo tamkaj od onega časa nobene lakote več. Sadili so ga po do da krompir najbolje ob-•boij peščeni zemlji, v močvirnati p« rad V newy«r*k« javni knjižnici hranijo še dandanes 4walo knjiži«) k leta 1664, katero je ibl na mt-le neki John Fomter, rodom Anglež. Ta knjižica vsebuje navodilo o goji, aLi pridelovanju krompirja. Posvečena je bila angleškemu kralju Karoku II. in se imenuje: "Sreča Anglije je narasla. Zanesljivi in lahek pripomoček za odpravo vseh dragih 4et.'* Navedeni pisatelj omenja dalje, da naj se kmetovalci na Angleškem in Irskem marljivo oprimejo obdelovanja krompirja, ker jim bo služil ikot tečna jed, poleg tega si pa lahko služi tudi na tisoče »n tisoče ljudstva svoj kruh s pridelovanjem in prodajo krompirja. John Fomter je priporočal, da naj se istočasno prodaja krompir Isišelj po 12 pen cev, kar bi znašalo v naši ameriški veljavi dandanes 25 centov. Že on je delal poizkuse, s krompirjevimi nasadi, ki so mu vrgli tudi do 160 b uši jev tega pridelka na en aker; vrednost tega skupnega pridelka se je cenilo »na 8 funtov šterlingov. Povedano naj bo še, da je veljal tedaj bušelj pšenice na Angleškem samo 5 šilingov ($1.20). Mr. Fomter je že 1. 1664 uvidel velikansko vrednost krompirja; nadcenjeval ga je pšenici in rižu m je že tedaj slutil, da ga bodo poznejši rodovi imeli za vsakdanjo prehrano, aH da 'bo krompir postal čez stoletja v resnici dražji od pšenice. In vse to njegovo prorokovanje se je dandanes uresničilo. Dandanes velja v resnici po mestih bušelj krompirja do $4. — bušelj pšenice pa samo $2. — Dasiravno je imel Fomter tako lepe m krti o krompirju in čeravno ga je tako ljudstvu proporočal, ni našla njegova ideja v 16. in 17. stoletju na Angleškem toliko odmeva za pridelovanje te splošne ljudske hrane; eni so trdili da je krompir nezdrav, drugi so ga pa sovražili, češ, da je krompir jed Indijancev. Šele začetkom 18. stoletja se je krompir ondi do dobra udomačil. Osobito so se Evropejci začeli zanimati za pridelovanje krompirja 1. 1846, ali leto kasneje po znani veliki lakoti v Evropi. Dandanes se rabi krompir tudi še v druge svrhe; iz njega se kuha neke vrste špirit; največ se ga pa porabi za pridelovanje škrobe (štirke). Nemci so najboljši pridelovalci krompirja, kajti ondi znaša povprečni pridelek na 1 a-ker do 197 buli jev; zatem pa pridejo Irci, ki pridelujejo po 186 bušljev krompirja na 1 aker. Tudi naša Minnesota in N. Dakota je domovina krompirja; čuli smo, da se ga ondi pridela cek> do 200 bušljev na aker. V Združenih državah je bil krompir 1. 1912 najbolj po ceni. Ke.r je znašal isto leto skupen pridelek okrog 420 milijonov bušljev, se ga je prodajalo samo po 50c bušelj, ali 13c en "peek." Leta 1914 je zraslo v Združenih državah 410,000,000 bušljev tega podzemeljskega sadu, leta 1915 360, 000.000 bušljev; leta 1916 pa že samo 285 milijonov bu. Lansko leto se je pridelalo torej za 75,000.-000 buš. manj krompirja kot leta 1915 in za 125,000.000 buš. manj kot 1. 1914. Leta 1916 je znašalo obdelano zemljišče za krompirjeve nasade v Združenih državah 2,-500.000 akrov; 5 let nazaj pa povprečno na leto 3,686.000 akrov. Da je krompir letes tako v ceni poskočil si torej lahko vzrok tolmačimo. Kmetovalci so ga nasadili manj, kot prejšnja leta torej so ga tudi manj nakopttfli. Z obdelovanjem krompirja je kakor znano dosti dela. In baš to je tudi u-plivalo, da naši farmarji niso za-mogli dobiti dovolj delavnih moči v poletnem času. Navadni težaki ali delavci, so se oklenili raje dru-zega dela po tovarnah in izdelo-valnicah municije, kjer so več pri-Skižili, kakor pa na farmah. Na slab pridelek krompirja je lansko leto tudi dosti uplivalo neugodno vreme. Kakor se menja pridelek krompirja, tako se menjajo tudi njegove cene. V civilni vojni 1. 1866 je veljal bušelj krompirja pri trgovcih 47c; isto ieto se ga je pridelalo v Združenih državah 107,000.-000 bušljev; leto kumeje (1867) je poskočila cena že na 65c pri builju, ker se je tedaj krompirja za 10,000.000 .buš. manj pridelalo. Kromipdr je bil v Ameriki najcenejši L 1895 po 26c bušelj. L. 1915 emu 1 «lc, jam. 1917 pa $1.46e ija. • Pred nekaj tedni Be jo predajalo v Chicagu krompir na debelo že po $3.50 fcitfelj, ali $10. — sod 3 bušljev; to pride povprečno po 5 m pol centa 1 funt. Leta 1895 so kupile lahke ameriške gospodinje "peek'* krompirja po 7c, dandanes morajo (pa plačevati na drobno pO 7 do 8c aamo za 1 funt. Kdorkoli ima dandanes kaj vrta, praznega zemljišča okoli svoje hiše, naj ga zasadi s krompirjem, kar mu bo na jesen dosti koristilo. Osobito naši slovenski farmarji se ga naj letos oprimejo, kajti krompir ima dandanes večjo vrednost kot pa vsako drugo žito. Ameriške vesti. Nemške bojne ladje pripravljene za napad. Washington, D. C. 19. marca — Državni in mornariški department je bil danes obveščen, da se nahaja V Santa Rosalia, v vodovju Dolenje Kalifornije (Mehika) enajst nemških bojnih ladij, ki so vse pripravljene za napad na Združene države. Ker so te bojne ladje usidrane v mehiškem vodovju, ne more pri tem naša vlada ničesar u-kreniti. Številno mornarjev teh bojnih ladij je bilo zadnji čas zaposlenih v Nogales, Ariz, in v državici So-nora; ko so pa izvedeli o pretr-ganju diplomatične zveze med 7Ar. državami in Nemčijo, so se takoj vrnili nazaj na bojne ladje. Poveljniki teh bojnih ladji so nakupili od mehiških farmarjev dosti živine m živeža, kar se je vse spravilo na ladje, za slučaj, da bi začele na morju operirati. Tukajšna vlada je mnenja, da bodo pričeli ti nemški parniki v doslednem času potapljati razne tovorne parnike, vozeče v pacifiškem oceanu. Vsled tega se je državni department obrnil na mehiško vlado, da naj strogo pazi na nemške bojne ladje. Zaeno se je o tem obvestilo tudi japonsko državo. Japonska je v Severnem Pacifiku doslej vedno pazila na nemške sovražne ladje, da niso delale kake škode na morju; sedaj bo Japonska gotovo to stražo podvojila Enako se bo tudi povečalo stražo na kalifornijski obali z a-meriškimi bojnimi ladjami. Ugodno za farmarje. Washington, D. 0. 19. marca — Vodstvo nedavno ustanovljenih zveznih kmetskih bank je danes naznanilo, da se je določilo obre-stovalno mero pri posojilih na kmetijska posestva za vse države na 5%; bondi teh bank bodo pa donašali 4 in pol odstotkov obresti. Prijet zarotnik. Emporium, Pa. 19. marca. —Policijska oblast pe danes aretirala bivšega uslužbenca Aetna prahar-ne v Emporium, Pa. —r- Frank Ku-čer-ja, doma iz Avstrije. Njemu se namreč pripisuje, da jc povzročil dne 14. t. m. razstrelbo v tej pra-hami (smodnišnici), kjer je bilo na mestu 6 delavcev usmrčenih, tovarna *pa vsled razstrelbe do tal porušena. Premogokopi zahtevajo povišanje plače. Indianapolis, Ind. 19. marca. — Danes je došlo semkaj številno zastopnikov organiziranih premogo-kopov iz države Illinois, Indiana, Ohio in zapadne Pennsylvanije. Ti delegatje bodo v imenu 250,-000 pre mogo kopov zahtevali povišanje plače pri kontraktnem delu; zaeno se bo skušalo tudi sklicati skupno konvencijo zastopnikov premogarakin družb in premo-gokopov, kjer naj bi se rešilo to točko. Strah pred generalom Villa. El Paso, Tex., 18. marca. —Stanovalci mesta Chihuahua City v Mehiki bežijo trumoma v bližnje gorovje iz strahu pred geo. Villa. Čete tega bandit a se namreč vedno bolj približujejo mest«, vsled česar se je bati, da ne pade gen. Villa v roke. General John J Pershing je do-šel danes semkaj v El Paso vsled ogleda čet v tem okraju; zatem se bo pa povrnil v Jaurez vsled povabila1 mehiškega generala Mur-guia, da bo prisostvoval ta mošnji vojaški paradi. Iz Mehike semkaj došLi potniki pripovedujejo, da so videli na potovanju pri Vanegas, Mex. številno banditov obešenih na brzojavne droge, katere so Carranzovi vojaki ujeli ter tako kaznovali. 77 Spisal Dr. LEON VONCWA. (Nadaljevanje). Soditi po ibukvah, ki so pred 100 m 200 leti izhajale po naših krajih, nekaj v slovenskem, nekaj v latinskem ali nemškem jeziku, je bilo prav živo česčenje presvetega Reenjega Telesa, in budili so se verniki prav goreee, da bi vredno prejemali Jezusa večkrat v sv. obhajilu. Ta gorečnost je proti koncu preteklega stoletja pojenjava* la. Marsikatere slovesnosti na pr. o sv. obhajilu, o izpostavljen ju, o procesijah ali obhodih s sv. Re-šnjim Telesom itd. se se morale o-(pustiti, in neka suhota je vsled tega jela vladati tudi v srcih slovenskih. Baraga je to britko čutil ; « besedo in dejanjem je budil ter vnem al svoje rojake k pobožnem obiskovanju in pogostnemu prejemanju sv. Rešnjega Telesa, in še kaplan v Metliki nam je spisal bukve. 3 .Obiskovanje Jezusa Kristusa v. presvetem rešnjem Telesu, in pozdravljanje Marije prediste Da- vice. V Ijubljani, Blaznik. 1832. 12. IX. str. 381. — Kakor sv. Alfonz Liguorij, po katerem je poslovenil te svete bukve, tako je želel Baraga po tej pobožnosti pomagati vernim kristjanom k svetej-semu življenju. Sedanji čas po mnogoterih žalostnih izkušnjah spoznavamo nekoliko bolje, kako krepka in blaga pomofcka v duhovnem življenju sta ravno obiskovanje ter vredno prejemanje presv. Rešnjega Telesa pa ponižno eeščenje Marije Matere Božje. Kako lepo razodeva Baraga že v "Dušni Pači", in v kako kratkem času je ob tolikem delovanju zlasti med Belimi Kranjci spisal oboje svojim rojakom v tako ljube-znjivi obliki! Tudi v tej xeči se je marsikaj spremenilo in mnogotero zboljšalo pri nas Slovencih posebno, kar se je ustanovila prelepa bratovščina v počeščevanje sv. Rešnjega Telesa in olepševanje ubožnili cerkva na Kranjskem. Tako blago vito je delal Baraga na duhovnem polju, oral s peresom tudi na književnem, iprekopal in preravnal marsikatero ledino, posadil msnogo dišečih cvetic, ki so lepšale slovensko domoyino te* navdajale Slovence s sladko nado bol jše prihodnosti, kar ga Bog pokliče drugam. L. 1830, gre iz Kraifjske čez morje v — Ameriko. Tam med Indijanci je preblagemu delavcta svojemu Bog odločil novo široko polje, katero je Baraga obdelovati jel z enako umno ki svete neutrudljivosti gorečnostjo. Med tolikimi deli in opravili vendar ni pozabil svojih rojakov. — Spisal nam je v misijonu sv. Jožefa na otoku Gorenjega Jezera v Ameriki 1. 1863. nove bukve: 4. Premišljevanje štiriii poslednjih reči. V Ljubljani, Blaznik, 1837, v 12. VI, str. 422. — Učil je prej pismeno rojake, kako maj Boga, ki je po nauku Jezusa samega duh, molijo v duhu in v, resnici; učid jih je prav po otroško častiti preljubo Devico Marijo, Mater Božjo, ki je tudi naša mati in za Bogom naša največja pomočnica; u-čil jih je slednjič pobožno obiskovati, moliti in vredno prejemati pogostoma presv. Rešnje Telo. Iz-kušal je gotovo .že doma pri svojih rojakih, še bolj pa na tujem pri divjakih v Ameriki, da so vedno taki, kateri nočejo skrbeti za svojo dušo ter me znajo moliti v duhu in v resnici; katerrh ne gane ne miaterna ljubezen Marije Device, ne božja ljubezen Jezusa Kristusa v najljubeznivejšu Skrivnosti. Take je treba torej navdajati s strahom in *veto grozo pred smrtjo in sodbo, mečiti in nagibati jih s premišljevanjem pekla in nebes. Z modrim Sirahom (7, 40) je po teh bukvah zaklical iz daljne A-merike vsakteremu izmed nas/'V vseh svojih delih premišljuj svoje poslednje reči, in včkomaj ne boš grešil." — "&est let je že preteklo," piše sam v predgovoru, <4kar seni zapustil našo ljubo kranjsko deželo, kar sem nehal božjo besedo svojim preljubim Kranjcem o-znanovati. . . Ali, dasiravno sem tako daleč od vas odločen, prelju bi moji Kranjci! več ko dva tav-žent ur, je vendar moje srce ve~ dno pri vas . . Ker ne morem več svetih resnic naše vere, katere nam k zveličan ju pomagajo, * besedo med vami oznanovati, *sem vam vam spisal le-te bukve, polne zve-ličan&kega premišljevanja itd. ' bofoshrri* v Ljubljani Prejmite le-te bukve, ktere sera vam v tako daljni deželi spisal, v znamenje moje velike ljubezni da vas ia mojih srčnih želja vašega zveličan j a, moji preljubi, nikdar pozabi jen*. Kranjci!" — Razun premišljevanja poslednjih rečij imajo v sebi tudi ipmtavak o majhnem številu izvoljenih, z navadnimi molitvami, ter koncu še posebej molHev sv. Frančiška Ksaverija, misijonarja, za ispre-obrnjenje nevernikov. — Vadi se, da je misijonar Baraga zvesto posnemal velikega svojega prednika ter neutrudno s j prizadeval biti Indijanom v Ameriki to, kar je bil le-ta Indijanom v Aziji. — In dasiravno so vmes leta 1831. na svetlo prišle o štirih poslednjih rečeh bukve, ki jih je spisal J. Zig-ler, in leta 1833. "Pogled v večnost ali premišljevanje štirih poslednjih reči -človekovih", iz nem. prestavil G. Švab; so vendar jako ustregle Slovencem Baragove ter se mnogo razširile med njimi kakor drag spomenik iz rok ljubljenega rojaka in gorečega misijonarja v daljni Ameriki. ' V misijonu sv. Jožefa, na otoku Gorenjega Jezera, je spisal svojim preljubim Kranjcem v letu 1840. še druge bukve: 5. Zlata Jabolka. Natisnil v Ljubljani Blaznik, 1844, v 8. str. 286. — "Duh Božji, ki v svetem pismu govori, pravi, da besede ob svojem času (to je ob pravem času) izrečene, so zlata jabolka. (Prip. 25, 11.) To so zlasti besede svetnikov . . . Jezus je vrtoar, kteri je zasadil drevo krščanske resnice. Z njega so zasadili aposteljni mladike po celem svetni, dokler so raz-rastle v rodovitna drevesa. Na teh drevesih rastejo zlata jabolka. Nekoliko teh zlatih jabolk vain pošljem iz daljne dežele na dvanajsterih jablanah." — Te jablane so anu naslednje čednosti: "Ponižnost, pokorščina, potrpežljivost, zaupanje, molitev, pripro-stost srca, krotkost, pridnost v dobrih delih, zatajevanje in zatiranje samega sebe, ljubezen, po-polnainost, zedinjene z Bogom". -~n."Kak)or pa. vrtnar", piše Baraga, "med svoje lepe jabelka kako zeleno peresce zaplede, da je lepši viditi, kadar jih na mizo da: ravno tako sem tudi jaz med besede svetnikov kako svojo lastno besedico zapledil, da vam bodo lete bukve bolj prijetne in umevuišil . Bog da, preijubi moji Kranjci! da bi vi leta zlata jabolka veselo vži-vali in, da bi vam v veCno življenje teknila." — Kdor koli bere ta zlata jabolka, besede in vzglede iz sv. pisma in iz dejanj svetnikov, vidi in čuti, kako malo razločka je med njimi in besedami kranjskega misijonarja, da mora nehote imenovati jih tudi zlata jabolka ; tako so lepa in prisrčna. Mnogotero koristijo zlata jabolka slovenskim ' učiteljem, pridigarjem in spovednikom. Ravno tako jim dobro slupijo naslednje: 6u Nebeške Rože. Natisnil v Ljubljani Blaznik, 1864, v 12. str. 462. — Spisal je Baraga le-te bu-kvice tudi še v misijonu sv. Jožefa, v It 1843. — Iz besedij sv. Petra spoznamo, da je pravi kristjan *'dober in Bogu prijeten dsuh Kristusov". (ILKor. 2, 15.) To dose že — po sv. čednostih. Take sv. krščanske čednosti so pa nebeške rože, katere nam je Jezus prinesel iz raja nebeškega ali iz paradiža. Takih nebeških rož popisuje v teh bukvicah šestnajst: "Strah božji, ljubezen do Boga, posnemanje Jezusa, ljubezen do bližneiga, ljubezen in spoštovanje starišev, prisrčna ponižnost, stanovitna potrpe žljivost, krščanska pokorščina, sveta čistost srca, izvoljenje dobrega spovednika, pogostna in dobra spoved, pogostno m kolikor je mogoče vredno sv. obhajilo, sveta maša in obiskovanje presv. Re šnjega Telesa, spoštovanje duhovnov, varuj se hudega, stori dobro.' — V pristavkii ima molitev za izpreobrnje®je nevernikov; vodilo krščanskega življenja v katerem govori o tem, kar ima ver ni kristjan storiti vsaki dan svojega življenja, vsaki teden, vsaki mesec, vsako leto, ob vseh časih; in na zadnje; priprava k smrti. Iz samega kazala človek lahko spozna, kodiki zaklad je skrit v le-teh bukvah, in'ako si je vernemu kristjanu prizadevati, da si prila stri te nebeške rože. Blagor mu Gotovo bode dober in Bogu prije- še in više, da se v dobrih delih poln Zlatih jabolk, in v svetih čednostih, ves v nebeških rožah, združi naposled z Bogom. — Človek brez hinavščkie in po volji boayi — kar misli in čuti, to govori m piše ter v dejanju sam spol-nuje. Ta!ko Baraga, in vsaki, kdor mu stanovitno nasleduje, že po bukvah njegovih, v pobožnem življenju k vedno višji svetosti iti popolnosti. To je žele* buditi in poživljati pri svojih rojakih. Iz tega namena nam je pošiljal čez morje h daljne Amerike tolikanj ljubeznjiva pisanja ali knjige, in v vsakih se priporoča tem, ki jih prebirajo, da bi prosili za-nj Boga, da "ki drugim pridigujem, sam zavržen ne boon"! Obetam, da se bodo hvaležno spominjali Baraga vsi, katerikoli bodo pobožno prebirali omenjene šestere knjige. To so šesteri biseri, kateri vernemu kristjanu bistrijo um, čistijo in krepijo voljo, tolažijo srce ter mu zvesto kažejo pot v sveta nebesa. In Baraga ostane po njih v spominu Slovencu, dokler si bode le-ta prizadeval po pravem potu v svojo pravo domačijo. Kakor soince na večer: — tako se utrjnjajo na jasnem nebu zjutraj mile zvezdice nam, prižigajo pa se ljudem onstran morja ter jim prijaizno svetijo, kedar so pri nas že davno ugasnile. Taka zvezdica, katera lepo sije na slovstvenem nebu tu in tam, v Evropi iii v Ameriki, je — Baraga. Komaj se je prikazal v slovstvu slovenskem, kar se poda v Ameriko toda — ne izgine koj. Izza morja pošilja svoji domovini še mile žarke ,ljubeznjive knjige slovenske, polagoma slovo jemaje od svojih rojakov. Radi bi biLi izvedeli le to, kje biva sedaj in kako se mu godi med Indijanci. — Tedaj ni bilo še ne Novic, ne Danice slovenske. V posebnih listih, po letakih katoliških družb, ki so ga podpirale, je razglašal svoja poročila. Kedar Indijance spozna nekoliko bolje, popiše, kakor Valvazor nekdaj pri nas, njihove šege in navade v severni Ameriki, po nemški "Geschsehte, Charakter, Sitten und Gebr&uche der nordamerika-nisehen Indier." Laibach, 1837, Ji Blaznik. 8. 200 S. v knjižici, katera je 1. 1837. v Parizu prišla na svetlo v francoskem (Abrčge de 1'historie des Indiens de 1'Ame-rique septentrionale cf. Slovnik Naučny I. str. 497), v Ljubljani pa tisto leto v slovenskem jeziku s posebnim predgovorom Baragovim. Poslovenil jo je menda rajnki J. Krak in dal jej naslov: Popis navad in zadržanja Indijanom polnočne Amerike. Spisal v nemškem jeziku Friderik Baraga, misijonar. 1837. 8. str. 165. — Prav mično popisuje Baraga ob kratkem Indijane, njih dušne in telesne lastnosti, obleko, stanova-lišča in živež, izdelke, 'lov gozdnih živali in rib, ženite v in izrejo o-trok, vero, vojske ali boje, gosposko in oblastnike, bolezni in zdravila, in slednjič šege, ki jih imajo pri pogrebih. — Razun teh so znamenita tudi druga njegova poročila o Indijancih po raznih časopisih in v raznih jezikih. V jezikih slovi Slovan. To nam spričujejo tudi slovenski misijonarji. Kedar pride k tujemu ljudstvu, je njih prva sknb, da se naučijo ljudskega jezika. Doma že se je Baraga naučil razun slovenskega, nemškega, latinskega in grškega tudi francoskega in italijanskega jezika; pozneje se je navadil še angleškega. Med Indijanci se je koj poprijel učenja njihovih raznih narečij. — Imenitna sta med njimi posebno dva rodova: Otavajci in Očipvejci. Živo je čutil Baraga velike duhovne potrebe svojih novih deželanov, ki dotlej niso imeli niti svojih duhovnih pastirjev, nikar še pisateljev. Njihova narvečja se se nikdar niso pisala. Kakor nekdaj sloven ska blagovestnika sv. Ciril in Metod, taka se mi zdita kran jsko-slo-venska misijonarja Knoblehar v Afrika in Baraga v Ameriki. — Da bi mogel sveto vero, in po nji pravo omiko razširiti in utrjevati med Indijanci, ustanovil jim je pisavo — kakor Slovenom Ciril— ter jel zlagati poučne in pobožne knjige aLi bukve v njihovem jeziku. Radostni so bili Sloveni, sli-šavši "veličija božja" v svojem jeaciku; kako veseli, kako radostni so morali biti tudi Indijanci, kedar so slišali in prebirali nauke in dela božja, katera jim je po do- li in »pisoval ~ sl< a Baraga! ^ .. (Sonet prih.) Hud udarec za delavee. Najvišje sodišče države Illinois je koncem februarja t. 1. v neki tožbi za odškodnino določilo, da delavci, ki so le za malo eaaa, ali začasno nastavljeni, ali zaposleni nimajo po državnem odškodninskem zakonu nikake pravice do odškodnine, če se slučajno med delom ponesrečijo. krompirja ▼ Parizu. na Franoottkem se poroča, da je nastala iudi v tem mestu zadnji čas neznosna draginja jest vin. Osobito v isoko se je dvignila cena krompirja, sladkorja in surovega masla. V Parizu starega krompirja sploh ni več na trgu, novega iz Algirije se pa prodaja po 15 centov 1 funt. Vsled tega je izdal te dni francoski poljedelski minister na vse francosko ljudstvo razglas, da naj bližajočo se pomlad obdela 1 tove in zemljišča in naj se kpdikor mogoče veliko krompii Ameriški letalec odlikovan. Iz Pariza poročajo, da.ji bil on-di nedavno odlikovan znani ameriški letalec, saržent R. J. Lufbery e legijskim častnim križcerfn. Navedeni ameriški letalec ali zrako-pdovec je ietrelil že 7 nem&kih ae-roplanov. Pozor gospodinje! V sedanji draginji bi si lahko naše slovenske gospodinje marsi-kak cent prihranile, če bi ne kupovale toliko krompirja in če bi namesto tega kuhale riž. Kakor znano, se ameriški riž ni že tekom zadnjih dveh let nič podražil. Dobi se že dobro vrsto riža po 6c funt. Riž je tudi veliko bolj redilen kot krompir; to lahko razvidimo iz sledeče tabeliee, katero je sestavil i»ck profesor pri analizi riža in krompirja : Riž vsebuje Krompir vsebuje Vode . . . 12.4% .... 78.3% Proteina. . 7.4" .... 2.2" Maščobe .. 0.4 " .... 0.1" ftkrobe . . 79.4 " .....18.4 " Rud. snovi 0.4 " .... low % zaboj najboljše pire "OLD LAGER" ss katero izdelaj« Skupaj 100 100 ? i | Citizens Brewing Co., | i t Joliet, in. i •v North Collins Street. i i 5; Both P1»*M> XTZ. £ III Ne igraj se z zdravjem! V LEKARNAH Zdravje je vet vredno ko bogastvo. Ako se počutil dobre, nikar a« spravljaj v nevarnost svojega zdravja s tem, da poskoiai raznovrstna alkoholno grenčice, ki ne oslabe samo krvi, marveč več ali manj uničujejo krvne celice. Kri je takorekoč reka, ki Ti daje dragoeeno življenje. Ona se pretaka po arterijah in žilah in prinaša hrano vsaki posamezni eelici in okrepčnje vse telo. Istočasno odstranja nepotrebne snovi, ki se prehitro zbirajo, in pokončuje ■HP^HHH pol raznovrstne bacile. Radi tega se treba ogibati vsega, kar bi oslabljevalo ne celice. Edinole silna, močna krvna da izvrSujejo namen, ki ga imajo, namreč: Ohranjevati CENA $1.00 storilo nezmožne krvne celice. Edinole silna, močna krvna telesca so sposobna, imajo, namreč: Ohranjevati la varovati čisto naravno vino jim nikakor ne žkoduje. "Ono okrepčuje tivtoi tistem ln nspo- sahlja telo, da Izvršuje glavne namene", pravi dr. Armand Gauthier, član francoskega zavoda, v svojem predavanju, ki ga je imel pred zdravniiko ko- 3= misijo v Parizu. ~ TRINERJEV AMERIŠKI | ELIKSIR IZ GRENKEGA VINA. I To sredstvo, s kojim se nobeno primerjati ne da, je sestavljeno is rastlin, koreninic, ki so priznane zdravniške vrednosti, in ia naravnega, čistega, poginoma zrelega vina. Nima nikakih kemikalij ali strupov. Pospešuje pre-ivo, okrepčuje organe, jim oživlja in daje moč živcem. Pomaga pri pol D* ZAPEKI VETROVIH NAPENJANJU GLAVOBOLU NERVOZNOSTI SLABOKRVNOSTI POMANJKANJU ENERGIJE SPLOŠNI SLAB08TI hitro in sigurno. Odklonite kratkomalo vse ponaredbe, ki iro samo denar! Naše načelo je, da izgotovimo sredstvo, ki je dobro, ki pomaga — in naša eena ostane — naj se cene tvarin, posebno vina, še tako dvigajo — vedno iste: $1.00. — PRI VSEH DRUGI8TIH. Sedanji letni čas pripelje seboi raznovrstne nezaželjene goste, posebno revmatizem in nevralgijo. Ali veš, kako jih sprejetif Najboljši način je, da rabiš TRINERJEV OBLI2. Je izvrstno zdravilo, ako Te boli vrat, ako imaš otekline, razpokline itd. Cena 25 in 50c, pri vseh drugistih, po pošti 35 in We. Pri vseh boleznih, ki so spojene • kašljem, rabi Trinerjevo zdravilo aa kašelj (TRINER*S OOUGH SEDATIVE), eena 25 in 50e, po pošti 35 in «0e. Jos. Triner i Izdelovalec = I 1333-39 S. ASHLAND AVENUE CBICAGO' ILUN0IS 1 POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRŽAV. Ustanovlfena leta 1857 Nacionalizirana leta 1864 Denarne pošiljatve v Avstrijo in Neničijo po brezžičnem brzojavu. Vsled udobnosti in koristi *a naše avstrijske pn'™tLf ^ rT°D fool AM o" no da se lahko z našim posredovanjem odprem denar. Pošiljatve po RADIOGRAM U, brezžičnem brzojavu preko bojne črte na "Zap.dn fronti- na vse kraje Av.toje .n NcmoijT Wed tega sc nidejemo, da nam be dali priliko se o teh nas,h točmh poSiljatev prepričati. naravn0st denar tudi v druge evropske države; sedaj ™ nam je pa že posrečilo daPrSlko denar odprem,ja tudi čez"strelske jarke in zakope" p. br.zž,enem b"0jaObrnite se že sedaj na nas in boste postrežem točno, solidno in v popolno zadovolj- •"Sita kalero je točna poslrežba povzdlg.Ua.' skupno premoženje u* I7.MMW.« FIRST NATIONAL BANK OF JOLffiT 232323482348484823480048235353484848484853485353235348482353234853485348234853238923532323234823 festih m. u »M« Tf—^ -1— 'il ^ ir> H e - 2nd PlmctrC ftnn • flanni 9A, JkvU • vaiioi f Jhicago, IU. O J e _ I« - , na leto. ........... .$0.60 • ••>••••••••••• $1.00 ) •••.•...4...,..$1.50 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. OFFICE: 1M1 Wast 22nd Place, Chicafo, 1U. Phone: Canal 2487._ Subscription rate: For Manbers, per year.......10.60 For Nonmembers ........... $1.00 For Foreign Countries........$1.50 ' " 1 ■ " — ■jJ — Naši Narodni Domi. V št. VII. hi VIII. 1.1916 nabož-nega lista "Ave Marfe." je bilo citati izpod peresa urednika zanimivo razpravo, ali članek o pomenu in važnosti naših ameriških Slovenskih "Narodnih Domov". Več glavnih točk, ali ** odstavkov tega članka prinašamo dames t udri v nasesn listu cenj. čitateljem v presojo in prevdarek. Z naziramjem urednika "A. M." o Narodnih Domih se strinjaano tudi nri in ponavljamo njegove začetne besede, da so "Narodni Domi" potrebni in umestni, če so dofcri. Znani so mami nannreč slučaji, da se je boš radi ^radbe N. D. zaneslo v ka!ko slovensko naselbino že razdor, ali sovraštvo1 med cerkvi jo, med posameznike in, tudi med društva, ker se ni pričelo g-raditi N. D. na pravi, koristni podlagi ozir. sporazuanmo z vso naselbino. Strankarsrtvo, naj bi se v takom slučaju popotLuuma opur šoalo. Imamo pa zopet že vet* let' D:. v nekaterih naselbinah (Pitt* burgh, Pa., Rock Springs, Wyo.), ki eo pravi blagor za ene kraje. Ti doani napredujejo vsled tega, ker so SJovenci označenih naselbin složni, edini in ne poznajo;nikake-ga stramkarstva V tej zadovi.; ■ V teh domih se vršijo seje različnih društev in tako tudi različne vese liee. Ti domi jim ne služijo za hujskanje in protiversktf agitaei jo, temveč v izobrazbo ter splošem napredek. O "Narodnih Domih'' je pisal urednik 4'A. M." v gori navedenem članku med drugim sledeče: "L Se nujna potreba našega časa, ako so dobri. Po vseh sk>venskih naselbinah začela se je pred nekoliko leta agitacija, da bi vsaka naselbina imela eVpj * * Narodni Dom' \ Ta misel aaina na sebi je - jako krdšna in prepotrebna. Saj že doma v starem kraju skoraj md najmanjše gorske vasi, da bi ne imela , svojoga društvenega doma, kjer se zbirajo mladeniči, dekleta, možje ob večerih k eabavam, razvedrilu, igram, telovadbam, predavanjem hi drugim narodnim prireditvam Današnji čas je čas izobraz.be. Kdor se ne izobražuje ostane v temi, ostane v nevednosti. Nevednost je pa najdražja reč v sedanjem času razvoja človeškega razuma. Le ta kaj velja, ki kaj ve! Le ta »bode .napredoval in si bode lahkejše življenje pripravil, ki kaj v.e in kaj zna. Toda izobrazba je dvojna. Prava -izobrazba, ki blaži srce* ki krepi značaj, ki a-aisvetlju je človeka V vsakdanjem življenju, da vedno dela in živi, kakor se človeku spodobi, da se varuje vsega, kar bi^ga ihogk> potegniti v strasti iaf človeka nevredno življenje. .v!, Nap&čma izobrazba je, ki napolni človeka z ljekakim napuhom, češ, da'on vse sam najbolje ve, ki ga peha v strasti, ki mu pravi, da je svoboden tudi takrat, ko se ucla-pijančevanju, grdemu življe-ki ga uči, da človek ni odgo-a svoja dejamja nikomur, tudi lieBogu, da je človek samo najpopolnejša žival, da mu je vse samo enkrat, da si naj življenje otdadi, kakor si najboljše more il t. d. izobrazijo! Zlasti se pa kaže v strašnih posledicah, katere opazujemo v našem ožjem krogu, med našimi rojaki po Ameriki, ki so se dati tako izobraziti. Kaj smo Slovenci v Ameriki? Nič! Kako žive marsikje ? Zato pravimo ^ treba med nami "Domov", kjer bi se narod izobraževal kjer' bi se mu odpiralo oči, kjer »bi se mu kazaflo potlč sreči, pot k zadovoljnemu in srečnemu življenju, kjer bi se mu dajalo v roke orožje, da l?i se mogel, bopiti v skušnjavah ki priložno- „ilr J stan. "Društveni domi" v starem kraju so v malo letali dosegli veli kanskih vspehov. Ko bi ne bilo vojske in bi še kakih 50 let dedovalo med (narodom, kakor so začeli, ko je nastopil vodstvo ljubljanske škofije apostol slovenske ga naroda, škof Jeglič, pa bi dvignila maš narod na višek oibrazbe im kulture, kakor je malo kateri drugi narod. Zato pravimo, bi bili taki Narodni Donii tudi med nami v Ame riki velikanskega pomena, še veliko večjega, kakor doama, ker je •tukaj naše'društven o življenje veliko bolje razvito,, kakor doma v Evropi in ker imamo veliko večje prostosti kakor doma, ko ni ved no žamdar za petami, ako se kak shodek priredi, da bd se ne spregovorila kaka beseda, ki bi ne bila, ljmba vladi, ker bd lahko ljudem oči odprla. Kako potrebni hi bili klubi, kjer bi se mladeniči večer za večerom zbirali in se zabavali v po«tetaine še ibolj za razdvo-jevale. Že tako razdeljeni in razcepljeni, se bomo še bolj cepili in delila. In kdo bode imel kako korist od tega!Nanod gotovo ne! V teh Narodnih Domih bode tudi saloon, ali se bode pa vsa j lahko pilo, kolikor se bode hotelo. V nekii slov. naselbini, kjer že imajo tak Narodmi Dom, »e mi tožile žene in matere, da je ta Narodni Dom postal prava nerodni dom, kjey se jiun možje nfedeljo za nedeljo opijajo, prihajajo domov pozno ponoči, kjer zapravijajo težko zaslužene cemte, doma pa družine stradajo v pomanjkanju in revščini. "Za sol nimamo doma, mož pa vedno v Narodnem Damu pijam!" mi je tožila dobra poštena slovenska žena med obilnimi soiaam*. Ali pijančevanje pospešuje izobrazbo*?, prosvetof omiko T Ali mi ravno jW sprotno res? Kdo uničuje «0dik< ),i tudi kako orožje, čeravno ga ta-srečiuili družin? kdo povzroča me< f^j 71a videz ne^abi; rabi ga samo nomii" t rvl Tir i\ 11 v" ' • i« . .1____________1 v vojskah. Starejši »bodo tridesetih letih pomrli. Kdo bode sel v te Narodne Dooie potem ? Vse, ki so navdušeni za take Natodne Dome po slovenskih naselbinah, kakor&ne hočejo naši nasprotniki, vprašam, ali bodo pa to res "dami", kjer se bode gojila nanodna misel slovenska? kjer se bode delovalo za ohranjanje naše narodnosti med nami? Kako? kedaj? kje? 8 eim? povejte!«S pija^ čevaujem cele noči? Z razuzdanima plesi v sobotah večer do ranega jutafe Ocapodove nedelje ? s klicanjem in prepevanjem, da se bode razlegalo po ceHe "blocke" okrog Halle, da še drmgi miirmi tujema-rodnostiii državljani ne b^de mogli spati? Povejte! Morda s .par pred-avsmji na leto, kjer se bode Saihio Zabavljajo čez "farje", na .klerikalno temo? S par rdečimi časniki, ki bodo ležali po kcSkih meteht Povejte, s čim toraj? Zato pa resno svarnno vse trezne lijake, nikar se ne dajte premotiti, kakim premetenim lisja-kdfe^ki z lepimi desedama delujejo triejd vami za to, da bi izyabili kake groše iz vaših žepov za take narfoftne Dome! Vse je sam humbugs sam o nesreča in poguba naroda* Samo gorje bode izhajalo iz teh domov! ' Zato, vstana^jamo le narodne dome, združene z našimi šolami in z našimi cerkvami" .. . It8® i ka ne\ na pred hče je ne sme niti blaga ^ tywp. nevtralni komur nc I ^ li zaple-pošiljajo Oborožena nevtralnost. Ko je predsednik Wilson z dovoljenjem senata proglasil Združenj države Oboroženi nevtralni sili, se je morda manrsikdo čudil, kako je sploh mogoče, da bo rabila nevtralna država tudi orožje, kakor bojujoče se sile v sedanji vojni. Po tralnosti sta -bile 1. 1894 tudi danska an švedska vlada s tem; da so oborožile sVoje ladje v Severnem morju pred morebitnimi sovražnimi napadi. Pri (tem ni ena izmed teh napovedala vojne. Druga oborožena liga nevtral-cev se je bavila z vprašanjem, če smejo trgovske • ladje ' mevtralcev spremljati njih bojne ladje, kar so ikoneeno tudi odobrili. Vendar ima v tem slučaju kaka bojujoča $e ladja pravico ustaviti dotičmo bojno ladjo nevtralne države in Vprašati poveljnika, kam pluje. Druge pravice nima sovražna ladja nobene. Samo daaia čas,lrm be seda dotičnega poveljnika nevtralne ladje naj bi zadostovala, ne da bi sovražnik ustavljal nevtralno trgovske ladjo aH celo i$to pregledal: i-i4tf . $ r In vendar čujemo, da izdali Nemci letos po 1. febr. ukaz po-vejnikom svojih podmorskih Čolnov, da najt na mah 'potopijo vse parnike v vojnem pomorskem pasa, ne glede na njih narodnost, ali nevtralnost. V talke m slučaju mora prenehati vsaki nevtralni državi potrpljenje, da ne ibo mirno gledala gonjo nemšikh podmorskih čolnov. V takem slučaju je res. edino sredstvo orožje, da se kar le more 116 m'°(re nikakor odobravati sedanje agitacije za Narodne Dome, kakoiisne se sedaj hoče vsta-| navijata. nami toliko nesrečmih aakotiov Ifdo dela toliko mašilr žena in mater nezmerno itesreičnih? kdo iztfr Ak& milfj^Stic ^aa nedelja za aiedeljo iz očd niašHi'-žena? kdo* peha naše družine v .revščino "im bedo? Kdo nam pohujšuje tiašoj> slovensko mladino? kdo povzroča toliko posirovelost. med nami po raznih .naselbinah, da HiinOh v nekaterih na'p^elbimah že v p«osmeh -in sramoto drugim narodnosti m? Ali ne pijančevanje? Ali ne ta prokle-ta pijača? In tak "Narodni Do«n ki bi a nora 1 ara j več delovati proti tej rak rani na telesu našega slovenskega delavstva v Ameriki, pa bode ravno ta "Domi" potem dom v.«iga tega? Kateri pravi narodnjak imoro delovati za take " Narodne Dome"! To bodo nerodni domi, ne pa narodni. Ne v izobrazbo, temveč v pohujšanje naroda In posledice J*e bode izostale. Vzdrževanje teh Domov bode zvezano z voliSk&nskinri težavami Kdor je kedaj imel opraviti s takimi pod jet ji, ve koliko skrbi, koliko "busuiitess "-talenta * je treba, da se taka stvar remtira, da se iz plača? "Narodni Doni'* postaviti, ni težko! Navdušiti društva, da dajo za Vstamovitev par desetakov, da kupijo delnice, navdušiti pre možaiejše, da kupijo delnice, ker ker «e računa n« velik ddebiček iz Doma, jc laliko. Treba samo še kako banko dobiti, da da posojilo na "mortgage" im Dom je tukaj. Toda kako pa z vadrževamjem? To je pa druga. Zato smelo trdi-, mo, da bode poloyuea teh Narod' mili Domov po jiekaj letih banke-rotnih, kakor jih je že par. Delničarji bodo k redko v kakem sluča ju dobili svoje obresti za delnice, dehiic samih pa najbrže mikdar. Tu kakšno prihodnost imajo taki Narodni Domi. Vzemimo, tu je aiaiselbina. Sole slovenske ni, kjer (hi se otroci vzgojevali v ma terimdčini, aH vsaj' vj slovenskem duhu, da bi se ne sramovali svojih starišev. Publične šole delujejo povsodi za amerikanizem, ki sovraži vse " foreigner "-ja. Ti še v slovenske cerkve k maši bodo hoteli iti, ker se bodo sramovali biti "Huniks" ali "Pollacks". Ko seni šel prvič po naselbini in popisoval družine am sem srečeval po družinah amerikanske mlade fante in dekleta, katerih nisem nikdar videl v cerkvi, vpraševal sem jih, zakaj ne hodijo v domačo cerkev. Dobival sem odgovore kakor: "I svojo lastno, ali telesnq.i^uoeb- Braniti vsakomur svojo lastno pvljenje in lastnino je že po naravnem zakonu slehernemu človeku dovoljeno. Nelepo in krivično je j>aiz orožjem izsiljevati blago tuje psebe, ali ji slediti po življenju. J 4o se je predsednik Wilson odločil za Oboroženo nevtralnost, ga je pri tem navdajala misel, da i-luajo Združene države popolno pravico ppsluževati se samoobrambe že na podlagi mednarodnega prava v jednakih zgodovinskih slučajih. Če ti 'bo zloben sosed delal na tvojem vrtu neprestano krivico in škodo, boš sčasoma vrt skrbno zagradil; v skrajni sili boš pa postavil tjakaj še oboroženega nočnega čuvaja. , Mr. Wilson se je pri proglasitvi oborožene nevtralnosti oziral na pretekle čase Združenih držav a katerih so te države vedno in pr ve zagovarjale mednarodno pravo, tako jlH^&rtiJu dp^aklj^ka^ ^ svoj* lambp ytshičaju kake nevarnosti. i i rvjuiiu i «.. ^ ^^ ii i—ah [tla je ravnal predsedn% jWilsoy^,^ ^ bi ^a napadei kak ^lova^ ali l a li r voiočna ži vat. 1«f" 1L -k °' i popolnoufla pravilno, da je proglasil Združene dr^av^e oboroženi ne vtraini,siUa Jhi^^ Neki slovenski vojak je pisal svojim sta rišem med drugim: Naj Vam nekoliko opišem, kako živi poljsko ljudstvo v Galiciji. Po vaseh imajo večinoma lesene hiše; ljudstvo se bavi največ s poljedelstvom in živinorejo. Oblačijo se z domačim konopnim platnom. Moški nosijo hlače iz belega platna, ukrojene po naše. Srajca je zelo dolga in jo nosijo po vrhu hlač, tako da jim seže do kolen. Žene in dekleta imajo pa pisano obleko, da najdeš lahko na nji barvo vsake vrste in se zde kakor cvetoč vrt. Zares, prava narodna noša. Samo to nam ne ugaja, da imajo po vaseh skoro povsodi blata do kolen, lin še nekaj. Galiča-ni imajo neke vrste domače prijatelje, ki pri nas niso mnogo znaoi. Ta bitja imajo po šest nog,precej dolge rileke, sivo truplo, na hrbtu črn križ; mi jih imenujemo — uši. S temi so Oaličani tako prijazni, da sk.oro nikjer ne morejo živeti brez njih. To si pa lahko mislite, da so uši krepke in dobro-rejene, tako da jih lahko pošljete s štirimi novčiči po tobak. Tako tedaj je v Galiciji. Resnično, prav hvaležen sem Bogu, kadar se spomnim svoje lepe domovine. Pa po-'prej je že še bilo obstati tukaj a sedaj je v mnogih krajih vojna vse uničila in opustošila. Civilno prebivalstvo je moralo pred Rusi mnogo trpeti; vse so pobrali in pokradli. Neka žena, ki ima moža v vojski doma pa šest otrok, za katere mora sama skrbeti, je pripovedovala, da so ji prišli v hišo Moskali in jo vprašali: "Stara, i-maš hleba?" Odgovorila jim je: "Imam šestero dece pa le trohico kruha — vidite to, kar je lia mizi; sami nimamo nič jesti." Eden Rusov pograbi kruh, ki je bil na mizi in zbeži.drugi pa vse preiščejo pa najdejo v postelji skrite še štiri hlebe kruha; vzamejo jih in odidejo. V drugem kraju so pa pripovedovali: "Prišli so k nam Moskali, nam vzeli kravo in dali zanjo tri krone." Takih iu enakih slučajev je vse polno in ljudje povsodi pravijo: "Nimamo nič, Moskali so nam vse pobrali." * Gospodov dan. , t - C'«', v-i-š ..Jasno nebo sloni nad liebotinič-ailini gorami in širi odmev topov v Čudoviti, bučeči pesmi, igrani ob stenah visokih skal . . . Sedmeri odmevi se bijejo med seboj . . . Vojaki hitijo po cesti, obloženi z vsem potrebnim, znojili, resni. Trenski vozovi ropotajo. Vmes se mešajo v rjavi cestni prah otroci, starci s počasnimi koraki, ženske, dekleta z rutami in šali . . . Nedelja je.' Ni zvonov — le visoko nebo zvoni, soln-ce zvoni in zvonik kliče . . . < Skozi vrata se suje(jo v cerkev. Vojaki v sivih.uniformah vstopajo, škropijo se z vodo in gredo z lahnimi koraki pred' oltar, med klopi . . . Koliko je sivih uniform!. Tam so v klopeh, na golih tleh klečijo, stojijo, V6i s pomiž-jiinf napol vpognjenim telesom. Vsem so roke sklenjene, vsakate-rega ustnice šepetajo molitev, katere vsebina nam je neznana, a bi se razjokali ob nji . . . Oče, mati, sestre, bratje, otroci . . . Hiša, vrt, cerkev, služba — o vse to, vse to . . . ah, vse to ni nič! . . Sovražnik, dolžnost, prisega, domovina . . . domovina! .. . Misli se bijejo, goreče želje iščejo besed in v besedah izhoda iz srca pred prestol Najvišjega : Ti odloči, Ti odloči!... / .Orgle hučijo, pred oltarjem se dviga kadilo jn širi pod obokom oblake vonja, rute se lefckečejo kot lestenec in mladi obrazi so vprti v oltar in molitveno knjigo. . Gospod v moli in ljudstvo za njim . . . Šipe v oknih se tresejo, gremenje odmeva od hribov, ki se je prej vmešalo v bttčanje orgel . zdaj je dobilo duška ... in kot da meče lastno kri bogokletno do (neba . . . Ljudstvo se zgane, spogleda, pošepeta ... Le sive uniforme so skoraj neme, sklonijo se še nižje, bolj udano zrejo oči v oltar, ustne šepečejo kot mrzlično: "Jutri, jutri!..." In od tedaj odmeva tudi v mojem srcu neugasli klic. Jutri, jutri ! Domovina kliče! Fric. boj v pragozdu; * > < - » *** Kako izreduo težak je boj v pragozdu, vidimo iz poročila nekega angleškega častnika o bo* jih v Kamerunu: "Čas .beži, mi pa nikamor ne pridemo naprej. Prodiranje je skoro nemogoče, vročina uieznosna, neprestano dežuje, viharji razsajajo. Kamor pogledam, nepregledno. močvirje, goste džungle. Ko smo enkrat tu notri, se začne boj z naravo, ki bolj utrudi kot najhujši marši na dobrih cestah. Včasih je bolj pritlikavo drevje tu, z nožem in sekiro si moramo ozko stezo šele izsekati. Še večkrat pa gremo skozi divji pragozd sam. Velikanska drevesa so na vseh straneh poraščena z naj-bujnejšitn rastlinstvom, ovijajo jih liane in mimoze, pleto se od debla do-debla, prehod je nepro-diren. iPtice se zibljejo na vseli vejah, bliščijo se v vseh mogočih barvah, od modre in škarlatske do rumene im rjave. Od drevesa do drevesa letajo, zdi se nam, da se norca delajo iz nas. Poleg njih mrčes razne oblike in velikosti, velikanski metulji, majhne mušice, ti nas zbadajo in povzročajo skeleče rane, še preden smo s sovražnikom skupaj. Zadnjič sta se dva angleška častnika zgubila v pragozdu, blodila sta okoli štiri dni -brez jedi in pijače. Človek, ki zaide, je že skoro izgubljen. Vendar sta se rešila, prvi je prišel ves sestradan nazaj k nam, drugi jc zadel na Nemške predstraže in Nemci so ga ujeli. Taborišče nekega polkovnika so pred par dnevi po-gazili sloni, vse okope in jarke so poteptali. Slonov je sploh veliko tukaj, tudi krokodilov in drugih prijaznih živali ne manjka. ' "Slovenec." čudna poroka. LList "Frankfurter Zeitung" je prinesel nedavno zanimivo' vest o poroki princezinje Marije Terezije Hohenloške z lekarnarjem Otto Kohleisenom iz Inomosta. Prince-zimja Marija Terezija je spoznala Kohleisna v neki vojaški bolnišnici, kjer je bila za bolniško postrež-nico. Kohleisen se je zdravil ondi za ranami dobljenimi na (bojnem polju. Ustanovljena v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporirana državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URADt JOUET, ILL. Telefea 1048 Od ustanovitve do 1. niarca 191t skupna izplačana podpora niarca 1917 skuj $1*228,671.47 GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. I. Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St, Joliet, HI. II. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rema, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Ave., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič, box 637, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin fvec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Frank Fraačič, 318 South Pierce St., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St, Anaconda, Mont - Geo. Flajnik, 83gp Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23. St, Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6619 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Svete, 38 — 10th St., North Chicago, IU. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, M. Telefon: Canal 2487. t . . , t Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika- JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, m., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PL, Chicago,,!!!. URADNO NAZNANILO. s PROŠNJA. Novoustanovljeno žensko društvo v Eveleth, Minil., prosi za voprejem v K. S. K. Jednoto. Imena prosilk so: Terezija Kapsh, Mary Bobich, Uršula Ahean, Pavlina Hilar, Marija Šuštarič, Franca Silar, Ljub| Šiniaeh, Katarina Stefa-nich, Antonija Což, Josipina Janež&č, Marija Shaiklc, Neža Kkni, Jera Kprelc, Jera Intihar, Rozalija Skaičič, Lucija Kapah, Neža Mušie, Mary Ulasich in Ivana Kastelic. - 4 Glavni urad K. S. K. Jednote 15. marca 1917. •v Jos. Zalar, gl. tajnik. Finančno poročilo K. S. K. Jednote za meaec februar 1917. Dr. Itev. 1. 2. 3. 4. 5. 7. 8. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 20. 21. 23. 24. 25. 29. 30. . 32. 33. , 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. , 47. 49. 50. 51.. 52. 53. 54. . 55. . 56. . 57.. 58. . 59. . 60. 61. 62. 63. 64. . 65. 67. , 68. . 69.. 70. , 71.. 72. . 73.. 74. . 75. . 77. . 78. . 79. . 80. . 81.. 83. . 84. . 85. . 86.. 87.. 88.. 89.. 90.. 91.. 92.. 93. . 94. . 95.. 96.. 97.. 98. . 100.. 10!.. Prejeli na imžun sues. itev. 2-17 za mesec februar 1917. V 334.92 521.98 196.16 121.18 182.02 576.61 151.39 23.46 76.67 399.17 75.83 255.48 220.95 185.86 30.82 77.5B 96.68 50.45 24.06 574.36 421.12 363.94 90.84 194.1? 112.96 . 26.28 143.27 117.88 154.16 184.27 304.52 81.40 55.19 122.36 86.40 359.05 81.62 68.49 252.09 80.56 186.85 258.85 137.25 86.73 • 278.50 68.11 191.47 30.79 225.63 127.82 177.15 73.86 15.96 34.37 133.33 27.17 106.76 57.41 74.77 96.02 250.29 232.21 130.32 208.42 205.70 66.28 121.14 46.59 55.71 167.10 51.07 173.35 32.59 148.78 91.45 176.29 46.38 111.31 45.81* 60.80 106.50 19.42 65.50 Iaplaftalf Smrtama $ 500.00 Poikod. Bol«, ped*. 500.00 1,000.00 4* 109 110.....,../.......... 111................... 112................... 113................... 114................... 115................... 118 • ••••»•••••••«!•• • 11 9.................... 12 0.........-..:....... 121...-............... 122 .....^....».t.«,.... 12 3................... 12 4.........|.......... 126••••«•••••••••«•••• 127................... 128 • • ee •*•••''•••••••••• 12 9......i............ 130................... 13 1................... 13 2................... 133..,'................ 13 4................... 13 5................... 13 6...... ............. 13 7................... 139............•....... 140................... 143.................. 144................... 145.................... 146................... 147................... 148.................... 150,.................. 15 1................... 15 2..................'. 153................... 154........ 156.... .......... »'.<... 157.,................. 158.?................. 15 9...........---- 16 0................... 161.............:..... Skupaj........... 122.26 41.05 39.56 129.01 45.32 35.17 69.66 5.88 38.92 103.46 64.23 18.84 9.41 117.76 82.15 33.92 31.19 103.03 '65.39 40.65 44.86 44.38 41.97 134.77 44.00 101.96 48.91 61.85 42.49 33.56 106.07 ' 34.17 28.81 56.56 45.44 28.65 36.Q0 20.27 48.73 500.00 $ 2,500.90 $ 16,854.52 Preostanek"31". jaunarja 1917.-.......................... $465.952.00 Prejeariri tekem meseca februarja 1917. Plačanega od društev ........................$16,354.52 Obresti .................................... 2,302.75 Najemnina ................................. 82.50 Posojilo L. A. Hibner and Edith Hibner.......... 3,500.ty> form of , * Izdatki: Plačana posmrtnina..........................$ 2,500.00 Razni upravni stroški................................................2,042.59 Posojilo L. A. Hibner and Edith Hibner............3,500.00 $ 21,239.77 $487,191.77 $ 8,042.59 Preostanek 28. februarja 1917..................... $479,149.18 Joliet IU., 16. marca 1917. JOSIP ZALAR, fi. tajnik. 12-1" Opomba: Društvo zaznamovano z eno zvezdico ima ases. 12-16 plačan v tem poročilu in iatotako tudi ases. 1-17, kar je označeno z dvema zvezdicama. Natarallzaciiske posta ve in določile. (Nadaljevanje.) VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere stavi sodnik onim, ki pr*. ; sijo sa drugi, ali državljanski papir. Opomba uredništva ali pojasni-lo: To je kopica vprašanj, katere običajno stavi sodnik prosilcem drugega državlj. papirja, ko naredijo prošnjo za tak papir in zopet potem čez 90 dni, ko so poklicani h končnem zaslišanju pred sodnijo. Včasih stavi sodnik prosilcu po 6 do 8 vprašanj, včasih pa tudi 12, 15, ali več. Kdor bo že prvič na večino teh vprašanj dobro odgovoril, temu bo šlo veliko ložje pri zadnji skušnji, ali zaslišanju ,kajti kdor že prvič na vprašanja povoljno odgovarja, tenui ne stavi sodnik kasuejo več dosti, ali pa čisto nič vprašanj. Običajno stavi vsa vprašanja državni izpraševalec ("U. S. Examiner"), sodnik to le posluša, ali kaj dostavi. ' Za vsako državo je treba znati posebne odgovore, ker gotove postave za politično upravo posameznih držav niso povsem jedna-ke. Guvernerje, državne senatorje in zastopnike za zakonodajo (Legislature, ali Assembly) se ne voli za vse države jednako; eni so izvoljeni za 4 leta eni za 3, eni pa samo za 2 leti; tako je tudi ž župani (mayor) raznih mest. Tudi ni število senatorjev in zastopnikov za zakonodajo povsod enako; isto se računa po številu ljudstva? jednako tudi nimajo vse države e-nako število kongresnikov v zveznem kongresu v Washiugtonu, D. C. izzvzemši senatorjev (samo 2) Vsled tega bomo v eni prihodnjih številk obelodanili na tem mestu tozadevno tabelico alii pojasnilo za vsako državo. Enako , bomo tudi priobčili h koncu tega članka razpravo o volilni pravici in določbo za vsako posamezno državo, ker te volilne postave tudi niso enake. Ponekod se lahko voli že s prvim papirjem; ponekod pa ne; ponekod lahko volijo tudi ženske; drugod zopet ne. Pri sestavi tu sledečih vprašanj in odgovorov se nikakor nismo za-mogli držati pravega slovničnega blagoglasja, kajti angleški jezik ima toliko in takih vokalov (samoglasnikov) katerih ni mogoče v slovenščini pravilno spisati na papirjo, tako je tudi pri konzo-uantih, ali soglasnikih. Izgovarjavo na ta vprašanja in odgovore smo naredili torej na kolikor mogoče angleščini podoben in zastopen način in bolj1 po domače označeno; iz tega se bo lahko vsakdo priučil zastopno odgovarjati pred sodnikom, če tudi še ne zua prosilec državlj. pa pirja dobro angleškega jc/ika. Pred izpraševalnim uradnikom pri sodniji, ali pred sodnikom se vam ni treba nič prestrašiti; i-mejte pri tem svoje misli skupaj zbrane, ne bodite razburjeni, ter odgovarjajte glasno, kratko iu jedrnato samo to, kar ste bili vprašani. Pazite pa pri tem in premislite vedno dobro vsako vam stavljeno vprašanje; je li se tiče isto Združenih držav, ozir. vlade v Washingtonu, ali zakonodaje, (Legislature), air pa mestne u-prave. Culi smo že, da se je prosilec krepka odrezal pred sodnijo, da dela postave za Združene dr-iave kak župan, ali guverner, ali pa da sc delajo postave za to in to državo v Washingtonu, D. C. kar pa ni res. Kdor bo preje vsako vprašanje dobro presodil in premislil — bo dobro odgovorjal. Kdor izmed naših čitatcljcv še nima druzega, ali državljanskega papirja, naj številko tega lista dobro shrani, ali pr*to stran izreze, kajti tako obširno in jrazum-no tiskanih vprašanj in odgovorov ne dobite v nobeni knjigi in jih tudi še ni bilo citati v nobenem drugem slovenskem listu. Vprašanja in odgovori. ~ Question (vprašanje), izgovori: kveščn.—Answer, (odgovor) izg. ena?. Question :What are the United States T Izgovori: Vat ar the Junajted Stets. . Vprašanje: Kaj so Združene države ? Answer: The United States are confederation of forty-eight States and* three Territories. The latter are: Alaska, District of Columbia and Hawaii. (The Junajted Stets ar a konfe-deresn of forti eit stets end tri teritoris. The letr ar: Aleska, Di-strik t of Kolumbia end Havai). Odgovor: Združene države so zveza osem in štiridesetih držav in treh teritorijev. Slednji so: A-laska, District of Columbia in Hawaii. v Q.: Under what form of Government do we live? (Onder vat form of government du vi livt) Vpr.: Pod kako vlado živimo? A.: Under a republican form of Government. živimo v republiki. Q.: Have we a ruler, or emperor, king or prince? (Hev vi a ruler, or emperor, king or princ?) Vpr.: Imauio li vladarja, cesar-kralja ali«kueza 1 A.: No. Odg.: Ne. Q.:Who is the real ruler in the United States? (Hu is the ril ruler in the Junajted Stets?) Vpr.: Kdo je pravzaprav vladar v Združenih državah? A.: The people. (The pipi.) Odg.: Ljudstvo. A.: Which is the highest law in the United States? (Vič is the hi jest* lo in the Junajted Stets?) Vpr.: Kaj je najvišja postava v Združenih državah? ~ A.: The Constitution (The Kanstitušn.) Odg.: Ustava. « Q.: What i^ the Constitution of United States? (Vat is the Kanstitušn of Junajted Stets?) Vpr.: Kaj je ustava Združenih držav ? A.: It is the fundamental law by which* the country is governed. (It is the fundauientl lo baj vič the kantri is governd.) Odg.: Ona je osnovna postava, po kateri se dežela vlada. Q.: Did you read the Costitu-fcjon of United States? Are you attached with the principles of dame? (Did ju. rid the Kanstitušn of Junajited Stets. Ar ju atečd vit the principles of sem?) Vpr.: Ste li čitali ustavo Združen Hi držav? Ali se strinjate z o-snovnimi točkami te ustave?) A.: Yes, sir. (Jes ser.) Od.: Da, gospod. Q.: Who made the Constitution? (Hu med the Kanstitušn?) Vpr.: Kdo je napravil ustavo? A. : The representatives of the thirteen original States. thirds majority of of Congres and approved by tfiree fourths of the Statcj. (Amendments to the Kanstitušn most !bc,prcp6ad baj a tu terds rna-žoriti of bot Hauzes of Kangres end apruvd bay tri forts of the Stets.) Odg.: Spremembo ustave morata predlagati dve tretjini obeh zbornic kofogreea in odobriti tri četrtine držav. Q.: Who is the chief executive Officer of the United States and what is his title? Hu is the čif ckzekutiv 6fiser of the Junajted Stets end vat is his tajtl?) Vpr.: Kdo je najvišji izvršcval-ui uradnik v Združenih dražvah iu kako ga nazivamo? A.: The President. (The piezi-dentA- Odg.: Predsednik. Q.: Where does he niskle? (Vere doz hi rizajd?) Vpr.: Kje stanuje predsednik? A.: In Washington, District of Columbia, (Iu Vasington, dikrtrikt of Kolumbia) Q.: What is the Capitol of United States? (Vat is the kepitl of Junajted Stets?) Vpr.: Kaj je glavno mesto Združenih držav? A.: Washington. D. C. (Vašintfton, Di Si.) Q.: Who was*the first President of U.S.? (Hu vas the foefst prezident of Junajted Stets?) Vpr.: Kdo je bil prvi predsednik Združogih držav? A.^tMbrge Washington. Odg?S»orge Washington. Q.: Wft is the present president of the United States? (Hu is the prezent prezident of the Junajted States?) Vpr. ;Kdo je sedanji predsednik Združenih držav? A.: Mr. Woodrow Wilson. (Mister Wudrov Wilson.) Odg.: <5. Woodrow Wilson. Q.: For how long is the Presi- (The representatives of the ter- dent elected? tin orižinal Stets.) j (For hau long is the prezident Odg.: Zastopniki, (poslanci) pr-Jilekted?) • votnih trinajsterih držav. ; Vpr. : Na koliko let se izvoli Q.: "When was fhe Constitution predsednika ? of United States made? A.: For 4 years. (Ven vas the Kanstitušn of Junajted Stets med? Vpr.: Kdaj je bila ustava Združenih držav napravljena? A.: On September 17th 1787. '(On september sevetint sevetin duudred eiti seven.) Odgr.: Dne 17. septembra 1787. Q.: Where was it made! (Ver vas it med?) Vpr.: Kje je bila napravljena? A.: In Philadelphia. (In Filadel-fia.) Odg.: V Philadelphiji. Q.: Of how many parts (branches) is the United States Government divided ? (Of hau nieni parts (brenčes) is the Junajted Stets government diva jded ? Vpr.: V koliko oddelkov je vlada Združenih držav razdeljena? A.: It is divided in three parts. (It is divajded in tri parts.) Odg.: V tri oddelke. —First: The legislative, the body that makes the laws and is called v Congress. \ (Foerst: The ležisletiv, the badi tet meks the los end is kaled kan-gres.) , ^ _Second: The executive body, which ei if o reels the laws by the President. (Seknd: The ekzekutiv badi, vič enforces the los bay the prezident.) —1Third: The judicial department, which interprets the laws made by Congress, these are the ' United States Courts. (Toerd: The žudišl dipartment, vie interprets the los med baj Kan-gretj, diz ar the Junajted Stets korts.) ' Odg.: Prvič—: Posta voda jahti oddelek, ki dela postave, ta oddelek imenujemo kongres. Drugič—: Izvrševalni oddelek, ki gleda, da se mora postave iz- ponovati, to je predsednik. Tretjič—: Sodnjiski oddelek, ki tolmači postave narejene v kongresu, to so sodnije Združenih dr- žav. Q . How can the Constitution be aBaended? (Hau ken the Kanstitušn bi a- 111 ended ? , - Vpr.: Kako se ustava izpreme- ni? A.: Amendments to the Constitution must be proposed by a two- (For for jirs.) Odg.: Za 4 leta. * Q.: Who elects the Presidnet of the United States.? (Hu ilekts the prezklent of Junajted Stets?) Vpr.: Kdo izvoli predsednika Združenih držav? A.: The people through electors. (The pipi tru ilektors.) Odg.: Ljudstvo po clektorjili. Q. What are the duties and powers of President? (Vat are the dutis and pouers of prezklent?) Vpr.: Kako dolžnost bi oblast i-nia predsednik? A.: He shall see. that the laws are properly executed. He can veto the laws made by Congress: he has the power of granting pardon for offenses against United States: he can — with the consent of the Senate — make treaties with other nations and can appoint all officers of the United States. He is also commander in chief of the army and navy. (Hi eel si thet the los ar praper-li eksekjuted; hi ken vito the los, med bay kangres; hi licz the paucr of grenting pardon for ofenses a-gcinst Junajted Stets; hi ken —vit the kansent of the senet — meik tritis vit oter nejšens end ken a-pojnt al ofisers of the Junajted Stets. Hi is also kamender in eif of the anni end nevi.) Odg.: Gledati mora, da se postave pravihio izpolnujejo. ZopeV postave senata lahko izreče prepoved (veto); ima pravico pomiloščenja zločincev, ki so »e pregrešili proti Združenim državam; s seuato-vian dovoljenjem lahko sklepa pogodbe e drugimi narodi in imenuje vse uradnike Združenih držav. Objednem je vrhovni poveljnik vojske hi mornarice. . (Dalje prihodnjič.) Čudna zaprisega guvernerja. Dne 2. januarja t. 1. je bil po vrhovnem sodniku R. R. Hanna v Santa Fe, N. M. uradno zaprisežen novi guverner E. C. De Baca. Ker se nahaja ta guverner vsled bolehnosti v nekem kopališču, se je vršila zaprisega v kopališču. Guverner De Baca je bil oblečen med priaego samo v plavalne hlače in jopieo. . I m najveea prepričanja, bi prišel vsa.ktlo, ki bi se rmtel učita. Po Ivanetičevem mne-j«:, če logično sklepamo, smo torej osli vsi, ki verujemo v sv. pismo; saj vemo, da svobodomiaelei zavejo vernic katoličane velike bedake. Naš predsednik WiUsan je bil pred nekaj leti pnofeuor na nek atol i-škeni vseučifišču in kot tak zna gotovo vsaj toliko kolikor znajo Ivanetie, Gorshe, Kaiaoi & Co. a tal sem, da je ta isti Wilson svojo zvestobo do konstitueije pri usto-ličenju leitos dne 4. marca zopet prisegel na biblijo ali sv. pišimo, ktero Ivanetič imenuje nesramni o in največo oularijo. Predsednik mogočnih Združenih držav zastopa pri vnanjih državah 100 milijonov ljudi; kongres, pred kterim razvija svoje nasvete, pazno posluša njegove besede. Ali predsednik, ki je prvi m najviši uradnik v Združenih državah, tudi spada med bedake, ker spoštuje sv. pismo, ki Ivanetiču ni drugega kakor nesramna oslarija? Ali je naš predsednik s tako prisego be-dakoval 100 milijonov državljanov T Več milijonov ' je državljanov, ki so srkali iaobrazl>o in znanje -ne v katoliških, amfpak od svo-bodomiselcev zmerom hvaljenih držajih učilnicah; ti možje so si izvolili za svojega predsednika moža, ki se klanja sv. pismu, ki Ivamtiču ni drugega kakor pri-Htnodarija. Kakšno izpričevalo zaslužijo ti v državnih šolah izobraženi možje, ki so 100 milijonom ljudi izbrali za predsednika moža, Xi se drži in poslužuje take oslarije f AH so tudi oni to, kar smo ani — osli? O državnem tajniku Lans-higu, ki je za predsednikom po činu drugi najviši uradnik v administraciji, sem čktal, da je 4 4 An expert exegewist of The Bible and a Sunday School Teacher"; ali spada tudi on med bedake zato, ker 'inmi v čishi sv. pismo? Vse je majhno in bedasto, kar veruj^ v fev. pismo; veliki so oni, ki sv. pismo grde kakor delajo naši Sloveoiski svobodomisleei; to so razumniki! — čudeži svobodomislecev. S\*obodomisle # Neka promogarska družba na Westfalskem(Nemčija) ima v svojem premogovniku, 700 čevljev globoko pod zemljo prikladno kantino za rudarje; s tem se prihrani dosti časa premogarjem, ker jim ni treba hoditi na površje k o-bedu. M Vam £Wr i večje Jji najstarejše slovet ' e v Chieagi j« kateri spreia__ leto na tisočo falon vina iz najbolj lega grozdja. Za pristnost Tina jamam. Pošiljam vino isven Chicago v sodčkih po 15 in 50 galon. Pilite po cenik. POHL7AM DBJTAR v staro domovino in na vae.atrani, točno, redno in POPOLNOMA ZANESLJIVO po NAJNIŽJIH cenah. Rojaki, ki Želite avojcem v stari domovini pomagati v teh nosnih časih, sedaj se Vam nudi najlepla prilika za to, ker so krone tako poceni. 100 Kron velja samo $13.00.. Ako želite poslati denar potom brez žičnega braojava, pridenite ie $4.00 za nulov. Sprejemam naročnino ta list Naroda". 'Glas Izdelujem pooblastila in vse druge notarske listine. Ako imate namen kupiti v Chieagi, ali osobito v naši slovenski naselbini kako hišo ali loto, ali da imate isto namen pfodati, oglasite se pri meni in boste dobro postreženi. Svoji k svojimi FRANK JTJRJOVEG, ■ * 1801 W. 22nd Street, Chicago, m. TEL.: CANAL «17. PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA MLEKARNA F. GRILL'S DAIRY ISIS W. 22n4 St.. Chicago. III. v Ameriki, — V naši slavnoxnani = naprcsai zopet ««r u»u» ------ t ** ■*■> ne bo 5 treba trpeti leje, najsi bo^le v pet Meje vine dela že samo ob sebi reklaroo,M^HM Letošnji pridelek se je posebno obneseL k-!___-i___o1nnon". - na M tisoš "galone", ali *' svetek' ker je naravna in pristna Imam rnde-galonco", — pa se boste prepri-Dobro blago se samo hvali, tega ssrs aasr- čali, kako kapljieo imam gesla se držim jaz. s JOSIP PERKO, = Slovenski § wUUlcir, 223« Sa. Wit i Sir. Client. 1» = riiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiu Pozor gospodinje! Ako gojpodinjetvu iv< rabit« pri •vete Mlako, teka« ali klalo smetano, (Cream) ali okorno, doma narefono maslo, (Butter) oglasite v moji mlekarni. Jas prodajam mleko, ki j« paaterili* sarano; dobivam ga naravnost od (ar* | Mleko je praja natančno p rein pregledano od Meetoega aknian« _ adravetvenega urada (Health Department) prodno rre ii mlekarne; toroj garantiram ali jamčim, da jo naravno. Mlako tak« vrst« j« posebno priporo- f Mleko razvakam po* hiiab točno vaak iflan o pravaa času. Za obilna naročila a« toplo priporočam: r*A./rK. CHILL. ill 11II* I ll Naravoslovci zatrjujejo, da se ■Življenje je nastalo iz neživega; 1 je na otoku Chidoe, blizu Chile, Bolečine v želodcu. Bolečine v želodcu so vedno opasne, ali nevarne, b tem se je neki zdravnik izrazil sledeče:4 'Že-lodci so podobni avtomobilom ; kakoršen stroj imajo, tako tudi vozijo. Delovanje želodca, kakor tudi avtomobila je določeno do gotove naglice, katere se ne sme prekoračiti. Pokvarjeni želodci nastanejo. običajno vsled krivde njih lastnikov. Trinerjevo ameriško zdraviLnp grenko vino take želod ce najprej popravi in uredi. To vino izčišča črevesje ter daje moč cefletnu prebavnemu sistemu. Ako trpite torej vsled neprebave, zapeke, glavovola, nervoanosti, splošne slabosti i. t. d. vzemite Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vano, ki vam ne bo samo za časno ddpomoglo kakor razni " »Ikoholični'' gremčeci, temveč vam bo dalo to vino trajen uspeh. To vino je narejeno namreč iz grenkih alravikitli zelišč, pomešano z močnim naravnim rdečini vi nam, kar tako uspešno čisti želodec. Cena $1.00. V lekarnah. Tudi Trinierjevega Linimenta se ne sme primerjati z raznimi dru gimi ponarejeneitimi izdelki. Ta je mnogo bolj močan ter brez primerno iboljši. Ta Liniment lajša revmatizem, nevralgijo, izpahke, otekline in otrpelost pri vratu. Drgnite s tam zdravilom, mišice ali noge po napornem delu, ali dolgi hoji, kar vas bo zeslo okrepilo. Cena 25 m 50c v lekarnah, po pošta 35 lin 60c. Jas. Triner, iadelujAči kemist, 1333—1339 So. Ashland ave., Chicago, 111 (Advertis.) Denar naložen pri nas je varno ahranjen. Priporočamo ae Slovencem, da ulagajo denar pri naa bodiei na čekovni ali obrestni račun in jim zagotovimo vselej kulantno postrežbo. Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun* Mi podpiramo Slovence in ae torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri naa lahko nalagate denar če iivi-te v Jolietu ali pa v katerem drugem kraju Zdrui. driav. Dva člana K. S. K. Jednote sta naša dolgoletna uslužbenca: g. J os. Dunda, predsednik nadzornega odbora K. S. K. J. in g. J os. F. Skrinar. Naša banka je pod nadzorstvom L 1 vlade Združenih držav. Pošiljamo denar t staro domovino zanesljivo in po aajaiijem kursu. Oddajamo v najem varnostne skrinjice po $3.00 na leto sa •hranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer so vedno varne pred ognjem in tatvin«. Isdajamo men j Ice na vse krajo. Poslopje, v katerem ao naši uradi je lastnina te banke. Naša banka je depozitni urad za mesto Joliet, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih driav. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,NO. Rezervni sklad $3M,0M. Dolžnosti uradnikov društev in podpornih organizacij. • Vsak uradnik društva se ob času nastopa svojih uradniških dolžnosti zaveže ali s častno besedo ali celo s prisego, da bode deloval kot taki uradnik za napredek organizacije v vsakem oziru. In mnogo' je takih, kateri ostanejo svojim obljubam zvesti, in drugi so zepet taki, da pravijo: kakor so moji predniki delali, tako bodem delal tudi jaz! To ni nikakor prav, in sicer vsled tega ne, ker ima novi uradnik mogoče veliko boljšo tozadevno priložnost kakor jo je imel pa njegov prednik, posebno še pri obrestovanju društvenega denarja, ker, če lahko istega vložite na 5% ali 6% obresti, je boljše nego, da bi ga uložili samo na 3% obresti; to je vaša dolžnost, da tako storite. Če morda ne veste, kam bi društveni denar nalagali tako da bi se obrestoval po 5% ali 6%, v takem slučaju se obrnite na tvrdko ELSTON & CO., 39 So. La Salle St., Chicago, 111. Omenjena tvrdka je občeznana kot poštena in zanesljiva, ter ima vedno na razpolago dosti vrednostnih obveznic (Bonds) za katere so odgovorne ne samo omenjena tvrdka, ampak tudi davkoplačevalci in posestniki različnih mest, vasi, držav, občine ali šolskih okrajev, ali kake velike korporacije. Najboljši dokaz naše trditve je ta, da še nikoli ni nobeden zgubil nobenega denarja pri nakupu takšnih obveznic. Iste se tudi lahko vsak čas zamenja za gotov denar. Zatorej kadar imate pri društvu svoto $100.00 ali več, obrnite se na nas in mi vam bodemo z veseljem postregli na ta način, da se bode vaš denar dohro obrestoval. . t , i 9 Priporočamo se vam s spoštovanjem ELSTON & CO., i 39 So. La Salle St., Chicago, III. (Dalje.) Kako krasne reči na^i pa žele ve povedati zgodovina sv. katoliške Cerkve! Že preeej v začetku krščanstva se bere, kako so angeli čndezno varovali svete device mu-čenice, da so v največji nevarnosti -mogle ostati nedolžne. - Pa ne le v prvih, marveč v vseh Časih, kar obstoji sveta Cerkev, se kažejo nagel i božji ljubljence m men čne brauitelje nedolžnih in čistih.1 Se celo po smrti so varovali deviška telesa, kakor n. pr. obglavljeno telo svete mttčendce Katarine, katere so angeli Gospodovi odnesli na Sinajsko goro, da je bila tam pokopana. V življenju svetnikov se popisujejo premnogi izgledi, kako pre-Ijiu-beznivo strežjo angeli nedolžnim dušam. Preobširno bi bilo jih le samo imenovati; zatorej naj tu omenim edino angeisKo blagega Poljaka sv. Stanislava. Ta preljubeznivi svetnik je v naši*cesarski stolie\ veška ključavnica ne zekleni vnat, — glej okrog poLnoei pride sv. Barbara in dva angela, — en angel nese presveto rešnje Telo. Ko Stanislavček zagleda nebeško prikazen, se hitro vzdigne in, čeravno tako zelo slab, poklekne na poetelij-ter začne klicati: "Pokleknite, pokleknite! glejte sv. Barbara gre v sobo z dvema angelo raj me take m _ KoHka tolažba je torej za vsa >ga, ki de hrani belo obleko nedolžnosti, verska resnica: 4*Verujem o»bčestvo svetnikov!" — Kaj naj si nečktnik misli pri tem? sploh zna in hoče mislita če kaj božjega, ga mora strah pretreeti pri teh besedah, kolikokrat jih moli. Tudi on veruje "občestvo svetnikov"; veruje, da Matija ttf-di nanj obrača svoje mile materi ne oči: pa revež, revica, svoje zemeljske matere se boji, da bi ne izvedela skrivnih hudobij, Ma^i-jnih oči se pa ne boji! Oj slepota! Tudi on veruje, da *e odzgoraj vedno nanj obrača milijon in mili jon oči nedolžnih m\ izpokomih svetnikov; toda revež, revica pred ljudmi na zemlji skriva svoje zlobnosti, za nebeške priče pa se ne zmeni v svoji slepoti! — V molitvi kfliče: "Verujem občestvo svetnikov," živi pa, kakor bi ne bil s svetniki v nikakršni zvezi, kakor bi bil v občinstvu peklen skih duhov in zavrženih v večmem ognju! Glej to je v kratkih potezaih o-pisana sodba nebeška o pravilnih nedolžnih dušah na zemlji. Lahko si k temu še sasm prifieneš veliko tolažilnega in izpodbudaiega, ako hočeš premišljevati. , 4. KAKO PRIČA PEKEL? Zdaj bi vam, moral že razložiti kako sodi pekel S tem, ne le v tem aziru, da bode pregreha zoper še sto zapoved posebno občutno kaznovana v večnosti, marveč v tem kako je nečistost žc tu na zemlji pravi pekel in kako ljudi priprav lja še za večini pekel. Kakor namreč človeka, ki se ni nič pregrešil zoper šesto zapoved, imenujejo nedolžnega, ker navadno taki natanko m radostno izpoknuje tudi druge zapovedi; ravno tak o se pa vode utopil njega ki njegovo ženo in njegove otroke — rajši danes nego ju krohota in je, ikohkor se le mow, in ploska z rokami pravtako kakor v izpri-tri. "Ta ^ereijaŠ, ta gore&nik, in jenih gledališčih, ko v igrah povedi j i va pobožnost m nebeška sreča se mu vidi v obrazu. Kaj bi se ne? Enake sreče je bil pozneje še enkrat deležen na potovanju z Dunaja. V neki vaški cerkvi si je namreč želel biti pri sv. obhajilu. Ko pa vidi, da je cerfcev prote-stanška in da se mu ?tu ne more izpolniti srčna želja, začne milo ma, neso mi sv. obhajilo!" Nedo-[mora twii rečj _ izkušnja to pri- ča — da, kateri lahkomisljeno prelomljujejo šesto zapoved, se tudi za druge zapovedi ne zmeni jo veliko ter se polagoma pogre-zujejo v črezdalje večje hudobije in pregrehe, — prav veliko jih je, ki celb od vere odpadejo ali pa u-morijo sami sebe. Zgodovina nam kaže premnogo takih žalostnih prenapet neŽ," sikajo od vae|h s t rji' ni, "ta&i so vsi po vrsti ti sveto-hlinci; kar strese človeka, če vidi na ulicah taketga temnjaka in mračnjaka; žolč bi se skoro razl-il, če sreča olikanec takega klečeplaiz-ea iz »rednjega! veka — črnega jezuitovca!" Noe se nič ne zmeni za take psovke ter jg-e svojo pot in pri pravlja, kar trika za ladjo. S svojimi V fanti" jo mahne v bližnjo "šumo" — gozdi teo bili tairrat — vsaj o Noeiovem £asu — še večinoma nenačeti? hitro podero lepo število krasnih jeftk in #mmek in hrastov, jih zvozijo skupaj ter začnejo ladji sestavljati dno. Zdaj, zdaj fee šele začne pravo zasmehovanje in norčevanje. "O-če Noe ima že spet muhe v glavi Jaz bi rad vedel, kaj si bo nefci napravil t Ko M bil jaz polica i ali sovetnik, bi mu že pokazal, kako si upa začenjati brez dovoljenja ječa bi ga že izmodriia, po katerih paragrafih -se pričenjajo nove stavbe. Morebiti namerava napraviti katodTtovo tvornk'o ter si vzeti patenrkakim novim iznajdbam, kaj se vet Pa pustimo ga, naj dela, kar hoče. Bržkone bo napravil norišnico — blaanioo zase in za svoje otroke, riaj ta bi bila zanje najbolj umestna; sploh hi bilo najbolje, da bi potlej, ko bodo vsi skupaj notri, na vseh štirih voglih zažgali ali pa razrušili z dinami-tom; tako bi se vsaj zlepa iznebi- li teh mračnih ultramontancev. i \ • Noe vse voljno potrpi; toda molčati noče več, marveč glasno in razločno ljudstvu pripoveduje in razlaga, kaj da on namerava in kaj da bode Bog poslal, ako se ljudje ne pobodjšajo. To pa sliši sosed Noetov, — godec "Dolgi Janko." Brž se napravi, da bi sam izvedel, kaj je na tem, kar 3judje pripovedujejo. Spremljata ga dve ženski sicer je ena manj vredna ko druga, še i-rnena ne zaslužita, vendar, ker se zgodba tako laže zapomni, naj bo ena "Zalka Plesalka,". ona pa Pevka Špelka." Dolgi Janko (s smehu jejo samostansko življenje v pohujšljivo veselje razuzdanega ljudstva. (Dalje prihodnjič.) aditega sev* bi' molila dnevnice, ter jim opona-hudi nanj mjsa še drage samostanske opravile utopili — ia Občinstvo se krohota in ame- Najboljsa luč je Bog. Slepoti ne pomagajo očala. Od hudega dolžnika vzemi tudi pleve. PRODAM sledeče knjige: "Slovenska Pesmarica" dražbe sv. Mohorja, 1. in 2. del $1.50. "Zgodbe Svetega Pisma," družbe sv. Mohorja, 1. dei stari zakon 1186 strani, 2. del novi zakon 1164 strani, obe knjigi krasno v pol usnje vezani z zlatimi naslovnimi črkami. Cena $8.00 in "Strah na Sokolskem gradu", 100 zvezkov $6. —- A. Kovach, c. o. Glasilo K. S. K. J. 1951 W. 22nd fPl. Chicago, 111. IŠČEM izurjenega krojača za izdelovanje moških oblek. Plača dobra. Plačam od suknjiča 7 do 8 dolarjev, od moških hlač $2.25 i. t. d. \ Kdor želi prevzeti delo pri meni naj se zglasi pri: Prank Corn, 1102 Prescott St. North Chicago, 111. (Adv. No. 10—11) jokati Pa^ie joka dolgo : truma 7g.)edov Seveda v^ to Tie prkle hafrnronikamr čez ramo) in veseli angelov se mu prikaže in eden ga obhaja; potem spet izginijo. Kaj k vsemu temu praviš, djragti č> tatelj? Kaj hočeš reči? Kci bi imel zlato srce sv. Stanislava, potem bi že mogel umeti tako srečp. A dobro vem, da tudi tak, kakršen si, bi bil do solz ginjen, ko bi te neko nedeljo mesto tvojega mašnika nenavadno tvoj angel varih iz nebes prišel obhajat; samega veselja bi ne vedel, kaj početi. Ravno ta zgodba (ker se je prikazala sveta Barbara) nam pa obenem kaže, kako tesna je tudi zveza med nedolžnimi na zemlji in med svetniki v nebesih. In to nam je paič lahko razumljivo. V nebesih so namreč le dvojne vrste ljudje: nedolžni in pa spokoruiki. Nedolžni — njim na čelu Marija, Kraljica devic — vsi oni presrečni, ki se radujejo najbliže Ja-gnjetu, pevajoči isto prečudno pesem, katere drugi ne znajo, — vsi ti se z rajskim veseljem ozirajo na nedolžne na zemlji, ker zdaj šele prav spoznajo lepoto in^srečo deviške čisrtosti: kako jih veseli, gledati one, ki junaško hodijo po ravno isti poti, po kateri so sami dospeli k toliki sreči, in se hrabro vojskujejo ze venec, ki jih je same nekdaj stal toliko truda. Zato tako radi prosijo za nedolžno ne-popačeno mladino: o, koliko milosti je že izprosil le samo sv. A-lojaij, kar je v nebesih, nedolžnim prosilcem, ki so se bili junaško odločili hoditi po njegovi poti! Druga vrsta svetnikov pa je častitljiva vrsta izpokornikov. Zdi se nii, da se le-ti se skoro z večjim veseljem ozirajo iz nebes na vse one, kateri zvesto hranijo tisti biser, ki so ga bili oni nekdaj nesrečno izgubili, pa potlej za to izgubo pretočili toliko grenkih in vročih solz; o, kako goreče prosijo za vse, katere vidijo še na poti krstne nedolžnosti, da bi nikdar ne zabredli v enako nesrečo. Prav je torej, da se nedolžni radi priporočajo tudi svetnikom izpokor^ nikom, m pr.: "O sv. Auguštin, ki si tako milo objokoval zmote svojih mladih let, izprosi mi milost, da se vedno ohranim na pravem potu! Sv. Magdalena, ka si toli-krat tako grenke 3«lze pretakala, da bi z njimi oprala obidnoat svojih grehov, obvaruj me enakih objokovanja vrednih zmot! Sv. Mar- naenkrat, ampaik polagoma si taki nesrečneži pripravljajo dvojni pekel — na zemlji m v večnosti. Vendar o tej pregrehi uči sv/ apostol Pavel, da naj bi se še ne imenovala ne med dobrimi -kristjani ; zato tudi jaz ne bom dalje govoril o njej, ker mislim, da bode dovolj, ker sem vam pokazal rajsko lepoto in srečo ljube nedolžnosti. Prepričan sem, da oni srečni, ki prav razume besedo: "Blagor jim, kateri so čistega Srca!" l>ode tudi iahko razumel nasprotno strašilo: "Gorje jim, kateri niso čistega srca!" Toda neko zgodbo vam pa moram vendarle povedati, v kateri nam je pokazali Bog sam, kako daleč pripelje nečistost človeka. Kako po nečistosti človek polagoma izgubi vse blago čuvstvo, črezdalje bolj zdivja m urno izkoplje grob svoji časni sreči, nam pretresljivo kaže pogin vesoljnega človeštva ob Noetovem času. Ta grozovita zgodba je vsem znana iz svetega pisma; da jo boste pa vendar še enkrat radi poslušali, jo boon nekoliko drugače povedal, kakor je zapisana v sv. pismu, ter jo iz da&jne sive preteklosti pre maiknil bliže v sedanjost Bog ne daj, da bi hotel pri tem kaj dru gega pripovedovati kakor le to, kar stoji v sv. pismu; marveč pretresljivo zgodibo hočem le tarekoč raziagovaje obrniti na sedanji čas. Če bi komu ne ugajalo tako razlaganje, naj nikair mene pisano ne gleda, kajti tako nekako sem čital v lepi knjigi, katero je v nemščini spisal neki jezuit, jako prebrisan pisatelj, blaga tirolska duša! Pa tudi le-ta pravi, da je vso to reč izvedel od nekega misijonarja tam od severa iz Belgije. Jaz sem torej najmanj tretji, ki tako pripoveduje. Torej posluh! Ljudje ob Noetovih časih jedo in pijejo, pijejo in jedo, in obhajajo ženitnine, in napravljajo pustne veselice, in aranžirajo plese z "besedo" in s petjem aH pa "besede* in petje s plesom, ali pa samo plese z obligatno nezmerno pi jačo, in hodijo v gledališča gledat spotakljive igre, in šumno in hrupno živijo v radostni omaotiei tja vendan, kakor bi ne bilo Boga. in bi ne bilo sodbe. Noe »s svojo družino noče z njimi; se jim stalno deklini Zalka Plesalka in Pevka Špelka torej prihrumijo k Noetu in hočejo izvedeti iz njegovih ust: "Je li res, da je to in to rekel, -f nekaj o splošnem potopu in take reči?" Noe pravi: "Res je, res!" in jim napravi vsem trem skupaj prav resno in ostro postno pridigo. Toda Zalka Plesalka ne strpi, da bi pričakada konca, ampaik kmalu mu seže v besedo: "Kaj? ti dolgočasni in pusti pobožneš!" "Ti prenapetnez"f ji sekundira Pevka &pe*ka. " Kje se ti podsto-piš — nadaljuje Zalka Plesallka — nas še razglašati za slabe ljudi?" "Samega sebe pa prodajati za svetnika?" — ji urno seže Pevka Špelka v besedo. "To ravnanje je zoper versko prostost, ti nestrpljivi človek" — jame brenčati Dolgi Janko; "zakaj takega se ne ujema z duhom sedanjega časa; tebe bo »e treba zapreti po paragrafu tem in tem, tvojim sinovom pa preskrbeti je-roba ; v tvoji glavi ni vse prav"... Noe pa le tesari in dela naprej; prvo nadstropje ladje je že izgo-tovljeno, prične še drago in medtem pridiguje vsem, kateri radovedno prihajajo ogledovat njegovo deilo. "Aha!'' pravi nekega dne Zalka Plesalka, "zdaj pa že vem, kaj bo: stari dedec pojde z ženo in z otro ki v samostan; grem stavit, kolikor hočete, da bo to, kar dela sta ri Noe,.— klošter!" "Tega pa že ne trpim," pravi Dolgi Janko; "tkloštri niso več za sedanji čas; to bi bila sramota za sedanjo učeno, omikano — napredno človeško družbo; pa tudi tega ne trpim, da bi mi zadelal prelepi razgled na planine, in pa kdo bo trpel celo vojsko beračev in beračic, ki bodo hbdili danna-dan 'na porto' po živež; to je zo per ves napredek, mi se ne demo kar tako meninič, tebinič potisniti nazaj v mračni srednji vek: še danes pojdem k sodniji, da nazna -nim to predrznost." . Pevka Špelka pa vzame svojo lepo belo rutico, jo zvije okrog vratu in četz glavo kakor ntunsko zagrmjalo in leti k trem ženam Noetovih sinov ter se začne norčevati in" spakovati: "S. Alojzija! S. Kordula! S: Pija! Domine labia MARMA SLUGA 1828 W. 2M SI CUea«iv m. t>l.|| ,i cb—i 473s ukaieaa ta s drftav a in 4ovoijenjeai potrjena venskim in hrvaikim i« nsm in OKTskim Slovenkam. DRUŠTVO "MARIJE SEDEM 2A* LOSTI" ŠT. 80. K. S. K. J ALLEGHENY, PA, faoggHmnDi DRAGI, SLOVENCI! • Sedaj se vam nudi najlepša prilika za nakup zemlje, ali farme t Marinette in Porast okraju, v severoiztočnem delu države Wisconsin, blizu krasnega Greenbay zaliva ob michiganskem jezeru. Večkrat se je že pripetilo, da je bil kateri izmed mojih rojakov prevaran, ker je kupil zemljo od agenta in je plačal $200 več od prve roke, kakor pa če bi kupil zemljo od znane Grimmer Land Co., katero zastopam jaz. Ta zemljiška družba da za $200 bolj po ceni pri 40 akrih kakor pa od agenta; zato ker daje kompanija malo dobička agentu, agent pa prodaja po svojem in zahteva več od vas kakor pa kompanija. Dragi mi Slovenci! Čemu plačujete v Taylor okraju v Wis. od $20 do $30 za aker zemlje tamkaj daleč na severni strani, kjer ni dosti železnic, da bi lahko poslali na trg vaše pridelke? Sedaj dobite lahko od naše Grimmer Land Co. v Marinette in Forest okraju boljšo zemljo in ceneje: od $16 do $20 en aker. Tam vodijo tri železnice: Chicago, Milwaukee in St. Paul proga; Northwestern železnica in pa Soo Line želecsnica; poleg tega imate v neposredni bližini Greenbay zaliv, pristanišče Marinette in Menominee, od koder vozijo veliki parniki blago po vsih delih Amerike. Od tu plujeta vedno dva velika parnika z imenom gorinavedenih pristanišč, ali mest. Prevoznina na parnikih je kakor znano cenejša, kakor po železnici. ? Usojam si torej uljudno naznanjati, da je zm.na Grimmer Land Co., s sedežem v Marinette, Wis., pooblastila mene, Mike Ziman-a za Joliet, 111. in Will okraj za prodajo zemljišč te družbe. Naslov prvega slovenskega zastopnika za Grimmer Land Co. je: Mike Ziman, 910 N. Chicago St., Joliet, HL Ž njim se lahko dogovorite v domaČem jeziku; on gre osebno z vsaikim kupcem iz Jolieta pogledat zemljo; njemu so oni kraji znani (že od devetega leta. Ako kupite od te družbe 40 akrov zemlje, vam plača dražba vse potne stroške za eno družino, v nasprotnem slučaju če pa zemlje ne kupite, morate pa potne stroške sami trpeti. Ondi se kupi sedaj lahko od Grimmer Land Co. zemljo na lOletna odplačila. Plačati je treba pri 40 akrih takoj samo $25.00, pri 80 akrih $50.00; potem jo pa odplačujete 10 let kakor je vaša volja, ali kakor je vam mogoče. Kateri izmed naših Slovencev bo kupil zemljo od te družbe, se ne bo nikdar kesal. Za vsa nadaljna pojasnila in odgovore se obrnite pismeno ali osebno na zdolej označenega zastopnika. S spoštovanjem MIKE ZIMAN 910 N. Chicago Street, Joliet, 111. ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v meseca v Kranjsko Slovenskem Domu, 57 in Butkr St. Pittsburgh, Pa. Uradniki u leto 1917: Predsednik: John Mravints, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. I. tajnik: Frank Trempush, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Nikolaj Prokftelj, 572 Butler St, Etna, Pa. Društ. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockhart St., N. S. Pittsburgh, Pa. člani se sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina j« $1000., $500. ali $250. Naše društvo plačuje $5.00 bolniške podpor« na teden pri vsaki redni mesečni seji. Slovenci in Hrvati, kterl is niste Sri nobenem društvu, spadajoč« k K. . K. J. se uljudno vabijo pod zastavo tgoraj omenjenega društva. Za vsa pojasnila s« obrnit« na sgo-raj imenovan« uradnik« društva. V slučaju bolezni s« mora vsak član tags društva oglasiti pri II. tajniku Josip Matešič, 5211 Natrona alley, Pittsburgh, Pa., isti dan ko sboli in ravno tako zopet ko ozdravi. Pozor gg. tajniki krajevnih društev! K^tr potrebujete nova draitvena pravila, lično imdolaaa pisma, »rte. vsMU in vstopnic« za veselice, ali kake druge tiskovin«, obrnite koverte,' draitvena pravila, lično i druge tL M na največjo slovansko unijsko tiskamo v Ameriki, na NAR01M TISKARNO, 2141-S« Bine Islud Ave., Chicago, IH. Ta Vam bode i ugotovila vse tiskovine v popolno sadovoljnest glede eene točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo selo pnpr»™ Vplačilne knjižice za člane in članiee, izdelane v malem ^^mfomatn in trdo vezane. Falje imamo v zalogi zelo prikladne Kfitaanioi za Wa-tajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugik izdatkov, ter Pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večj« in manjše in pontes pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi tek pol lakk« vedae natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. xr Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorlBavedenlh tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jedaote". Telefon: Canal 80 Martin Ncmanich SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA 1900 W. 22nd St., vogal So. Lincoln St., Chicago, 111. Zaloga in prodaja pristnega dom.čoga vina. Točimvednosveže izborno Hoerberjevo pivo, fine likerje in prodajam izbome smodke. Cenj gostom je mrzel in topel lunch zastonj na razpolago. Rojaki Slovenci vedno dobro dosli! PRVA-DRUGA NARODNA BANKA j V PITTSBURGU pošilja sedaj denar v stari kraj tudi PO. POŠTI IN PO BREZŽIČNEM BRZOJAVU. Brzojavni pešiljatve doipo sedaj»kraj približno tokom 5 do 7 dni. 100 Kron velja $12.-- "Brzoja-Vka stane sedaj le £2.50 za nasttrO. Pošiljajte okrogli vsota, kakor K 100,200,500,1000 itd. Brž ko docpe brzoj*Tka v Inraj, obvetimo in pozne-je poiljemo tudi potrdilo iz «tareg» kraj« FIRST-SECOND NATIONAL BANK i * ........... Lastno poslopje. i ▼ tore, na morje — ne ufee&i črnim o-čem. . . Hite ladje. Čuj, aamolklo zveni Sekira, Sodno poje zvon. . . Tesar teče črno rakev — zvoni najbolj&i materi — benečanska mesta gore ob njenem pogrebu. Kako vpijejo žalovalke! Ah ne — to je drug glas. ..To Je pesem o mladi, krasni Zori Poje jo stražnik mlad v knli svetega Save, jo poje, da si ohladi feree. "Kje si, Zora, mlada krasna f Dani se preko Adrije. O solčen, svetel je dan, in ladje plavajo v daljini . . "Kje si, Zora T Preko gora in morja poletim, da te vidim,, da te rešim Zora, mlada, krasna. Ker je ljubifn, te ne zabim. Zora, mlada, krasna. Bodi v ježi. . . V ječi. . . Ah — to ni strašnik, on ni pel o ječi. To je drag drag glas. To je — to je — Ivan! Blodeče sanje zapuste v hipu bolno jetnieo. Raaločno, glasno sliši ob odprtini zgoraj svoje ime. In Zora, polmrtva, vzklikne: "I- van"!- XXIV. >. .i Dva dni za tem je recala žena ječarja Pozzov kruh za zajtrk jetnikom in razlagala moBu, ki je nalival v vrče vodo: "Slabe sanje «ew sanjala ,Anseimo. Ugfrianil me je konj. Stekaj neugodnega se zgodi. Da te ne udari kdo jetnikov." '' H ah a h a!" se izrine hripav, surov smeh iz ječarjevih gostih brk. "Da me udari kateri jetnik Pozzov ! P rikovan jetnik! Se zganejo se ne, de jih brcnem. Sanje so težke glave spanje. Preveč istrana ti gre v grlo in preveč tobaka v nos, Carlotta." "Le za svoj nos se primi, stari bedak! Sai» si pijanec. Boš že videl. Se nikdar me niso varale sanje. Konj je sovražnik. Kača po-mejiiV piči te prijatelj. če sanjam od zob, umrje .sorodnik. Če od perila, je: bolezen* Jajca, lasje so besede, -uši denarji." "In nisi sanjala od uši, stara še-ma 1 Saj datem «lst, ko zakopljem čarodejko Senjanko." "Saj Se ne veš, če je umrla. Si naznanil* ali.nisi, da umirat Več se brigaš za vino kot za svojo službo. Varuj se, Ajnselmo. . . " "Par dni prej ali pozaiej — to je pri nas vseeno. Haha! Spomin! Klical je tudi pocl svinčeno streho, je pravil tamošnji ječar. Klical je razločno: Zora! Pri vsakih vratih. Slišali so ga tudi Uskoki. Tisti bogataš Milanšič je skočil na noge in zatulil strastno od jeze, ko je slišal to ime. Gotovo je kii-cal duh ranjega brata ali matere čarovnice, ki ne ve prav kam po hčerino dušo. Oj, to so neumni du hovi!" "Ne norčuj se iz. duhov, brez božnikv Polna jih je dogana." V Vem, vem. Moji jetnika so mi pravili, da se je ustavil duh pred vsako lino in zaklieal: Zora. Da se je slišal udar vesla. Duhovi se ne voaijo v gondolah." "Kaj pa večni mornar? Sam si ga videl, praviš." "Pa to je bilo na oeeanu. V ka nahi Orfanu se ne vozijo. Živemu je prepovedana vožnja pod smrtno ka-znijo, A biriSi, ki so se vra čali predenočnem v stražnico po Orfanu, so videli gondolo v kana lu; Lovili so gondolo — toda gon-dolir nenavadno velik in spreten, jim je ušel. Zato mislim, da ni vsak strah strah, in vsaik spomin spomin. Človek je bil, ki išče Zoro. Morda res tisti general, morda. Pa naj jo išče. . . Ona umira, je gotovo že mrtva. Vročica jo je končala m glad. Želeli* so tako tam gori. Nantigmli so mi, da pič ne de, če pozabi star mož ječar na porcije kruhu." "Molči. Anseimo, molči. . . La že se gre prašnih rok po stopnicah — A naša gospoda ima pasje srce. Kar je res—je res." ■ "Molči :— naznaniti moram tujca, ki je brodil po Orfanu." "Beži, bedak! Kdo bo naznan jal duhove! Beppo jih srečava dostikrat ponoči. Prihajajo strtih u-dov iz kamre muk, prihajajo iz Pozzov, ios rabljeve sobe. Bil je mož, ki je hotel prijeti duha segel je v prazno in se zgrudi mrtev." ^Kdo pa je potlej povedal, kar ji piož videl, če je sam naenkrat jr* 'Beft; neveiuik, za svojim po-e mojil^sanj." k vretenu, pre-v Veliki nos. "No!" vpraša moža, ko se vrne in postavi poln vrč in krajec kruha na mizo. "je vzel vrag svojo prijateljico!" "Morda res," se oddahne ječar. "Jetniki pravijo, da je, hodilo nocoj čisto razločno po hodniku — da so se odprla ta zaprla vrata — da je bilo slišati kot da nese nekdo težko stvar — in da §#efei dru- "Težka stvar. To je duša polna greha. Čuvaj nas Bog! . . Je mrtva?" "Gotovo. Klical sem pri vratih, poslušal. Miši rajajo veselo — verige ne rožljajo. Haha! Koliko posla je imela prve dni z mišmi. Haha! Gospo&a stvar, razvajena stvar ..." Pojdi naznanit smrt," opomni žena. "Kaj se mudi? Če dobe orfan-ske ribe eno noč prej ali poenej prazne kosti. . . Pred nočjo je ne morem vreči v vodo. Seja noči. Sporočim, zakopljem in do-)im zlat." Zlat, je menil, da dobi ječar.— Kako se je začudil, ko je stopil v noči v črno-dvorano in je skočil predsednik inkvizicije na vest Zorine smrti jezno na noge: "Že.mrtva? Kaj si delal ž njo, ječar? Tako hitro ne umrje mlad človek. Pozabil si na brano, pasji sin! "Bila je l*olna — jetniški kruh ji ni dišal — in . . . " "Bolna. . . Pa bi bil naznanil.. . Dobila bi drugo ječo in zdravila. Kruh ji ni dišal — dali bi ji drugega." Vaše gospostvo mi je vendar namignilo. ..." , •• "Kaj? Mi! Čuvaj, suženj, svoj jeiik!" Osupel je zijal ječar v predsednika, ki se je kregal nakrat radi stvari, katero je želel sam, in pravil strastno priaednikom: "Mrtva, co jo potrebujemo, da privabimo kletega Juriša. To sc pravi umreti o pravem času — nagajati še v smrti ljudovladi." "Kaj zato, če je umrju," je o- pomnil prisednik. "To ne škodi. Samo da ne izve dožinja, da ne izve nihče o tem." "Nihče ne ve o tem, gospoda slavna," je ječal prestrašeni An-selmo — "samo ja« in moja žena. . . ." "Dobro. Idi in opravljaj vest ne je svoj posel.' Ječar se je priklonil s krčevito naglostjo. "O Carlotta,•• Je vzdii-hnil v mislih,' 'konj Že grize Hitel je po hodniku, da pride iz ne3rečonosne bližine inkvizicije A še bolj sta hitela dva sbirra za njim. "He, Anseimo!" sta klica-a — "kam bežiš? Čakaj, poveva ti besedico." . . <. . Ječar je kriknll in se branil. — Drugi dan je nastopil nov ječar službo v Poazih. Med jetniki, katerim je nosil kruh, pa sta bila tu-Anselmo in njegova žena. Nihče ne sme izvedeti, da je umrla Žora. Iz Pozzov ne prihaja poročilo v. svet. . , Zdaj tuli in bij, Anseimo — rožljaj z verigami, da odganjaš silno golazen — kolni in moli. . Delaj, kar so delali tvoji jetniki. Ugibaj, kam je prešlo Zorino telo. Novi ječar ni vedel za Zoro. Našel je prazno celico in vrgel Angelina vanjo. Jetnik v bližni celici je. vprašal novega ječar ja, kda, je umrla mlada soseda. Anseimo ga je prow!, naj naznani, da je izginilo mrtvo truplo. Pa novi ječar ni maral, kot ni maral stari, za .besede jetnikov. Zapiral je, odpiral, prinašal kruh in -molčal. Talko ni izvedel nihče, da sta popre jsno noč Ivan. Foscari in dožinja rešila Zoro — da je bil res človek, predrzen, ljubeč plemič, ki je iskal zaprto čarodejko pod streho poOrfanu. Nihče ni vedel, da sta nesla fpoimrtvo po »kritem hodniku v dogano. Menili so vsi, da je dožinja na Giudecchi, da ne .občuje z užaljenih bratom. • • • Vročini poletja je uibegnila be-nečanska gospoda na otoke, na lepa posestva Terre,ferme. Tam jim krajšajo čas vrtne veselice, rega-te, serenade, deklamacije in predstave. Preprosto ljudstvo pa se stiska po nizkih kočah, se n peče na radbeljenem tlaku, dela po ar-senalih, na molih. grozi, _________Vojno z - že čete na gospodar hrvaškega Prtmorja, vzdrži dobre odnošaje z Benetkami Signorija pa najde vedno k men izpotike nad SenjanL Tako je nakupil v začetku poletja Benečan Michele de Selva v Bakru veeel, jih nafereal in razpel jadra proti Benetkam. Moral bi se oglasiti v luki Sv. Vida na Reki in plačati predpisano lukarmo. Jadral je mimo. . . Zato so mu sledili carinski uradniki deželnih stanov kranjskih, ki imajo reško lu-karino v zakupu. Zaprli so Miehe-a de Selva, zaplenili mu ladjo in blago. Nato je raaglasila benečanska signorija v Zadru, da je Adrija prepovedana nadvojvodovim pod- g ožnikom. Listi po ložah, bofcni soj g naznanili, da sme ubiti Benečan Rečana, kjerkoli ga dobi. Ubiti ga sme ali pa ukleniti za dvanajst et na galejo. . , • Nadvojvoda želi miru. Velel je preiskati Selvovo zadevo. Spoznal ; e, da so ravnale carinske oblasti na Reka prav — da je kriv de Selva prestopka reških meščanskih pravic. Po zakonu in pravici je zapadla Selvova ladja in blago Rečanom. Vendar je nadvojvoda de Selvu odpustil kazen. Prost in zdrav se je vrnil predzni Benečan Benetke. J Avstrijci in tudi treznejfii Bene-J« čani so pričakovali, da bo izpusti- (| a tudi signorija Uskoke, prekli-k cala dovoljenje pobijati Rečane. j Signorija pa dela ravno narobe.' "Ja Pretekli sejem v Labinju so ho-teli, kot vsako leto, obiskati ški trgovci s svojim blagom. Zaradi večje varnosti so prosili la-binjskega podesta za dovoljenje, dobili so ga. A komaj razpno svO- £ je šatore, se vržejo biriči nanje, \f jih pomočejo v ječe. Blago jfe za- \f )lenil podesta. Tako seveda ne £ more biti miru. Avstrijski :pošta- £ nrk, don Rossi, hodi v vladarje-If vem imenu pred senat. Pa dobiva'® licememe odgovore da, mu pravijo, da pravi jena živeti v miru sosedi. Nadvojvbda da . učen. Vojna bo. Kuga, draginja akota jo spremijo kot navadno.— Padale .bodio benečanske glave*pod, i»koškim nožem. Gospoda — ona se spravi na varno, ne ve, ne čuti, kar boli revež. Kdo vpraša reveža za njegovo mnenje in želje jp Pustili bi Uskoke v miru — pestili venturine, ki beže pred zlotohimi ovadbami plačanih ogleduhov na Hrvaško. Uskoki so sicer krotki kot jagnje. Pri kupčiji ga opehariš po svoji volji. A v boju je U-dkok vrag. Odere te na meh, kri izpije. Zlasti se zdaj, ko se je vrnil njihov vodja, Juriša Senja-nin. Kaj, če pride, popali Benetke? Bil je že s krvavo svojo družbo pred letom v bližini. .. Zdaj ne bo odlašal, ker ga kliče maščevanje radi sestre. Prišla je k dogares-si — izginila v doganl. kakor jih izgine mnogo. A ne vprašaj, prijatelj, po mladi Zori — sicer se seznaniš z ribami Orfana. " (Dalje prihodnjič). XWeje čisto platno, rožasto r u d e č e — importirano j AMAMtMMMEIM ........................................... •Weke iz čiste volne, v navadnih in umetnih barvah, okoli 20 različnih ko- Jfl sov, 1 jard...... C Bombaževina za pref* bela, Dexter bombaževi- i rfaOMo orvd CW S« • -JoH»4 AND CLAY STS JOLIET, ILL. v ' m i | blago iz Avstrije, CO^ 5 • : inrn JJL : CHICAGO. OHIO : j aru ........... ^^^ • JOLIET 'tHMllllHIMIHMMMIumWWHIMWtimW Posebne cene za petek in soboto, marca n*re podv Površniki za ženske i -iz težkega volnenega blaga, sni in nepodvlečeni. Stara bila višja. i r cena je bila višja, an AQ mi jih dajemo sedaj n IIX samo po............. "lirv Volnene obleke za ženske Najnovejše mode za spomlad, črne, in višnjeve barve, v * M Ap vseh velikostih-iz- t/O .... jemna cena. . Blnze^ lenske Nase bluze za ženske so v resnici vredne $3 ker so krasno izdelane iz finega blaga in lepo ukrojene. Imamo več ducatov teh bluz, katere prodajamo po.. lane iz $1 C' Ženski klobuki Še nikdar prej nismo imeli tako velike izbere in zaloge ženskih klobukov kakor jo imamo za sedanjo, pomladno sezono. Na razpolago jih je v več sto v raznih vrstah — cena .....j..... *.... Nenališpani slamniki, Milan in Hemp, po............. Satinasti klobuki, v zalogi še 2 due., komad' .. ■... 4.98 ll.29 50c Cvetlice za lišp ali okras klo- J J bukov, na tisoče vrst po---- Klobuki za deklice, velika iz-bera, lepo izdelani iz čipk.. re-|5 1 3. nadstropje posebne težke vrste, 10 jardov za 98c Samo s tem kuponom □ D Q BI d 3. nadstropje Perilno milo Armour jevo belo perilno milo 6 kosov.. | Samo s tem kuponom 19c ŠJD 3. nadstropje Bele rjuhe narejene iz zele belega mehkega muslina, velikost 72x90, nič ušite, rob je 3 ce širok,vsaka rjuhaU^FC amo 4 rjuhe enemu odjemalcu. S^mo s tem kuponom ...................................O.............................................................................................................................4 I Vsakdo naj bi hranil Sternove "Trading" znamke j \ kupite v j i kupljeno I | te zaleže jo! ^ našem trgu. 1 ^ X\XVX\VX\VViX\\\\VVX\\\\\\\\XWV\X\Y j) Sorodstvo in sakon. Neki nemški profesor je natančno razbkaval, kakšen vpliv ima krvno sorodstvo zakoncev na potomce. In dognal je, da je bilo od 1000 otrok, ki niso bfli potomci krvno sorodnih zakonov, 40 slaboumnih, 5 slepih in 10 gluhih. Od 1000 otrok iz krvno sorodnih zakonov pa je bilo 94 slaboumnih,! 31 slepih in 19 gluhih. Zato tudi1 postave prepovedujejo zakon v bližnjem sorodstvu. ^ Tako je n. pr. v naši državi 111. zakon m&l bratrancem in sestri-eno postavno ali strogo prepovedan. , Denar se še vedno lahko pošilja v staro domovino, dokler ne bo vojna napovedana, toda sprejemamo ga le pod pofoj«m, dm — vtl«4 vojn« v Evropi mogoč« izplača s zamudo, ali pa povma. Priporočamo pa poiiljaki po brasžičaam brzojaru, kar tak« poiiljatr« na morajo ▼»tarifi. Parniki namrač la porodko rzamajo avetrijtko in nemško poito, lahko m pa tudi zgodi, da bodo vas p romat popolnoma vstavili. Denar ne bo v nobenem slnčajn izgubljen, ampak nastati zamorejo le zamude. Po brezžičnem brzojavn se zamore poslati le okrogle zneske po sto, na primer 100, 200, 300, 400, 600, 600 in tako dalje do deset tisoč kron. Za brzojavne stroške je najboljše, da se nam pošlje $4 za vsak naslov; ako bode kaj preveč ali premalo, bomo poslali nazaj, oziroma pisali za primanjkljaj. Z ozirom na sedsnje rasmere, ko se veljava denarja veCkrst izpremeni, bomo od sedaj naprej do preklica, ako se bode cena kronam zvišala, medtem ko je denar na potu do nas, istega zadržali, ter s pošiljateljem stopili pismeno v dogovor. Denar po zvišani ceni bomo le tedaj odposlali takoj naprej, ako bo pošiljatelj izrecno zahteval, da naj se denar odpošlje tudi v slučaju, ako se cena >ronam zviša. Kdor želi, da se izplačilo izvrši po brezžičnem brzojavn, naj pripomni na denarni nakaznici "pošlje naj se brzojavno". . Za cano kronam glajtn list GLAS NARODA I tvrdka FRANK SAKSER, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Prijatelja je ložje najti, ko ob-) držati. Od boja nima nikdo loja. NA PRODAJ je v sredini slovenske naselbine v | Chicagu dobrdr idoča grocerija in prodajalna s slaščicami (Candy Store) prodajam jo, ker se bom drugam preselil. Trgovina je dobro založena z vsakovrstnim blagom. Samo zaloga blaga .je vredna do $700.00. Jaz pa dam vse skupaj za $500.00. proti gotovem plačilu. Vprašajte pri lastniku JOHN SONTAG, 2000 W. 23rd St. (vogal So^Bnby St.) Chieago, 111. : Dr. Martin d. Ivec Slovenski zdravnik umiiitt itfiiii * Vrhovni ndmvnlk K.8.K.J. 900 N. Chicago St Corner Clay St., JOLIET, ILL. Ura« iravca ilov. Uradna ara: Ife-1B; »—f—•• Ckisaga tWafon: Dm SIM U ank Petkovšek 790 Market Street WAUKEOAK, ILLnron. Zastopnik rasnih parobrodnih dražb. Pošilja denarja v staro domovino in o-pravlja notarske posla. Se toplo priporria Sloveneem v Waa-kegan in okollel. $$ Pošiljatelji denarja pozor! $$ Nižje podpisani pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Če se pošlje denar potom brezžičnega brzojava, stane vsaka beseda ali štev. pri naslovu 65 cTentov. Vse podiljatve so jamdene. lOO Kron samo 812.50. lil. Spoštovanjem se Vam priporočam, J Q S IP Z A L A R, Joliet Za zastave, replije in vse društvene potrebščina. Prva ta nefstarelša domača tvrdka F. Kerže Co. 2711 So. Millard Ave. Chicago 01. Vse delo In blago garantirano* — Ceniki zastonj.