ruutV-um J.IN til UJU1U OH A KNJIŽNICA VIA CEPPA N° ------I E S I E List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna šr straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celnletfl ^ polletna 500 lir; trimesečna 260 lir: mesečna 90 T**witiie(fništvo in uprava: Trst, ulica Capitolina štev. 3 - tel. štev. 44-04(1 in 44-047. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirann pisma se ne sprejemajo rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega 'stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLOCANA V GOTOVINI - SPEU. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE T.O. “Zahtevamo, da se v vseh deželah uničijo zaloge atomskega orožja “ Podpiši Dunajski apel ! *i ^OBNOVLJENA IZDAJA LETO Vil ŠTEV. 25 (351) TRST - SOBOTA, 18. JUNIJA 1955 CENA 20 UR Kakšna demokracija? Di Dvo dejstvi nam narekujeta lolžnost, da ponovno spregovorimo o naših narodnih pravi-'ah. Pred dnevi se jé, kot se V potem izkazalo, zaradi biro-tratičnih zavlačevanj onemogočil neki izlet v Kanalsko doli-t. j. v Italijo, kateri pripa-|a tudi Trst; v torek pa se je •šila policijska preiskava v icmanjih. Ne hi bili niti spre-iovorili na tem mesta, če se ne i bila oglasila dva dnevnika, i sta s svojim pisanjem officila ta dva dogodka kot proti-i<> Vensko dejanje. Mi nočemo pkaj takega verjeti, ker hi bi* nepojmljivo in hočemo do ^ ^^«djnjega verjeli v razsodnost CH in pravičnost predpostavljenih , oblasti. Toda «Piccolo» in "Messaggero Veneto» sta ohe za-a lievi tako zaokrožila, da sta la $ iva dogodka res izglodala kol l0jt protislovenska. Zaradi izleta je «Piccolo» j lam reč pisal, da velja do Slo-1$ Vincev načelo «reciprocitete» da ni zato nič čudnega, če ni izdalo dovoljenje za izlet Kanalsko dolino, ki do na-ljnjega ni izven Italije. Zara-ricmanjske preiskave pa sla a lista začela govoriti o «vili izmil» Slovencev, ki vsak rifai zakričijo, ko se jih kdo dolavi lilkne, namesto da hi lepo moleli, ker uživajo vse pravice te-to sveta. Pojmi «Piccola» in « Messaggi» niso nič izrednega. So a’J >;«• pojmi bivših nacističnih ko-aboraeionistov, ki vedrijo v u-todništvu videmskega dnevnika, l,lr pojmi A lessi ja, bivšega ritnega prijatelja proslulega jyi ^'učeja». Toda so pojmi, ki .se pt Mrijo v javnost preko časopisov, Ul j. s sredstvom, ki lahko pri- občil strani, da morajo tudi I-talijani cone B uživati pravice, ki jih slednji predvideva. Kljub temu to ne pomeni, da moramo Tržaški Slovenci odgovarjati za 'vse, kar se dogaja ali hi se dogajalo v coni B. To ni pravilno, ni človeško, ker nimamo nobene besede pri tamkajšnjih oblasteh. Lc to lahko rečemo, da se borimo za narodnostne pravice vseh, ne samo Slovencev, ker samo tako se dokazuje resnična demokratičnost vsakega človeka. Kdor je za svoje pravice, ni pa za pravice drugih, ta ni demokrat. Istočasno pa je treba pribiti, da se mora demokracija izvajati brez diskriminacij, ker bi vsaka diskriminacija pomenila konec demokracije in njene nedeljivosti. Temu stanju se bo napravil konec v trenutku, ko bodo oblasti končno spregledale, da je treba izvajati Posebni statut in dali Slovencem tiste pravice, ki jih pripadajo. Ne sme se več čakati. Minulo je preveč mesecev, da bi se vsa zadeva mogla še dalje zavlačevati. Italijanska vlada se mora zavedati, da je podpisala določeno listino, katero je treba spoštovati. Spoštovanje z njene strani bo prav gotovo služilo tudi temu, da se bo spoštovala onstran meje. PO PRISTANKU SOVJETSKE VLADE NA KRAJ IN DATUM SESTANKA Priprave na intimo :arili m m n Httu m min i Zeiiii Namen sestanka je zmanjšanje mednarodne napetosti - Dulles še vedno sanja o “totalni politiki" - Ob proslavi desetletnice OZN se bodo štirje zunanji ministri zmenili o konkretnih problemih konference - Adenauer v Washingtonu V ponedeljek je sovjetska vlada odgovorila na zahodno noto. v kateri se je predlagalo, naj se konferenca na najvišji ravni vrši 18. julija v Ze-I nevi. Sovjetski odgovor pravi, da je vlada ZSSR že 26. maja pristala na zahodni predlog o sklicanju konference štirih najvišjih predstavnikov velesil, ker mora biti namen tega sestanka zmanjšanje mednarodne napetosti in utrditev vzajemnega zaupanja v meddržavnih odnosih. Sovjetska vlada se strinja s predlogom, naj se konferenca otvori 18. julija v Ženevi. Istočasno se v odgovoru pravi, da je sovjetska vlada zaskrbljena, ker se v noti zahodnikov od' 6. ju- ho roke slehernega človeka, so nedopustni, kajti to pn-eni propagiranje sovraštva }roti italijanskim državljanom Sgo narodnosti, t. j. proti de-l| italijanskega prebivalstva, pa ?aj bo le druge narodnosti. To k v nasprotju z italijansko re-''"'dikansko ustavo, s Posebnim /"bitom in z listino o člove-bskih pravicah, ki dovolj ja-" govorijo o teh vprašanjih. Trditi, da se Slovenci po ne- MWn,.,u z ji 11 jr, rt v J- H, Ritieni zanikati dejstva, ki ohlajajo. Ne hotno še enkrat mi-'irli vseh krivic, ki se jim do-bjajo, vprašali homo le: ali je [jst ,'l storjen kakšen korak naprej M < uveljavitvi Posebnega statu-5’ "i na Goriškem pa repulikan-'se ustave? Ali so morda Slo-»i'n'' manj kot italijanski dr-''"[liani nemške narodnosti Polžja in italijanski državlja-l 1 francoske narodnosti v Ao-: ‘ 'bi kod dvojno merilo za ^ p državljane? V znaku demo-! ®''ije in svobode, o katerih se . 'ko govori, ne da bi se ju '"dovalo? t^akrknjenost nacionalističnih B j "Kov, ki imajo v rokah «Pioti . in «Messaggero Veneto», /'baja še bolj do izraza, če i. "lislimo, da bi hotela ta dva I le v znaku «reciprocitete», .j J- načela, ki ga je uvedel Hi-: d. kratiti Slovencem velo svo-:kretanja po Italiji in jih --irati v J th'lln|ja’ ne (,a '‘i ^ H»ti dalje od k ' Poteka 11. obletnica sežiga prvih antifašistov v zloglasnem nacističnem krematoriju v Rižarni. Ob tej priliki poziva Odbor za proslavo mučenikov iz Rižarne na PROSLAVO ki bo jutri v nedeljo 19. t.m. Zbirališče na Garibaldijevem trgu. Olili povorke 1 Rižarn ač 10.1 s trga Garibaldi Antifašisti, demokrat je 1 Udeležimo se polnoštevilno te proslave, poklonimo se spominu žrtev nacifašističnega divjanja K pobudi Odbora za proslavo mučencev iz Rižarne so pristopili: Tržaška federacija PSDI, Zveza demokratičnih žena, miljski župan in občinski odbor, pisateljica Anita Pittoni, Tržaški odbor mit n in številni sorodniki padlih s Tržaškega, Goriškega in iz Tržiča. nija trdi da bi se morala konferenca zaključiti v 3-4 dneh, in se ne določajo argumenti 0 katerih bi se morali državniki pomeniti. Zato misli sovjetska vlada, da bi se morali predstavniki štirih velesil na sestanku predvsem zavzemati za zmanjšanje mednarodne napetosti, ker je to najvažnejše soaobno vprašanje. Ko je predstavnik sovjetskega zunanjega ministrstva prebral gornjo noto, je zbranim novinarjem sporočil tudi vsebino neke note «Tassa», v kateri se odgovarja na Dul-lesove trditve, da bi bilo treba na konferenci štirih govoriti tudi o ljudskih demokracijah in o delovanju «mednarodnega komunizma». V tej zvezi pravi nota «Tassa», da si je ljudstvo ljudskih demokracij že zbralo svoj režim in 1 strmoglavilo izkoriščevalce, zato pa ne bo dopustilo, da bi se kdor koli vmešaval v njegove notranje zadeve. Kar se pa tiče «delovanja mednarodnega komunizma,», pravi nota «Tassa», kaj bi rekel g. Dulles, če bi se na konferenci postavilo tudi vprašanje «delovanja mednarodnega kapitalizma»? Ta komentar k besedam Dullesa, ki v svojih govorih vedno izhaja «iž pozicij sile», je najboljši in najpikrejši odgovor, ki ga je slonasti zunanji minister ZDA prejel v zadnjih letih. V zvezi s konferenco na najvišji ravni je treba še dodati, da se bodo od 20. do 26. junija v San Franciscu vršiti pripravljalni razgovori med zunanjimi ministri ZDA, ZSSR, V. Britanije in Francije. Razgovori se bodo vršili v okviru proslave desetletnice OZN, ki se je ustanovila v San Franciscu. Tov. Molotov je že prispel v sredo v Nev York. Pred izstopom z ladje je naslovil preko lista «New York Times» pozdrav newyorškemu ljudstvu. Predvideva se, da bo sam Eisenhower otvoril slavnostno sejo OZN. V zahodnonemških krogih se še vedno komentira sovjetsko vabilo kanclerju Adenaue-uradno pristala na obisk A- denauerja, predvideva pa se, da se ne bo mogla izogniti odgovoru. Zgleda, da so se v Parizu že začeli razgovori med tamkajšnjim sovjetskim m nemškim veleposlanikom. Vodja socialdemokratske stranke OUenhauer pa je v sredo zahteval, naj se Adenauer poda v Moskvo še pred začetkom četverne konference v Ženevi. Kljub temu se zahodnonem-ški demokristjanski voditelji otepajo stikov s SZ. Novi zunanji minister von Brentano je pred dnevi govoril, da bo še vedno ostalo odprto vprašanje nemških vzhodnih meja in da se Nemčija ne bo mogla rju. Vlada Zah. Nemčije še ni nikoli odreči tistim ozemljem, ki so po pravici pripadla Poljski. Gotovo, da je tak način postavljanja vprašanj zelo slab začetek medsebojnih stikov. Adenauer se te dni mudi v Washingtonu, kjer se razgova-rja z Dullesom in Eisenhowe-rjem. Ameriška vlada je objavila poročilo, v katerem se pravi, da se strinja xz združitvijo Nemčije, da pa ne more pristali na načelo nevtralne Nemčije. V znaku pomiritve v svetu je prejšnji petek ministrski predsednik Kitajske Cu En Laj ponovno govoril o rešitvi formoškega vprašanja in znova ponudil ZDA medsebojne razgovore za rešitev vprašanja napetosti v formoški Ožini. Komentarji naprednega tiska o beograjski deklaraciji Svetovno javno mnenje je vsetransko komentiralo dekla-raci jo vlad Sovjetske zveze in Jugoslavije, katera je bila podpisana v Beogradu ob zaključku sovjetsko - jugoslovanskih razgovorov. Znano je, da so se sovjetsko - jugoslovanski razgovori zaključili z rešitvijo številnih visečih vprašanj. Ti razgovori so dokazali iskreno željo obeh vlad po razvijanju sodelovanja med ZSSR in Jugoslavijo na vseh področjih, Jasno je, da so rezultati sovjetsko - jugoslovanskih razgovorov prispevek k zmanjšanju mednarodne napetosti. Zato je naravno, da je miroljubno javno mnenje o vseh deželah ugodno sprejelo njihove rezultate. Narodi ZSSR so s posebnim zadoščenjem sprejeli rezultate razgovorov. «Rezultati sovjetsko - jugoslovanskih razgovorov, piše Pravda navdihujejo vse narode v borbi za mir, za zmanjšanje napetosti. Narodi SZ in dežel ljudske demokracije stojijo odločno na stališču nadaljevanja naporov za maksimalno prispevanje k razširitvi prijateljstva z narodi Jugoslavije. Za razširitev sodelovanja SZ in dežel ljudske demokracije z Jugoslavijo na vsa področja obstajajo vsi pogoji: stoletno zgodovinsko prijateljstvo med našimi narodi, slavne tra/dici je revolucionarnega gibanja, potrebna gospodarska podlaga in skupni ideali v borbi za blagostanje in dobrobit delovnih ljudi». Jugoslovanski tisk je podrobno komentiral rezultate razgovorov. Borba, n. pr. pravi, da deklaracija vlad ZSSR in Jugoslavije predstavlja velik prispevek k skupnim naporom za zmanjšanje mednarodne napetosti, k mirni rešitvi visečih mednaroslnih vprašanji in k utrditvi nedeljivega in univerzalnega miru. «Ni nobenega dvomu, piše Oslobodjenje, da je skupna deklaracija vlad FLRJ in ZSSR, ki je v središču svetovnega javnega mnenja, velik dogodek v meddržavnih odnosih obeh dežel, ki so bili resno skaljeni v teh zadnjih letih. Deklaracija odpira nove perspektive sovjetsko ■ jugoslovanskim odnosom. Pomeni preokretnico v odnosih in ho ustvarila široko podlago za novo normalizacijo odnosov in razvoj prijateljskega sodelovanja med obema državama». KOMPROMIS MED DEMOKRISTJANI NE ZADOVOLJUJE Preosnova vlade ne rešuje vprašanja prepotrebne nove politike Tov. Rajetta zahteva v parlamentu ostavko Scelbe in novo politiko - Številni demokristjanski poslanci za sredinsko-levičarsko vlado - Saragat proti pritegnitvi PSI v vlado Demokrščanska stranka se ie izognila vladni krizi, ki jo zahteva italijansko ljudstvo. Po večdnevnih diskusijah so demokrščanski poslanci sprejeli kompromisno rešitev za preosnovo vlade, ki pa ne zadovoljuje nobene od obeh močnih struj med klerikalci, še najmanj pa ne italijanskega javnega mnenja. V diskusijah, ki so se vrstile do nedelje, so številni parlamentarci ostro nastopili proti sedanji vladni formuli Scelba-Fanfani. Člani struje «koncentracija», ki jo vodita Segni in Gonella, so se odkrito izrekli proti vsakemu sodelovanju z liberalci, ki zelo malo predstavljajo v deželi in postajajo čedalje zahtevnejši. Ni bilo malo demokrščan-skih parlamentarcev, ki so zahtevali, naj se odpre vladna kriza, naj se preneha sedanja politika, naj se Scelba odstra- ! -U MC Ul I1JU po "'"mirati v občine Tržaškega se mogli po-Devina. Prav ™ demokracija ! Tako demo- I («L i, " ‘i11 «Piccolovega» tipa smo 'f ij l"'11 ’ za časa Mussolinija. ei i Sl> nas množično internirali. I hii° Pa gotovi, da se to ne ho i , L, "h več zgodilo, pa naj si ne-ti "ri If. tega želijo! 30*1 j 1 ■' vsak način mislimo, da bo-it>“ ,1^ l'orale same oblasti spoznati, ib j j, '"k način pisan ja ne more f'| haliti sožitju med različnimi h i i,,/'"'"ostmi, prav posebno pa , * |ija^ilju med Slovene! in Ita- /e; Lj ^"1 smo že od vsega začetka L Slovene! ne nemeravamo aHL*11' v'0K' tnleev. Kdor koli ki t|1,1 *° «"»čelo» uvajati, poli |i|UV!ia "a glavo demokracijo, re-,T»t.nr,1cansko »stavo, Londonski pir az,,m' listino o človečanskih |iti0 "ah. Mi se strinjamo, da se a Posebni statut spoštovati z , Nemiri v Argentini j^kJENOS AIRES — V nede-, So se v Buenos Airesu vr-V^‘ težki izgredi, ki so jih pobi. °^ile množice od verskih o-nahujskanih vernikov. 'e znano, je pred kratkim ®0(/ntinsk* parlament odločil ti lev cerkve od države, pro-'1 vmu'' 50 se klerikalni krogi (,a^." miri marsikoga, se lahko potegnejo na dan dokumenti, pa bo zadoščeno «doslednosti»! Mi smo gotovi le ene stvari; t. j., da je sovjetsko-jugoslovan-sko srečanje v Beogradu zbodlo pisano čredo predvčerajšnjih hla.pčlčev III. rajha in včerajšnjih. Amerike, ki so tako vneto trabili v njen rog skozi 9 let o-kupacije in danes delajo isto posreči no, ker se je rog menjal in so se temu prav lepo prilagodili, kot je v njihovi desetletni preizkušeni praksi. Mi vemo, da je savjetsko-jugoslovanska deklaracija primazala klofuto marsikateremu možiclju, ki je vedno upal na razprtijo, da bi iz nje vlekel kapital zase. Razgovori v Beogradu so bili in so zmaga naprednih in miroljubnih sil, so pa istočasno poraz Amerike in vseh njenih satelitov. To pa pomeni, da so tudi poraz slovenskih antikomunistov, ki vedo, da je to lahko konec njihovega rovarjenja proti slovenskemu narodu. Zato njihovo pohajkovanje po podeželju. Naj pa bodo le mirni in naj ne hodijo po naših vaseh, ker jim nihče ne verjame. Komu pa služijo, nas prepričuje dejstvo, da nam ne dajejo dovoljenj za zborovanja na prostem, njim pa jih širokogrudno stresajo z rokava! voril je, da je bil v italijanski vojski, nakar so zahtevali od njega vojaško knjižico. Ko je Silvester Kuret hotel oditi na delo z vozom, so mu rekli, da mora ostati doma. Nato so policisti, ne da bi pokazali potrebno pooblastilo, začeli preiskavo. Najprej so se lotili hleva, kjer so razbili neko betonsko ploščo Z veliko vnemo so spraznili tudi gnojnico. Očividno so bili malce razočarani, ker niso našli nič. Tedaj so se lotili stanovanja. V kleti so se zadržali dalj časa. Ugotovili so neko praznino in odkrili 7 metrov globok vodnjak. Preiskali so ga od vrha do dna. V določenem trenutku so kar prekipeli od veselica, ker je zgledalo, da so nekaj našli. In res, našli so... neko staro železno svetilko. Preiskava pa se zaradi tega ni nehala. Nadaljevali so jo pred hišo, na dvorišču. Odkrili so kanal in nič drugega. Da bi dokončali svoje delo, so preiskali tudi kovačnico. Okrog 12.30 so se odpravili proč in obljubili, da bodo prišli popravit vse, kar so porušili. Razumeli smo, da so policisti iskali orožjč o katerem je bržkone sanjal kak fantast. Preiskava je trajala 5 ur, vas je bila vznemirjena, ljudje se upravičeno sprašujejo, zakaj se policija toliko zanima za Ric-manje. Dejstvo je, da se išče orožje tam, kjer ga ni, niso se pa še našli krivci tiste ogromne zaloge orožja, ki je bila pred časom najdena na glavnem kolodvoru. Pristranost? Zaključen obisk U Nuja v Jugoslaviji BEOGRAD — V četrtek so se zaključili razgovori med jugoslovansko vlado in birman skim ministrskim predsednikom U Nujem, ki se je deset dni mudil v Jugoslaviji. V skupni zaključni izjavi se poudarja potreba po razvoju mirnega in prijateljskega soži. tja med vsemi narodi ter pr vedno tesnejših gospodarskih in kulturnih stikih med Jugoslavijo in Birmanijo. Novi tajnik FIOM TU-RrN — Osrednji odbor i-talijanske kovinarske zveze (FIOM) je odločil, da bo zavzel mesto tajnika tov. Novella (komunist) in podtajnika tov. Foa (socialist). Dosedanji tajnik FIOM tov. Roveda bo prevzeli funkcijo v mednarodni kovinarski zvezi. ni, ker se je pokazal kot nesposoben voditi politiko v korist Italije, in naj se ustanovi vlada, ki bo uživala zaupanje in podporo levičarskih sil. Poslanec Rapelli je izjavil, da je treba posredno ali neposredno povleči v vlado tudi PSI. Po tolikih debatah pa je kljub temu prevladala kompromisna formula, ki ne utrjuje pozicij Scelbe in niti ne razjasnjuje položaja, vi katerem se nahaja sedanja vlada. Fanfani-Scelba sta de domenila za skupen program, v katerem se mnogo govori o nekaterih socialnih reformah m o nekaterih pobudah na mednarodnem polju. Program pa ni nič novega, ker je skoraj isti kot prejšnji. Dejstvo je, da se ne uresničuje. Največji spor se je pletel okrog vprašanja agrarne reforme Segnija, za katero se zavzemajo številni demokristjanski poslanci in le. vičarske sile. Fanfani in Scelba pa nočeta o tem niti slišati, ker bi to za njih pomenilo razbiti koalicijo z liberalci in socialdemokrati. Demokristjani so se torej ponovno odločili za preosnovo in ne za krizo vlade. Delo za preosnovo je prevzel v roke sam Scelba, ki se je že lotil razgovorov s predstavniki PL1, PRI in PIS4>I. Saragat je o-dločno izjavil, da bo nastopil proti vsakemu poskusu rušenja štiristranskega načela, prav posebno pa se bo boril proti vsakemu jioskusu pritegnitve predstavnikov PSI v vlado. Liberalci se zavzemajo za politiko v prid monopolov in kapitalistov. Težko bo torej, da bi preosnova dalj časa držala. Prej ali slej bo moral Scelba podati ostavko in zapustiti mesto, ki mu ne pripada, ker je nesposoben. Govori se, da se bo usoda vlade odločila prihodnji četrtek. V poslanski zbornici se je v tej zvezi glasovalo o preložitvi desničarske zahteve po diskusiji o vladni politiki. Za odložitev so glasovali desničarji in centristi, proti pa komunisti. Vzdržali so se socialisti. Tov. Pajetta Je ob tej priliki zelo odločno nastopil proti klerikalnim intrigam, s katerimi se skuša rešiti vladna tor- Stična oaireta i Fremii LB MANČ» — V soboto se je zgodila na znani avtomobilski dirki «24 ur» strašna nesreča, ki je povzročila smrt 88 gledalcev. Do nesreče je prišlo, mula, ki je že preživela in ško-1 ko )e francoski dirkač Levegh dtije mednarodnim in notra- njim interesom dežele. Zahteval je, naj vlada poda ostavko in naj se osnuje vlada, ki bo znala bolje zastopati interese italijanskega ljudstva. V nekaterih demokristjan-skih krogih se že govori, da bo bržkone Scelba moral odstopiti, in da bo prejel mandat za sestavo nove vlade bivši minister za kmetijstvo Segni, demokristjan. na avtomobilu Mercedes, da bi se izognil ustavljenemu avtu Angleža Hawthorna, v divji brzini izgubil kontrolo nad svojim vozilom, ki se je razletelo ob cestni ograji in padlo na strnjeno množico gledalcev. Poleg mrtvih je bilo preko 100 ranjenih. Francoska vlada je uvedla strogo preiskavo in odločila, da se za letos v Franciji ne bodo več vršile avtomobilske tekme. 22. JUNIJ 1941 začetek Hitlerjevega konca 22. junija poteka 14 let od niti sanjala o intervenciji, zahrbtnega in zločinskega hi-1 Strah je divjal in vladal po tlerjevskega napada na Sovjetsko zvezo. Narodi vsega sveta se spominjajo tega dnè, ker se zavedajo, kaj je tistikrat pomenila titanska borba med hitlerjevsko Nemčijo 'in prvo socialistično deželo na svetu. Narodi vsega sveta se spominjajo tega dne, ker vedo, aa gre njihova hvaležnost prav sovjetskemu ljudstvu za Hitlerjev zlom in za uničenje barbarskih hord, ki so sanjale o nadvladi nad svetom in o iztrebljenju slehernih sledov svobode in demokracije. Vsi vedo, v kakšnih okoliščinah se je ta borba začela Evropa je bila poplavljena od fašistov. 'Anglija se je zaprla sama vase, Amerika pa ni še Verjamemo Longu in Fajonu Usti «Ljudska pravica» od U. junija, «Voce del popolo» od 13. junija in «Primorski dnevnik» od 15. in 16. junija I. 1. pravijo, da se tovariši Longo in Fajon «igrajo z resnico», ko trdijo, da so bile kritike, izrečene v resoluciji od junija 1946 popolnoma umestni ter da so take kritike normalne med komunističnimi partijami. Ti listi pravijo, da «je izjave Hroščev a o prihodu c Beograid pomenila zanikanje trditev, izrečenih pred sedmimi leti v resoluciji InformbirOja». «Primorski dnevnik» govori u tej zvezi o «zloglasni resoluciji» o «strgani resoluciji» itd. Zs z vsega začetka po znanih izjavah tov. Hruščeva je prav posebno «Primorski dnevnik» začet temeljiti svoje pisanje na trditvi, da je bita 26. maja t. I. «zloglasna resolucija I. U. raztrgana». Nočemo primerjati tega pisanja z buržoaznim tiskom, kljub temu moramo ugotoviti, da jc tudi slednji prikazal izjave tovariša Hruščeva na ta način. Radio vseh. zahodnih dežel je že isti večer po teh izjavah napovedal, da je btta resolucija zanikana in odpravljena. Mi pe nismo tega mnenja, čeprav bi se bilo moglo morda v prvem trenutku zdeti, da je tako. Mi smo mnenja tovarišev Longa in Fajona, t. j. dveh znanih voditeljev mednarodnega delavskega gibanja in ne moremo sprejeti za dobro interpretacijo «Ljudske pravice», «Primorskega dnevnika» in «Voce del popolo» Mi menimo, da so bile kritike, izrečene v tisti resoluciji, nekaj popolnoma riormalnega v odnosih med komunisti in med komunističnimi partijami. Tukaj se torej postavlja vprašanje: ali se mi igramo z resnico skupno s tovariši Longom in Fajonom, ali pa se igrajo z resnico navedeni list i. Ne moremo kot odgovoriti, da verjamemo besedam tovarišev Longa in Fqjona in da se zato igrajo z resnico prav tisti listi. Se nekaj. «Lavoratore» od 13. t. m. je napisal v zvezi z odstavkom Ojeograjske deklaracije, ki govori o «nevmešavanju v zadeve drugih», da se je treba tega držati tudi v Trstu, da se pa tega ne držijo ljudje, povezani z «Zvezo komunistov Jugoslavije», ker pošiljajo do naših ljudi svoje emisarje z grožnjami, ponudbami itd. «Primorski» od 14, Ju- nija je napisal, da je to «goro-stasna lai». Ze neštetokrat smo rekli, da nam je objektivna resnica najljubša in da se zato zanjo borilno. Zato pa pravimo, da je «gorostasna laž» zanikati delovanje teh emisarjev. Ce hočejo zanikati to dejstvo, smo pripravljeni priti na dan z imeni ljudi, ki so se jim približali, z imeni emisarjev in s ponudbami. Zato pa bi bilo boljše, da bi se vsa stvar rajši nehala zato, ker so mogli sami opaziti, da iz te moke ne bo kruha, predvsem pa zato, da se neha vmešavanje v notranje zadeve naie partije. Le tako bo prišla na dan dobra volja tistih, ki se nanjo radi sklicujejo. Mi mislimo, da Je treba biti objektivni, ker resnica ne velja samo za eno, marveč tudi za drugo stran. Ml nismo In ne moremo biti za resnico, ki je eno- tem našem starem in dragem kontinentu. Marsikdo, ki ne ve, kaj pomeni sila ljudstva, je podvomil v izid te gigantske borbe. Marsikdo se je celo odkrito ali prikrito radovai zmage hitlerjevskega orožja. Narod, preprosto ljudstvo, delavci in kmetje pa niso nikoli podvomili v zmago sovjetskega ljudstva. Verovali so vanj, zaupali so mu, izrekali so mu svojo solidarnost in simpatijo tudi v najbolj črnih trenutkih vojne, tudi ko so bile nemške oklopne divizije pred Leningradom, pred Moskvo, pred Stalingradom. In prav to zaupanje, ta vera, ta solidarnost je prišla do izraza v oboroženi borbi, ki so jo po tistem razbojniškem napadu začeli narodi Evrojje, prvi med prvimi jugoslovanski narocii , ki jih je vezalo s sovjetskimi stoletno prijateljstvo in bratstvo. Borba, ki je divjala (po ukrajinskih stejMh in po ruskih poljih in gozdovih, borba, ki je divjala pred Moskvo in Leningradom, pred Stalingradom in na Kavkazu je navduševala partizanske oborožene sile in jim bila najboljše jamstvo jutrišnje gotove zmage. Sovjetsko ljudstvo je uničilo hitlerjevski vojni stroj, ga je pomendralo v prah, naskočilo in zavzelo eno za drugo njegove trdnjave, njegov brlog v Berlinu. Človeštvo je zadihalo. In danes, ko se spominja tistih dni, želi človeštvo pove-1 dati vsem, da noče več nekaj takega, da noče več nobenega škornja, ki bi skušal teptati vobodo narodov. Danes gre še z večjim zanosom in pono-sbm njegova simpatija do stranska. Kajti resnic a se dolo- Sovjetske zveze, poroka zma- ča obojestransko. PARIlZ — Častni predsednik francoskega parlamenta Her-riot je sprejel nagrado miru, ki mu jo je podelil svetovni odbor miru. ge miru. LON1DON — Po 17 dneh stavke je morala vlada sprejeti zahteve uslužbencev in nameščencev angleških železnic. List Politika smatra deklaracijo za konkretni prispevek k stabilizaciji univerzalnega miru in k uresničenju načel sožitja. Tisk dežel ljudskih demokra-cij je pozdravil razgovore. Posvetil je tem zgodovinskim dogodkom uvodnike in komentiral rezultate ter deklaracijo. Fes ta tisk soglasno odobrava razgovore in skupno listino. Izražajoč svoje zadoščenje za popolno normalizacijo sovjetsko - jugoslovanskih odnosov, podčrtuje glasilo CK KP Kitajske Dženmindžilipao, da je takšna normalizacija med bratskimi narodi e interesu univerzalnega miru, socializma in je «izredne važnosti za razvoj mednarodnega delavskega gibanja». List prav tako podčrtuje važnost tistega dela deklaracije, t) katerem se govori o zu-dostitvi zakonitih pravic LR Ki tujske v zvezi s Formozo in o pravici LRK do mesta v OZN, kar je v veliko pomoč kitajskemu ljudstvu. Poljski list Trybuna L,udu pravi, da je sovjetsko - jugoslovanska deklaracija velikanski in pozitivni prispevek k stvari zmunjšanja napetosti, ki je draga stotinam milijonov Ijuili. Načela deklaracije, piše list, «so načela mirnega sožitja na podlagi spoštovanja suverenosti malih in velikih dežel, vzajemnega spoštovanja in nevmeša-vanju v notranje zadeve drugih dežel, gospodarskega sodelovanja, prenehanja vsake oblike propagande in dezinformacije, ki sejejo nezaupanje med deželami». Tisk ljudskih demokracij podčrtuje, da bo uspešen zaključek razgovorov vplival na izboljšanje odnosov med Jugoslavijo in deželami ljudske demokracije in na razvoj prijateljskih odnosov. Romunski list Scintela poudarja, d a« pozdravlja romunsko ljudstvo, ki ga vežejo z jugoslovanskih ljudstvom vezi starega prijateljstva in tradicij stoletne borbe za svobodo in nacionalno neodvisnost. vsak korak na poti romunsko • jugoslovanske normalizacije in vzpostavitve odnosov dobrega sosedstva med Rohiunijo in Jugoslavijo». Madžarski list Sza-bad Nep se tudi izraža v tem smislu. Češkoslovaški listi Rude Pravo, Prave, Zemedelske Noviny, Lidova Demokracije, Obrana I.idu, Svobodne Slovo in drugi poudarjajo izredno važnost razgovorov za utrditev miru, demokracije in napredka ter za raz-vsej prijateljskih odnosov med narodi ljudskih demokraciji in Jugoslavijo. Tisk Nemške DR. Bolgarije Albanije, Koreje in drugih dežel poudarja ista načela. List Neues Deutschland poudarja predvsem stavek deklaracije, ki se nanaša na mirno in demokratično rešitev nemškega vpra-nja. Tudi demokratični tisk v kapitalističnih deželah poudarja izredno važnost rezultatov beograjskih razgovorov. L’Unità :i uvodniku tov. Longa, pravi, da se z beograjskimi razgovori pojavlja na mednarodnem obzorju in pri naših mejah nekaj popolnoma novega, ki se tiče utrditve miru in zmanjšanja napetosti. L’Humanité pravi, da predstavlja pozitivni rezultat razgovorov nov bleščeč uspeh miroljubne politike Sovjetske zveze. Nekateri reakcionarni krogi pa so drugače sprejeli te rezultate. To je razumljivo. Dejstvo je, du se sovražniki miru bojijo, da bi izboljšanje odnosov med narodi onemogočilo njihove vojne načrte. Zato skuša buržoazni tisk obrekovati deklaracijo in zmanjšati važnost razgovorov. Reakcionarni tisk ZDA kaže posebno nervoznost v tej zvezi. Nekatere izjave ne morejo prikriti groženj in obtožb proti Jugoslaviji. Govori se o gospodarskih sankcijah proti tej deželi. Nekuteri reakcionarni časopisi V. Britanije, Francije in drugih dežel se spuščajo v različne domneve. Ker izražajo jezo in nezadovoljstvo vodilnih krogov zahodnih velesil zaradi rezultatov razgovorov, skušajo ti časopisi zamotati stvari in prikriti resnico, da bi dezo-rientirali javno mnenje. Toda tudi v kapitalističnem svetu se pojavljajo glasovi, ki potrjuje-ji«, da so tudi tam razsodni krogi. Angleški list Times mora priznati, da bo imelo sovjetsko - jugoslovansko srečanje važne posledice ne samo za Jugoslavijo in ZSSR, marveč tudi za druge dežele. Washington Post and Times Herald pravi, da bi bilo absunlno trditi, da niso Rusi nič dosegli. Vsi, ki sta jim mir in varnost narodov pri srcu, vsi, ki se od'-kritosrčno zavzemajo za normalizacijo meilnarotlnih odnosov in rešitev vseh spornih vprašanj, za zmanjšanje napetosti pozdravljajo rezultate razgovorov med vladama Sovjetske zveze in Jugoslavi je. STRAN 2 DBLO PRISPEVEK NAŠEGA LJUDSTVA K ZLOMU NACIFAŠIZMA Salež je dal 198.619 lir za partizansko posojilo 54 kvintalov živeža, 62 kvintalov mesa itd.-Od 1918 do 1941 v zaporih in internaciji 23 vaščanov - Visoko Število aretiranih in preganjanih tudi za časa NOB - Deset padlih in pogrešanih Ob 10. obletnici zmage nad nacifašizmom se slovensko ljudstvo na tem področju še posebno spominja na žalostno preteklost, ko je bilo v krempljih takratnega režima, ki je delal z vsemi silami za t#, da bi zatrl in uničil z zemeljske oble vsako sled slovenstva. Ta trnjeva in krava pot v življenju ni bila prikrajšana niti Saležanom. Leta 1922 so fašistične oblasti zadale hud udarec vaščanom, ker so razpustile kulturno društvo «Ljudski oder» in pozneje, leta 1927 pa prosvetno društvo «Bratska sloga». Obe društvi sta bili zelo aktivni. Tako s'e je začela v vasi prava kalvarija, ki je ni mogoče opisati. Koliko strahu so preživeli vaščani, ko so prihajali v vas karabinjerji, kvesturini in drugi, delali razne preiskave, strašili in grozili marsikomu! Nepopisno je bilo trpljenje mater, žena in še posebno otrok, ko so jim ob raznih aretacijah brezsrčneži trgali iz objema drage ter jih peljali umirat v tuje kraje. 01 leta 1918 do 1941 je bilo odpeljanih v zapore in inter- Manjkalo ni seveda mučenje. Od leta 1941 pa do konca vojne je bilo odpeljanih v zapore nadaljnjih 64 vaščanov. Med temi je bilo tudi nekaj žensk in deklet. V zloglasne «Battaglioni speciali» je bilo odpeljanih 26 oseb, največ še mladoletnih, ki so morali že v mladih letih okusiti kelih trpljenja. V Nemčijo je bilo odpeljanih 28 oseb. Iz teh številk je lahko razvidno, koliko moških je še ostalo doma, če upoštevamo, -tla je štela vas skupno 259 prebivalcev. Fašističnim krvnikom je jjollo vse to preganjanje premalo. Zato so večkrat grozili, da bodo zažgali vas. Koliko škode je utrpela vas ob takih prilikah, ko so uboge žene nosile iz hiš, kar so mogle in v naglici poskrile po gmajnah. Tako se je marsikaj zgubilo in pokvarilo. Fašistična oblast je razen vsega tega nasilno menjala priimek 35 družinam. Toda kljùb vsemu preganjanju in trpljenju, je ves čas fašizma tlela iskra upanja, da bo tudi tega enkrat kdnec. Ko je bil slovenski in v splošnem vsi nacijo 23 vaščanov. Nekateri i slovanski' narodi v nevarnosti so bi fi obsojeni tudi na več let. | in so se borili za svoj obstoj 22. junija 1944 so zače'i nacisti uporabljati krematorij tudi v Trstu in ra no tistega dne se je zvede'o, da je nad 20 žena našlo smrt na ta strašen način. Da se ob 11. obletnici onega tragičnega dr.e dostojno proslavijo vsi mučeniki Rižarne, so svojci žrtev ustanovili odbor, ki ima sedež v ul. Paduina št. 4, tel. 41-921. Odbor namerava organizirati povorko fi2 kraj mučeništva in komemoracijo v Rižarni. Zato vabi posameznike in ustanove, naj pristanejo na to plemenito pobudo. ČLANEK «PRAVDE» o jugoslovanski industriji Moskovska «Pravda» je objavila prejšnji teden članek V. Majevskega o jugoslovanski industriji. Po analizi povojnih sprememb v gospodarstvu Jugoslavije, piše Majevski ' naslednje: Po končani vojni se je jugo-lovanski delavski razred s požrtvovalnostjo posvetil obnovi industrije, ki je postala last ljudstva, ter njenemu nadaljnjemu razvojju. Socialna lastnina proizvajalnih sredstev obstoja v Jugoslaviji v veliki in srednji industriji , in prevozih. Banke, sistem kredi-’ lov in trgovina na debelo so v rokah države. Stare tuje lastnine so bile nacionalizirane. Proizvodnja privatnega sektorja v industriji in trgovini Jugoslavije (obrtniška proizvodnja, trgovina na drobno) predstavlja manj kot 10 rdstotkov vse proizvodnje. Med 1946 in 1951 je bilo zgrajenih in spravljenih v o-brat v Jugoslaviji približno 250 novih podjetij. Nad 60 odstotkov skupnih investicij kapitala je bilo v zadnjih letih vloženih v Jugoslaviji v sektor industrije. Kar se tiče povišanja števila delavcev v industriji, navaja Majevski naslednje podatke: dočim je bilo leta 1939 zaposlenih v jugoslovanski industriji 300 tisoč delavcev, je leta 1954, na podlagi podatkov jugoslovanskega tiska, število naraslo na 685.000. Na podlagi uradnih podatkov, je znašal leta 1954 splošni indeks industrijske proizvodnje v Jugoslaviji 208 (če postavimo, da je znašal 1939. 'eta 10O). Industrijska proizvodnja se je leta 1954 zvišala v primeri z 1939 razdeljena ha posameznika, kakor sledi: eektrika od 73 na 199 KW/b nremog od 437 na 790 kg, je-klo od 15 na 36 kg, itd. Po zaslugi požrtvovalnega dela jugoslovanskega delavnega razreda je postala industrija naj večji vir nacionalnega dohodka. Industrija nrerhtavita 42,1 odst. nacionalne g a dohodka, kmetijstvo 30,3 idstotknv Naravno je, da je treba v jugoslovanski industriji še premostili težkoče. To so odkrito izjavili naši prijatelji .Jugoslovani: specialisti in novinarji. Tako so n. pr. nekatere industrije skoro popolnoma odvisne od uvoza surovin. Ce upo. števamo dejstvo, da mora Jugoslavija uvažati, poleg raznih surovin za industrijo tudi znatno količino živil, posebno žitaric (v zadnjih letih so se ponavljale slabe letine), ni težko razložiti deficitaria trgovinski proračun JugoslaVij*: letu 1953 je znašal izvoz Jugoslavije 55,8 milijard dinar- jev, dočim je znašal uvoz 118,6 milijard dinarjev. Trgov.na Jugoslavije z Združenimi drža. vami se je razvijala še posebno neugodno: Združene države so prišle za 9,7 odst. v jugoslovanski izvoz jn za 27,8 Odst. v uvož. Prejšnji mesec je jugoslovanska revija «Ekonomska politika» poročala, da je Jug • slavija sklenila v prvem tro mesečju 1955 trgovske sporazume z ZSSR, Romunijo, Bol-'tri-jo* Madžarsko, Poljsko in Češkoslovaško za skupno vsoto 87 milijonov dolarjev, V zaključku članka želi Ma-lovski delavcem jugoslovanska industrije novih uspehov v razvoju nacionalnega gospodarstva. , proti najhujšemu sovražniku, kar jih pomni zgodovina, tudi v Saležu niso držalf križem rok. Tovariši ki so delovali v takozvanih «trojkah», so neustrašeno nadaljevali svoje delo in zvesto izpolnjevali svoje naloge. Njihovo število je bilo vedno večje. In posebno se je povečalo po kapitulaciji Italije. Lahko rečemo, da je vsa vas ' sodelovala v NOB. V partizane je šlo 30 m°ž in fantov, drugi so sodelovali na terenu, od najstarejšega do otroka. Sicer pa nam naslednje številke najbolj zgovorno pričajo o velikem deležu, ki so ga dali Saležani v narodno o-svobodilni borbi. Za posojilo svobode so dali 198.610 lir. Prispevali so nadalje 54 kvintalov raznega živeža, kot krompirja, testenin, moke itd., Salež je dal za partizane 62 kvintalov mesa, 10 kvintalov slanine, 2,5 kvintalov surovega masla, 3 hi žganja, 50 kg tobaka ter 25 dvokoles. Kar se tiče vinskega pridelka, se niti ne govori, ker je šel skoro ves v ta namen. To so številke, ki so dokumentirane v arhivu krajevnih NOO, ki so takrat delovali. Vse to je oplenjeni odbor poskrbel in poslal v hribe. Razen tega je pošiljal tudi živež iz drugih vasi,' ker je bil v Saležu center. Salež je prispeval še veliko drugega materjala za partizansko vojsko, kot oblek, rjuh, papirja, nalivnih peres itd. Velike težkoče so bile, ko je bilo treba vse to odpremiti v hribe. «Bilo.je pozimi — nam ve povedati e len izmed vaških fantov, ki je tudi pomagal pri prevažanju v hribe — Zapadlo je precej snega. Spredaj so šle kurirke, za vozom pa smo morali sproti brisati sledove, ki so jih puščala v snegu kolesa, da nas ne bi Nemci zasačili». Razen nabranih in poslanih živil so žene vedno postregle partizanom, ki so večkrat prišli v vas, da se odpočijejo in okrepijo. Otroci .pa so stali med tem izven vasi budno na straži in pazili, da ne bi prišli Nemci. Žene so pripravljale obveze za ranjence tudi iz rjuh in šivale copate za borce Minerskega voda, ki so hodili na akcije. To je le kratek opis in pregled lega, kar je vas Salež prispevala za NOB in pretrpela za časa fašizma. Veliko bi se lahko še napisalo o tej vasi, kar pa pustimo zaenkrat bližnji bodočnosti. Za svobodo in lepše življenje. ki ga na žalost nismo še dosegli in to po krivdi nekaterih mogotcev v svetu, je v Saležu padlih in pogrešanih deset borcev. Slava jim! 70.000 oseb brez stalnega bivališča. V Čilu primanjkuje nadalje najmanj 5.000 šol in 12 tisoč učiteljev. V Boliviji poseča šolo le 18 otrok na vsakih 100 šoloobveznih. Na deželi je 80% otrok, ki jim razmere ne dopuščajo, da bi se izobrazili. V Portoriku je približno 50% otrok, ki ne morejo obiskoVali šole. Višajo se cene v Latinski Ameriki Državni statistični urad Paragvaja poroča, da so se v zadnjih desetih letih (1944-54) življenjski stroški zvišali za. 283%. Cene mesa in rib so se povišale za 5,5 krat, živalske masti 4,2 krat, sira 4 krat, kave 4,4 krat itd. Zelo so se povišale tudi cene javnih uslug. V Brazilji so se cene živil od 1941 dalje zvišale za približno 10 krat. OB DRUGI OBLETNICI usmrtitve Rosenbergovih ZA KONGRES TRŽAŠKE ŽENE Jutri, 19, junija poteka druga obletnica junaške smrti zakoncev Ethele in Juliusa Rosenberg. 19. junij 1953, ko sta: neustrašna borca za mir sedla v Sing Singu na električno stolico, bo ostal zapisan v zgodovini ZDA, kot najbolj krvav zločin, ameriških reakcionarnih krogov. Ethel in Julius Rosenberg ita šla orel dvema letoma v smrt s hrabrim srcem in zavestjo, da tudi njuna žrtev ne bo zaman. In to se je tudi uresničil^. Na njuno mesto so stopili novi borci; |:a mir, v dveh letih so sile miru narasle in predstavljajo mogočen jez proti silam vojne, Blazna vojna politika ameriških hujskaških krogov dobiva udarec za udarcem po vsem svetu. Svetla zapuščina zakoncev Rosenberg — ideal miru sil krepko utira pot v svetu. Večna slava Etheli in Juliusu Rosenberg! Počastimo njihov spomin s še večjimi napori za očuvanje miru! Raznolike pobude demokratičnih žena Kakor smo že pisali, se bo kongres Tržaške žene, na pobudo Zveze demokratičnih žena vršil 26. junija v kinodvorani Grattacielo, kjer bo otvoritev kongresa in dopol- dansko zasedanje, medtem ko bo popoldne kongres nadaljeval z delom v dvorani Ridotto Rossetti. O prihodnjem kongresu Tržaške žene se že govori vsepovsod, številne priprave so v teku, druge se že končujejo, razne iniciative v ženskih krožkih so že z uspešnimi rezultati zaključene. Prav dobro delo je bilo izvršeno z razdeljevanjem tiskanega programa, ki je bil v obliki letaka razdeljen sleherni ženi v mestu in po vaseh. Med številnimi pobudami, ki se izvajajo v raznih krajih, bomo navedle le nekatere, kot n. pr. nabiranje podpisov med škedenjskimi starši za preselitev slovenskega vrtca v poslopje, kjer ima že sedež ita-ijanski vrtec, kakor tudi akcija za ustanovitev slovenskega odseka pri obstoječem italijanskem rikreatoriju. Zahteva podlonjerskih žena, naj bi se zgradila pralnica in izboljšala električna napeljava v Podlonjerju. Na Kolonkovcu so žene nabrale nekaj sto podpisov za otvoritev šole, zahteva žena s Proseka-Kontovela POTOVANJE SOVJETSKIH ŠOLNIKOV PO JUGOSLAVIJI Topel sprejem kot izraz navezanosti na Sovjetsko zvezo Prihod v Beograd - Pokopališče, kjer se bratsko pokopani jugoslovanski in sovjetski borci - “Nas in Rusov je 200 milijonov. Nihče nas ne more premagati!“ Visoka umrljivost dojenčkov v Braziliji Kot piše list «Imprensa Reputar », umre v Brazliji vsako leto 70.000 dojenčkov izpod 1 leta starosti, kar je posledica tragičnih življenjskih razmer ki vladajo na splošno v Latinski Ameriki, Tako umre v Paragvaju 70% otrok, prpdno dosežejo 10 leto starosti. Visoka je umrljivost otrok tudi v Boliviji, Gvatemali in drugih deželah Latinske Amerike. Maja ja bila delegacija sovjetskih solnikov poil vodstvom tov. Grivkova povabljena na kongres jugoslovanske zveze šolnikov. Dopisnik sovjetske revije « Novoje vremja» je v tej zvezi intervjuval Grivkova. /ato objavljamo članek, ki je bil ob. javljen v 23. številki revi je. * * * V nori od 9. na 10. maj, pripoveduje 1. Grivkov, je naš vlak prekoračil jugoslovansko-mad. žarsko mejo v bližini Subotice Ko smo se zbudili, se je pomikal po plodni donavski ravnini, Sli smo mimo vinogradov in sadovnjakov, hmeljnih polj in nasadov pese. Na poljih je živo. Kmetje sadijo zelje in paradižnike. Pomlad je bila pozna letos, a zemljo je dovolj vlažna in se po dveh neugodnih letih predvideva dobra letina. Sedma zjutraj. Lepo in sončno vreme. Prispemo v Ili-ograd. Predstavniki sindikalnih zvez, ki so nas povabili, prisrčno pozdravijo sovjetske šolnike. 7,vedeli srno, da se kongres ne bo vršil v lleogratlu, marveč v Opatiji, kopalnem središču na Jadranu. Imamo na razpolago dva dni za ogled jugoslovanske prestolnice. Mesto je bilo kruto prizadeto od vojne. Bombardirani aprila 1941 od hitlerjevskega letalstva. je bil Beograd potem podvržen napadom angleških in a-meriških bombnikov. Številni o-kraj so bili prizadeli oktobra 1944 oh napadu jugoslovanskih in sovjetskih osvobodi Ini h čet na prestolnico, ki je bila zase-i denti po naristih. Številni znaki opominjajo na borci borili ramo oh rumi z jugoslovansko vojsko proti fašistom. Tule je skupno pokopališče. Oh vhotlu naslednji napis: « V borbi za osvoboditev Beograda, zasedenega po fašistih, je dur ovulo svoje življenje 2944 borcev NOV j in 961 borcev Rde. če annoile». Med drevesi vrste nagrobnih plošč. Na nekaterih ploščah šopi svežih cvetlic. Beograjski prebivalci spoštujejo spomin junakov, ki so umrli za njih osvoboditev izpod fašističnega suženjstva. Veseli iuis opaziti, da je Beograd že obnovljen. Na levem bregu Save pa se poleg tega vidi tudi novo mesto z ravnimi in širokimi uliiami. vzdolž katerih stojijo lepe hiše in upravna poslopja ter drevoredi. Podajamo se na kongres. V vlaku veliko število delegatov. Zn časa potovanja je naš kupe natrpan. Potniki stojijo celo na hodnikih. Vsi nas hočejo spoznali, izražajo svoje zadoščenje zaradi prihoda svojetskih vzgojiteljev, izročajo svoje pozdrave narodom Z^SR. Zasluženi star vzgojitelj pripoveduje, da je pri njih v Črni gori navada reči: «Skupno z Rusi nas je 200 milijonov. Nihče nas ne bo premagal!» Drugi starejši vzgojitelj Miloš Jankovič nam pripoveduje, kuko je bil 1906 izključen iz beograjske univerze zaradi svojih simpatij do ruske revolu- Socialistični svet V čilski republiki je nad slavne dni, ko so se sovjetski Še vedno ne odnehajo Gornjo karikaturo je objavila 9. t. m. ljubljanska «Tedenska tribuna» (tednik «Slovenskega portočevalca»). Vsak razsoden človek se mora nujno vprašati, ali so taki izpadi pròti voditeljem naše partije v korjst normalizacije? Ali so uredniki omenjega tednika že pozabili, (' v koncentracijskem tabori^1 16.4.1945. KRALJ PIERINA hči Anto»’ ^ rojena na Opčinah. Padla 1 Škrbini 14.2.1945. CUK EMIL sin STEFAN> rojen 10.10.1916. Odšel v Pa( tizane 1.5.1944. Padel pri pentabru 31.10.1944. * * * VISOKE CENE GRADBENIH STORITEV Znano je, da so spričo -široke potrošnje gradbeni elementi (apno, opeka, železo, les, cement itd) že od osvoboditve sem več ali manj kritični artikli. Betonsko železo je večkrat z verižno trgovino doseglo 100 in celo več odstotno zvišanje cene. Ugotovljeno je, da se gradbena podjetja rada ukvarjajo s preprodajo gradbenega in instalacijskega materiala. Poleg tega pa je bilo ugotovljeno, oa nekatera podjetja zaračunavajo pri izstavljanju računov za izvršena gradbena dela večje količine materiala, kot pa ga je bilo dejansko porabljenega. Pretežni del materiala pa je bil zaračunan po višjih cenah, kot so nabavne. Zato podjetja ustvarjajo previsoke dobičke, na drugi strani pa dvigajo cene svojim storitvam. («Slovenski poročevalec» 7.6.55.) ZA VSAKOGAR NEKAJ. «Prisegam ti, draga, da ne bom nikoli pozabil teh trenutkov» PRIPOROČILO NA MESTU Bogat bankir se odloči za petnajstdnevni ipočitek v nekem znanem zdravilišču, da si opomore od živčne izčrpanosti. Pretino gre na pot, mu da njegov osebni zdravnik priporočilno pismo za svojega kolego v zdravilišču. Bankir pa se ne more brzdati, da ne bi odprl pismo že po poti, misleč, da miu zdravnik morda skriva kako težko bolezen. Odpre tore j pismo in čita naslednjo diagnozo: «Idiot, toda Izredno bogat. Zato miu lahko brez skrbi zaračunaš za vsak pregled petdeset dolarjev». NAJBOLJ BI SE PRILEGLO «Kaj meniš, dragi mož, kaj bi se po tvojem mnenju najbolj prileglo k mojemu novemu klobuku?» «Zatemnitev» -r ji pikro odgovori mož. CUK ALOJZ pok. ivan» 0^ rojen v Trebčah, 4.6.1927. ra . šel v partizane 9.4.1944. Pa V' v borbi 1.4.1945. S t( 1 c Sle Ni KRALJ ANTON pok. rojen 6.1.1898. Odpeljan ronco 6.12.1942. OdpelJ^j y Savono 12.3.1943. Po Kap‘ £i)» ciji Italije odpeljan v kjer Je umrl v tati°r 24.12.1943. % K 1 '■Hi «tl Ni >>; N, _18.rjUNIJA 1055 DBIvO STRAN 8 NEDELJSKA KONFERENCA O PRAVICAH DRŽAVLJANOV nora poslali stvar vseh demokratov Poročilo miljskega župana - Intervencije tov. Gianquinta, dr. Pincherla, tov. Calabrije in drugih - Kako je treba tolmačiti zaščito javnega reda V nedeljo zjutraj je bila v tinu ob morju konferenca o kavicah državljanov, ki jo je 'rSanizirala «Demokratična soparnost». Da je vladalo za 'nferenco posebno zanimanje l dokazuje velika udeležba ačanov obeh narodnosti ter bnosti raznih političnih Oljenj. V predsedstvu so bili socia-tični obč. svetovalec tov. finer. dr. Bruno Pincherle, ki zastopal gibanje «Unita Polare», za KPTO tov. .Pogas-Za Delavsko zvezo - CGIL 'inik tov. Radiati ter miljski 11 Pan tov. Pacco, ki je podal lavno poročilo. Konference se udeležil tudi burno poživljen ob prihodu na pred-Mstvo — poslanec Gianbattu •a. Gianquinto, priznani jurist 11 bivši župan Benetk. P(> otvoritvenih besedah je 'v- Teiner prečital številne br-iavke in pisma, s katerimi dale demokratične organiza-le iz raznih mest in pokrajin kitajte, širite, podpirajte «DELO» od* Pijanske republike svoj pribitek tej konferenci. Prečitan bil tudi pismeni pristanek. . 8a je poslal tržaški odvet-,)* dr. Egone Donnersberg. ed;lo je nato poročilo, ki ga Podal tov. Giordano Pacco. JjVornik je uvodoma prika-kako se je treba v Trstu Vedno boriti za dosego užili n)a demokratičnih svoboščin Pravic, ki so bile ospora-'ne za časa nacistične in an-, ameriške okupacije. Prebi-?'stvo je upalo, da bo s priho-„1" italijanske uprave lahko 'valo večjo svobodo. Ada po sedmih mesecih no-,uE>rave se še vedno ne iz-'"io določbe Posebnega sta-" in ne načela Vseobče de-|^cije o človeških pravicah Hačaa"W*!i>ubliške ustave. 'Vornik je v svojem poročilu Nul j e navedel vse kršitve teh lilin, ki so jih zagrešile predstavljene oblasti, katere se vsakem koraku sklicujejo 'fašistični zakon o javni varati. Govoril je tudi o kršitvi "vic in svobode na deloviščih v tovarnah. Tov. Pacco je 3*1 konkretne primere teh sitev s posebnim ozirom na Jedelnice CRDiA in prista-See- Iznesel je tudi predlog, J bi parlamentarna komi-( ’ ki jo je imenovala po-«dska zbornica v Italiji, obu Jlp ludi Trst in vodila prelevo o stanju delavcev v "rnah. y: zadnjem delu svojega polila se je tov. Pacco dotak-i. tudi vprašanja demokrati-, y'ie javne uprave, avtono- I, 6 Tržaškega ozmelja ter .^»ključku podčrtal pravico Jbivalstva do demokratične-^.''ežima, ki naj prizna in II. s'uje načela Vseobčne de-Jucije o človeških pravi-L *U republiške ustave. ' J Poročilu miljskega- župa- tÉ i Ls.e je razvila zanimiva di-ki je še poglobila nell J6 argumente iz poročila '''nesla na dan nove doka-l(j," grobih kršitvah pravic listV'iaijov. Prvi je posegel v C'tj° zastopnik «Unità dr. Pincherle. Dejal bi konferenca ne bila 'čg. tacija ene ali druge le-iv ,Sl ;ovtini policije in vladnega Sfiata raznih komemora- Na prvem posvetovanju jugoslovanskih slavistov, ki se je vršilo od 24. do 27. maja na Ohridu ob prisotnosti 200 zastopnikov slavističnih društev iz vse države, so ustanovili Zvezo slavističnih društev ■Jugoslavije. x Na omenjenem posvetovanju so zastopniki v glavnem razpravljali o pouku materinskega jezika in literature v srednjih šolah. Prisotni delegati so v razpravah postavili zahtevo, naj bi se pouk materinskega jezika vršil od prvega do zaključnega razreda v vseh šolah. V strokovnih šolah pa naj bi se urnik materinskega ezikn povečal od 4 na 5 ur tedensko. Predloženo jè bilo tudi, naj bi se , predavateljem 'manjšal urnik materinskega iezika v šolah, kar' bo vsekakor pozitivno vplivalo na kvaliteto predavanj. V nadaljnji razpravi je bilo na posvetovanju slavistov ugotovljeno veliko pomanjkanje strokovnih predavateljev. V Bosni ' in Hercegovini, na primer znaša število nestrokovnih predavateljev materinskega jezika kar 34 odstotkov od celotnega števila omenjenih predavateljev. Celo v srednjih šolah je 19 odstotkov nestrokovnih predavateljev materinskega jezika. Novoustanovljena Zveza slavističnih društev Jugoslavije bo podpirala razvoj slavistike v posameznih republikah in koordinirala delo republiških slavističnih društev, razen tega bo pospeševala znanstveno raziskovalno delo ter' podpirala pouk materinskega jezika in književnosti. Obenem pa skrbela za strokqvno izpopolnjevanje učiteljskega kadra. Resolucija, ki je bila sprejeta na podlagi referatov in razprave, poudarja, da je treba pouk materinskega jezika in književnosti pospeševati, poudarja potrebo po izpopolnjevanju predavateljev s tečaji, kakor tudi zboljšanje mar lerialmh pogojev za napredek pouka. V bližnji reformi šolstva, naj se pouku materinskega jezika posveti več učnih ur, ker je to osnovni predmet, s katerim se vzgaja moralni in intelektualni lik mladinca. zadela oblast tedaj, ko je bil za prefekta v Gorici sedanji vladni komisar v Trstu dr. Paiamara, kateri je razposlal dekret o izgonu otrok optantov iz slovenskih šol in jih prisilil, da obiskujejo šole z italijanskim Učnim jezikom. 'Položaj, v katerem se nahajajo slovenske šole na Goriškem, je torej v popolnem protislovju s tem, kar določa italijanska republiška ustava. (>. člen omenjene ustave namreč predvideva, da morajo i-meti državljani, ki pripadajo narodnim manjšinam, ki žive v mejah italijanske republike iste pravice tudi v pogledu vzgoje, kot ostali italijanski državljani. Torej tudi pravico do šole v materinem jeziku. To ustavno določilo se uporablja v Poadižju, kjer živi nemška narodna manjšina in v dolini Aosta, kjer žive Francovi. Le za predele, kjer žive Slovenci to določilo še ne velja. Danes obstaja v mejah gori-ške pokrajine 41 osnovnih šol, ki se nahajajo v občinah Gorica, Steverjan, Krmin, Do-lenje^ Doberdob, Sovodnje, Ronke in Tržič; nadalje obstajajo 4 srednje šole: nižja srednja in nižja obrtna, klasična gimnazija in učiteljišče, vse v Gorici. Proti položaju, v katerem se nahajajo vse omenjene šole, so že večkrat nastopile K Pl in PSI, bodisi v rimskem parlamentu, kakor tudi v goriškem pokrajinskem svetu. Poslanec Beltrame je že pred petim, leti opozoril poslansko zbornico na vladno politiko, ki ne u-pošteva manjšinskih pravic leta 1951 zahteval, naj bi se pravno priznale slovenske šole na Goriškem. Leta 1952, so poslanci! Lozzav Beltrame in Luzzatto ponovno zahtevali od ministrstva za javni pouk, naj objasni, kako je z obljubo, ki je bila dana že prejšnje leto glede uzakonitve slovenskih šol. In tedanji minister Segni je odgovoril, da bo to vprašanje rešeno na podoben način kot v Poadižju, kjer obstajajo nemške šole in to v najkrajšem času. Od tedaj so potekla že skoro tri leta, toda o Uzakonitvi slovenskih šol ni še nobenega sledu. Leta 1953 je poslanec Lozza dosegel, da je bil priznan obstoj šol s slovenskim učnim jezikom na Goriškem. Tovariš Lozza je namreč dosegel, da se v gon-ški pokrajini lahko izberejo člani komisije za izpite v slovenskem jeziku tudi med neusposobljenimi ki vsaj tri leta poučujejo na višjih srednjih šolah in imajo doktorat. Istega leta je senator Banfi predložil še en zakonski načrt glede dokončne ureditve slovenskih šol na Goriškem. Zahteval je, naj se posebne odločbe, ki se tičejo nemških šol v Poadižju, raztegnejo tudi na slovenske šole v goriški pokrajini. Zaradi nenadnega razpusta senata je omenjeni predlog propadel. Zato je bil ta ponovno predložen po volitvah in sicer v poslanski zbornici. Tudi v goriškem pokrajinskem svetu se je že razpravljalo o pospešitvi uzakonitve slovenskih šol, Preteklega marca, ko je svetovalec Bratuž (SOZ) zahteval razveljavi- na Goriškem. Senator Banfi je lev odredbe, po kateri ne sme- jo otroci optantov obiskovati slovenskih šol, je tov. Poletto, sekretar federacije K Pl v Gorici predložil nov predlog, naj se slovenske šole uzakonijo na tak način kot nemške v Poadižju. V predlogu se tov. Poletto sklicuje tudi na predpogoj dobrega sosedstva z Jugoslavijo, ki je prav ta, da se da slovenski narodni manjšini pravice, ki ji pripadajo. Predlog je propadel zaradi nesramnega izpada demokrščanskih svetovalcev. 3. junija t. 1. pa je profesorski zbor izdat sledečo spomenico: profesorski zbor štirih srednjih šol s slov. uCnim Jezikom v Gorici (višja gimnazija z licejem, učiteljišče, nižja srednja šola in strokovna šola) Je te 14. maja 1948 poslal naučnemu ministrstvu spomenico, v kateri Je zahteval uzakonitev in ureditev teh štirih šol. Na to spomenico Je šolsko skrbništvo v Gorici pod prot. št. 2387 M od 12.11. 1948 sporočilo, da je ministrstvo že davno prl-(Nadaljevanje na VI. stranTT sko mestno gospodarstvo potrosilo nad 18 milijard rubljev, t. j. dvakrat več kot v prvi povojni .petletkiv Za gradnjo stanovanjskih hiš, hotelov, upravnih poslopij se je potrosilo nad 9 milijard rubljev, za gradnjo šol in bolnic 500 milijonov, za razvoj občinskega gospodarstva 2.500 milijonov, za mestni promet in prevoze 2 milijardi,, za gradnjo in modernizacijo mestnih industrijskih in trgovskih podjetij 650 milijonov, za popravo stanovanjskih hiš, šol in bolnic nad 2 milijardi. V štirih letih se je zgradilo v Moskvi 3.240.000 kv. m. sta-novanjske površine. Letos se bo zgradil milijon kv. m. stanovanjske površine. Stano, vanjske hiše se gradijo vzdolž glavnih cest, ob Moskovi in na jugo-zahodnem področju. Za popravo stanovanjskih hiš se je v Zadnjih 4 letih potrosilo 2 milijardi 660 milijonov rubljev. Popravilo se je nad 32.000 poslopij, v bližnji bodočnosti se bo popravilo 4600 poslopij. V tem obdobju se je zgrabilo 10*31 šolskih poslopij za 92.000 šolarjev, dočim je bilo v teku prve povojne petletke zgrajenih 25 šol. Letos se bo zgradilo 43 šol. Za izboljšanje zdravstvene službe v Moskvi se je v zadnjih štirih letih zgradilo bolnic s 5500 posteljami. Letos se bodo zgradile bolnice s 3306 posteljami. Na podeželju se gradijo bolnice in okrevališča z 2300 posteljami. V štirih letih se je zgradilo 252 poslopij za otroške vrtce in jasli. V primeri z 1950 se je število mest v ustanovah za de tinstvo dvignilo za 25.000 enot. 1954 se je potrosilo nad 2 milijardi rubljev za vzgojo, zdravstvo in druge socialne in kulturne namene. Ta izdatek predstavlja 36 odst. moskovskih proračunskih izdatkov in je dvakrat večji kot leta 1940. V zadnjih letih so se ustvarili novi pogoji za razširitev potrošnje plina v Moskvi. Plinsko omrežje je '8 krat večje kot 1940. V štirih letih se je zgradilo 1500 km plinovodov in se je plin napeljal v 174.000 novih stanovanj. Istočasno se je napeljalo 124 km cevi za ogrevanje s paro in se je povezalo 1720 poslopij s termoelektričnimi centralami Sedaj se gradijo nove termo-električne centrale. Letos je bilo dodeljeno BO milijonov rubljev za plinsko napeljavo in centramo kurjavo. Zgradilo se bo 200 km plinovodov, 11 lan cevi za ogrevanj» s paro in povezavo 200 poslopij s centralami. Za vodovode in odtočne naprave se je v štirih letih potrosilo približno 700 milijonov rubljev. Zgradilo se je 385 km vodovodov in odtočnih naprav. Na ta način se je znatno izboljšala oskrba z vodo in higiena. Letos se bo zgradilo nad 110 km vodne napeljave in se bo potrosilo 200 milijonov. V zadnjih letih se je zgradilo in popravilo 4.750.000 kv m cest in asfaltiralo 900.000 kv duktov. Za olepšanje mesta se je nasadilo 1.235.000 dreves in 6.800.000 grmov. Letos se bo potrosilo 250 milijonov rubljev za ceste in mestne javne usluge. Zgradil in popravil se bo milijon kv m cest, asfaltiralo se bo 125.000 kv m dvorišč. V skladu z vladnimi načrti se bodo zgradile velike Sportile naprave v Lucnikih. V dveh letih se bodo zgradili stadion za 100.000 gledalcev, športne naprave, odkrit vodni bazen s tribunami za 15.000 gledalcev, telovadnica s tribunami za 20.000 ljudi, stadion za hockey na ledu, telovadnica za proste vaje, rokoborbo in drugo za 20.000 oseb. Vladni sklepi predvidevajo tudi gradnjo športnega doma v ul. Tjufeievi, razširitev tribun navtične postaje «Dinamo» v Himkih, razširitev in pokritje velodroma «Mladi pio. nirji». Letos se bo končala gradnja stadiona za hockey na ledu v parku «Sokolniki» in poletnega vodnega bazena na porečju Kropotkinskaja. Lani so v Moskvi otvorili 3 kinematografe. Letos se bodo zgradili 3 kinematografi vsak za 2300 oseb in 3 vsak za 1200 oseb. Začela se bo gradnja 3 kinoteatrov vsakega za 2000 oseb. V zadnjih letih so se zgradili novi hoteli: hotel «Lenin-gradskaja» (350 sob), «Ukraji-na» (1000 sob) itd. Lani se je otvoril zadnji del krožne proge moskovskega metroja. Moskovski metro povezuje danes 18 okrajev in 7 kolodvorov. Začela se je grad. nja novih prog metroja: k centralnemu parku «Gorki» in k univerzi «Lomonosov». V štirih letih se je zgradilo 92 km mestnih železniških prog. Začelo ;e delovati 107 km novih trolejbusnih prog in 21 novih avtobusnih prog v dolžini 490 km (140 v mestu in 350 v predmestju). Mestni prevozi so se obogatili z 346 ntivimi vagoni metroja, 40 tramvaji, 131 avtobusi in 1050 trolejbusi. Letos se bodo trolejbusne proge povečale za 27 km. Znatno se je povečalo tudi trgovsko omrežje. Prodaja na drobno se je 1954 povečala za 33% v primeri z 1950. V zadnjih štirih letih so otvorili 250 novih prodajaln (130 za prodajo jestvin), 145 novih menz, restoranov, kavarn, barov itd. Letos bodo otvorili 140 novih prodajaln, 40 menz, restoranov, kavarn in drugih sličnih obratov. Koncert sovjetskih umetnikov v Beogradu Iz «Borbe» od 7. 6. 56. povzemamo: Visoka raven sovjetske u-metnosti, znana in priznana po vsem svetu, je prišla do iz raza na koncertu skupine sovjetskih umetnikov v Beogradu. V okviru enega, pri nas nepoznanega, popularno stiliziranega programa kontrastnega v svoji raznobarvni izmenjavi solo-violine, petja in plesa, so nam sovjetski umetniki nudili zelo naraven, neposreden m topel način cele vrste visoko-kvalitetnih umetniških stvaritev. Visoka raven obvladane tehnične kulture nudi vsej skupini skupno in bistveno o-beležje. Na svojih solidnih temeljih, je vsak posameznik izmed umetnikov ustvaril svoj o-sebni izraz. Eno in drugo povezano v znaku izredno naštudiranih naporov, za dosego najvišjega, izhaja s skladnostjo zares velikih realizacij. Prenapolnjena dvorana Ko-larčeve univerze v Beogradu je bila navdušena zaradi visokih kvalitet sovjetskih umetnikov in navdušeno odobravala, tako da je bilo neštevilno dodatkov sporedu, ki je bil najavljen. Ilajwtja povojna ramava Zdaj se bodo prvič po vojni srečali na mednarodni razstavi grafike umetniki vsega sveta, tako tisti z Zahoda, kakor oni z Vzhoda. Razstava bo od 3. julija do 4. septembra v Ljubljani. Vse kaže, da bo Mednarodna razstava grafike v Ljubljani ena najkvalitetnejših prireditev te vrste, ki bo presegla Biennale v Luganu. Cincinnatiju in Benetkah. Prireditelji te mednarodne razstave že razmišljajo o tem, da bi jo spremenili v tradicionalno razstavo, ki bi bila odprta vsako leto. lappi 5x§ I! -tv-----nvs-vL Jljg tilll; Novi petsedežni sovjetski avtomobil «Volga», ki se je v zadnjem času pojavil na sovjetskem trgu. ZA NASE KMETE O suši Poletni meseci so za vegetacijo najprimernejši vsled temperature, ki je običajno visoka in zelo ugodno vpliva na bujni razvoj večine rastlin, ki rastejo in jih gojimo na našem ozemlju. Kljub ugodni temperaturi poletni meseci ne ustrezajo popolnoma potrebam rastlin. Med pomankljivosti, ki jih opažamo v klimatoloških razmerah poletnih mesecev, spada predvsem nezadostna količina vode, ki jo imajo rastline na razpolago poleti. Več ali manj rastline trpijo vsako leto zaradi suše, ki nastane v zemlji in v zraku zaradi prenizke vlage. V vročih dneh, ko so rastline že lepo razvite in ko bi rabile največje količine vode, trpijo zaradi pomanjkanja tega neobhodno potrebnega elementa. Rastline porabijo tekom razvoja ogromne količine vode, največji del te količine jim je potreben, ko so že skoro popolnoma razvite, tik pred dozoritvijo. Vsaka rastlina turščice porabi v teku razvoja približno 14 litrov vode; običajne rastline, ki jih gojimo, pohabijo na površini enega hektarja pribli- - ^— GIOVANNI GERMANETTO Mariborsko gledališče Ib gostovalo v Trstu SuSnJo sred° in četrtek Je go-v Trstu Slovensko na-i q Sledališče iz Maribora. $kej ° ol>iinstvo Je navduše- je Qjelo mariborsko gledališče, UhSUOjo ‘zred,lo sposobno-t\ho ranostjo m dovršeno 1-i ^0 u,betnostjo obilno popla- 1,1 ,» t, V s,>reiem na Opčinah in i r,nJU' Marsikoga je zočet-Cil t,,sk!nDnil način iSTinja ma-jjf* 1,‘ nntetnikov, ki so se v ',%\le,i.anlu Pojavili na odru ~aih» oblekah kot na va- iali. Ta osuplost pa se je spremenila v odobravanje, ko se je i£ra dalje razvila. Po našem mnenju je treba pohvaliti vse umetnike, najbolj pa je občinstvu ugajala Mira Bedenkova, ki ie i-grala vlogo Mary Grey in Ivano iz Lorraine. Slovensko občinstvo v Trstu si želi še takih gostovanj, ker medi, da se bo tudi na ta način pripomoglo k dvigu slovenske kul-tare pri nas. Na Opčinah in v Skednju so krajevni prosvetni delavci pozdravili mariborske umetnike in Jih nagradili s cvetjem. V imenu openskega prosvetnega aru štva je Mariborčane pozdravila tovarišica ptanka Hrovatin, ki Je Miri Bedenkovl izročila lep šop cvetja. Prihajal sem iz Niki Iškega Sada, čudovitega kr^ja na Krimu, kraja, ki je bil pred oktobrsko socialistično revolucijo rezerviran delomrznim plemičem dvora Nikolaja II. (in poslednjega) ter ruskim industrijcem in agrarcem, kadar niso bili v Monic Carlu ali v drugih zabaviščih. Ko sem se izkrcal v Sevastopolu, drugem zelo zanimivem mestu, sem do odhoda vlaka v Moskvo imel pred seboj skoraj ves dan, pa sem si hotel ogledati okolico, Balaklavo in italijansko pokopališče, kjer je pokopan neki moj praded (v CA» (Prevedel in ilustriral Renato Možina) dolgem seznamu padlih v vojni 1854-55 sem res našel njegovo ime). Počasi sem se vračal proti mestu, ko me je zalotila nenadna in silna ploha. Nedaleč sem videl čudno stavbo z majhno lopo in vrati, pri katerih je bilo polno čevljev. Mislil sem, da bom v zavetju, toda motil sem se; dež je padal poševno, pa sem se močil vseeno. Zaprosil sem dovoljenja (bila, je neka zavesa) in vstopil. V temi sem videl nekaj človeških postav in ko sem bil na tem. da se opravičim, sem nenadoma zagledal pred jeeboj ducat žena, ki so vse skupaj kričale v nekem neznanem jeziku in ki niso imele nič dobrohotnega v očeh. Zaradi kričanja žen in grmenja nisem mogel razumeli, kaj se dogaja. Poskusil sem se opravičiti po rusko, toda žene me niso poslušale. Ena izmed njih se je odtrgala od skupine, izginila v temo in se po nekaj sekundah vinila z dvema možema. Eden je bil visok, veličasten, z dolgo belo pahljačasto brado in strogega obraza, drugi pa majhen in neznaten. Starec je pomignil ženam, ki so vse skupaj govorile dalje v svojem jeziku, kažoč name. Umolknile so in ena izmed njih je imela dolg govor, ki ga je starec poslušal, ne da bi trenil z očmi. Potem se je obrnil in mi rekel po rusko : « Oskrunili ste naše svetišče... Stvar je zelo resna. Stopili ste sem, ne da hi si sezuli čevlje...» Pomignil je drugemu možu, ki je odhitel v nevihto. (Bil sem padel v mošejo.) «Cujte, nisem Vedel in zagotavljam vam, da nisem imel nobene namere, oskrunili vaše svetišče... Poskusil sem se le obvarovati pred dežjem, ki, kakor vidite, lije v curkih...» Grom me je prekinil. «Razumem, toda zakon je zakon in te žene imajo prav... Ustava govori jasno. Vsaka vera mora biti spoštovana.» «Prav, soglašam, toda morali hi upoštevati, kar sem vam rekel, mojo dobro vero ter dejstvo, ila sem iz dežele, kjer nisem nikoli videl mošej, in da ne poznam vaše vere,» V tistem trenutku je pritekel mož, moker kot miš. Govoril je starcu, ki je bil vedno miren, v svojem jeziku, tatarščini ; po njihovem smehljaju pa sem medtem videl, da so žene zadovoljne. Potem mi je starec rekel : «Treba je iti na komisariat. Upam, da se ne boste branili, če ne...» «Nikakor se ne branim razložiti vse komisarju. Le pojdimo.» Nevihta je bila ponehala. Nebo se je jasnilo. S starcem sva se v spremstvu žen odpravila. Med potjo pa je vrsta narasla ; zdaj pa zdaj so razen dečkov stopale vanjo druge žene. Ko sva dospela na predmestni komisariat, je bilo za nama polno ljudi. Toda h komisarju so prišle samo žene, ki so bile navzoče v mošeji, in moža. Komisar, lep človek kakih 35 let, nas je vse vljudno sprejel. Z veliko pozornostjo je poslušal najprej starca — ki je bil mujezin mošeje —, potem pa nekaj žen. Končno me je vprašal. če je res. kar je rekel mujezin, ki je govoril po rusko. Odgovoril sem, da je res. «Stvar je zelo resna ; za ta prekršek je predviden zapor, toda...» In spet je začel govoriti po tatarsko. Govorili so dolgo. Po mimiki in kretnjah sem razumel, da mislit;! komisar in mujezin (kar so mi potem potrdili), da je treba upoštevati mojo opravičbo in mojo dobro vero ; a da vztrajajo žene pri svojem mnenju : da je skrunilca treba kaznovati. Končno me je komisar spet ogovoril po rusko : « Upoštevamo vaša pojasnila ; samo morate zaprositi te žene oproščenja.» Zelo rad sem zaprosil oproščenja. Stisnil sem roko vsaki med njimi, mujezinu, njegovemu strežniku in komisarju ter odšel. Velik lok na nebu in dečki, ki so kričali : «Raduga ! Ra-duga ! » (Mavrica). Z mirnega morja so prihajali gor glasovi in zdaj pa zdaj tuljenje sirene. Če bi mi tiste žene ne bile opro siile, bi me bil sovjetski komisar neizogibno posadil v zapor. žno 1000-2000 kubičnih metrov vode. Suši se lahko izognemo v prvi vrsti z umetnim namakanjem, ker tako lahko nudimo rastlinam potrebno količino vode. Ker je na našem ozemlju umetno namakanje onemogočeno zaradi pomanjkanja vode in pride v poštev le v nekaterih vrtovih, je potrebno, da ukrenemo, kar lahko omili nepri-like, ki nastanejo na polju zaradi suše. V prvi vrsti moramo polagati veliko pažnjo pravilni obdelavi zemlje. S (pravilnim kopanjem ali pa oranjem zemlja lahko obdrži znatno večje količine vode. V teku razvoja rastlin pa moramo večkrat pleti m o-kopati, ker tako rušimo kapilarne cevi, ki prinašajo vodo iz globočine na površje, kjer izhlapeva, preden bi jo lahko vrskale. Vsak kmet je lahko opazil razliko med poljem ali pa vinogradom, ki je bil okopan in izplet, in poljem, kjer se to ni opravilo. Suši se lahko izognemo tudi z uporabo zgodnjih sort rastlin. Zgodnja dozoritev omogoči rastlinam, da se vsaj delno izognejo suši, ki običajno nastane že v prvih toplih mesecih. To opazimo, n. pr. pri krompirju, ko imamo boljše pridelke z zgodnjimi vrstami kot na pr. s krompirjem vrste Aibona. Iz tega sledi, da se suši lahko izognemo .ali pa vsaj omilimo škodo, ki nam jo povzroča, če se držimo zgoraj omenjenih načel, ki so: 1. pravilna obdelava zemlje; 2. pravočasno in večkratno pletje; 3. uporaba rastlin zgodnjih sort ali pa sort, ki razmeroma dobro prenašajo sušo. Borba proti toči V poletnih mesecih preti kmetu huda nevarnost, ko se na nebu pojavijo temni oblaki, iz katerih se lahko vsuje toča. Do danes se niso našla sredstva, ki bi omogočila odpravo toče in škode, ki jo povzroča. V nekaterih pokrajinah Italije in Francije že več let uporabljajo rakete za borbo proti toči. Obramba proti toči z raketami je precej draga in se danes znanstveniki še ne morejo z gotovostjo izreči o uspehu, ki ga lahko dosežemo s takim načinom borbe. V primeu, da bi toča potolkla naše vinograde, je neob-hodno potrebno, da takoj po neurju poškropimo trte z raztropino modre galice in apna. Takojšnje škropljenje je neobhodno potrebno, da obvarujemo trte pred napadi peronospore, ki lahko povzroči velikansko škodo na ranjenih trtah. Glivice peronospore najdejo zelo ugodna tla za razvoj na ranjenih delih trte in vsaka zakasnitev v škropljenju trte po toči lahko poveča škodo. Slovenske šole Goriškem na (Nadaljevanje s 3. strani) pravilo zakonski osnutek za ureditev šolstva te province in da proučuje sedaj ta osnutek predsedstvo ministrskega sveta. Odgovor šolskega skrbništva je izzval med profesorji in dijaki veliko zadovoljstvo in jih napolnil z upanjem, ki Je pa s časom ugasnilo, ker se dane obljube niso izpolnile. Zato je projesorski zbor poslal ministrstvu 10.12.1949 drugo in 17.12 1951 tretjo spomenico z istimi zahtevami. Na te spomenice ni bilo odgovora. Pozneje se je izuedelo, da se bo ukrenilo za naše šole istočasno kot za šole nemške manjšine v Poadižju. Tedaj se je prof. zbor pololaiil in je potrpežljivo čakal, a je bil spet razočaran, ko so julija 1953 nemške šole v Poadižju uzakonili, medtem ko so goričke šole namenoma prezrli. Kmalu nato se je razširila vest, da bodo šole uzakonili istočasno s šalami s slov. učnim jezikom v Trstu, čim pride Trst spet pod Italijo. Sedaj se je Trst povrnil pod Italijo in prof. zbor je mnenja, da je napočil trenutek. ko lahko ponovi svoje zahteve, zlasti še, ker so tržaške šole prav v teh dneh prejele od vladnega komisarja v Trstu u-radno zagotovilo, da bodo pravno urejene še pred pričetkom novega šolskega leta. Profesorji zgoraj omenjenih štirih srednjih šol, in z njimi vsa slovenska manjšina tega o--.emlja, upajo, da ne bodo primorani čakati vet dolgo, da se ugodi zahtevi, ki jo priznava sama ustava Italijanske Republike, temveč da bodo po desetih letih obstoja njihovih šol končno le uresničene njihove upravičene težnje. Zato so prepričani, da bodo slovenske šole v Gorici uzakonjene vsaj istočasno s slovenskimi šolami v Trstu. ZAOSTRUJE SE BORBA, ŠIRI SE DELAVSKA SOLIDARNOST PO KRIVDI C.R.D.A. RAZBITA pogajanja glede varilcev Za stavkajoče nabranih nad 1 milijon lir - KP prispevala 50.000 lir - Predlogi sindikatov za ugodno rešitev spora - Nabiralna akcija se nadaljuje Varilci ladjedelnice Sv. Marka so še vedno v stavki. Zadnje dni se je položaj še zaostril zaradi novih represalij s strani ravnateljstva GRDA, ki je v torek suspendiralo še 91 delavcev. Tako je sedaj nad 400 suspendiranih. Razen tega so se v sredo pogajanja na U-radu za delo razbila. Predstavniki GRDA so tudi tokrat kot na prejšnjem sestanku v soboto trdovratno vztrajali na svojem, stališču. Od delavcev pooblaščeni sindikalni zastopniki so predlagali, naj bi se pri pogajanjih vzelo kot podlago uporaba 75 elektr >dov in naj bi ostale tarife nespremenjene. O vsaki eventualni reviziji tarif pa naj se razpravlja na zakoniti podlagi in na podlagi podpisanih sporazumov med ravnateljstvom in sindikati. Predvsem pa je treba vzpostaviti v ladjedelnicah normalno stanje, to je ukiniti vse represalije. Sindikalni zastopniki so obenem predlagali, naj se stavkajočim plačajo vse izgubljene dnevnice. Zadržanje predstavnikov ladjedelnic je bilo na zadnjem sestanku naravnost izzivalno in cinično. Niti najmanj niso hoteli vzeti v poštev, da predstavljajo njihove nečloveške zahteve resno nevarnost za zdravje varilcev, razen seveda občutne izgube zaslužka. Z novimi pogoji dela bi bili prikrajšani za okrog 4000 lir mesečno. Dočim so varilci že četrti teden odločno na braniku svojih priborjenih pravic, zavzema Prepoved komemoracije žrtev bombardiranja Taka je torej v kratkem zgo. dovina slovenskega šolstva na Goriškem v zadnjih letih. Položaj, v katerem se nahaja to šolstvo, prav gotovo ne dela časti rimski vladi, potrjuje pa, da je ta navdahnjena vse prej kot pa s tistimi načeli, na katera se tako često sklicuje. Niši tovariši komunisti in socialisti so, kjer jim je bilo mogoče, naredili vse, kar je bili: v njihovi moči zato, da bi se vprašanje slovenske šole do. končno rešilo. To, kar o do sedaj delali, bodo nadaljevali vse dotlej, dokler ne bo dosežen dokončni cilj. Da bo pa do tega čim prej prišlo, je nujno potrebno, da tudi slovenski politični voditelji na Goriškem spremene svoje dosedanje zadržanje, ki marsikdaj kvarno vpliva na ugodno reševanje in ki slovensko ljudstvo osamuje, namesto, da bi ga tesno združevalo s tistimi italijanskimi silami, ki se bore za spoštovanje republiške u-stave. Tržaška kvestura je šla že tako daleč, da prepoveduje celo komemoracije mrtvih. To se je pripetilo v petek, ko se je ha trgu pred šentjakobsko cerkvijo zbralo nekaj sto prebivalcev tega okraja ter več sorodnikov žrtev prvega bombardiranja od 10. junija 1944. Prišli so, da javno počastijo spomin žrtev enega izmed najbolj tragičnih dogodkov, ki jih je preživel Trst v zadnji vojni.' Toda mesto oblastvenega dovoljenja, ki ga je rednim potom zaprosil za to komemoracijo sestavljeni odbor, je prišlo na trg krdelo policistov in komisarjev javne varnosti. Sporočili so, da je komemoracija prepovedana; vrši se lahko samo v zaprtem prostoru. Zahtevali so obenem, naj se ljudje takoj razidejo. Seveda je zavladalo med prisotnimi veliko ogorčenje in marsikatera pikra opazka je šla na račun odgovornih krogov. Ljudje so se kljub povelju za razhod še precej časa u-stavili na trgu, se pogovorili o tragičnem dogodku, spomnili se svojih dragih, ki so tega dne izgubili svoja življenja. Dobršen del pogovorov pa se je sukal okrog nečuvene policij ke prepovedi. Odbor za proslavo žrtev bombardiranja je v zvezi s prepovedjo naslovil dr. Pala-mari ostro protestno resolucijo v kateri je poudarjeno, da je to dejansko kršenje svobode združevanja in izražanja ču. štev, kar globodo žali čut mater, vdov in sirot teh žrtev. Razstava v Dolini Učenci in učenke nižjega industrijskega strokovnega tečaja v Dolini priredijo razstavo risb, ročnih del in kuhinjskih izdelkov. Razstava bo odprta danes, v soboto 1®. t. m„ jutri v ponfedeljeg in torek od 9. do 13, in od 15. do 19. ure. Vljudno vabljeni! delavska solidarnpst vedno širši obseg. Za finančno pomoč stavkajočim je bil nabran do sedaj nad milijon lir. Naša partija je prispevala z zneskom 50.000 lir, ZDZ 5.000 avtonomna skupina občinskih klavcev 10.000, delavci Mediana 10.000, delavci tvrdke CLAl 4.200, komunisti sekcije Pon-čana 2.000, osebje Delavske zveze-GGIL vsak po 500 lir, v ladjedelnici Sv. Marka so nabrali nad 330 tisoč, v Tovarni strojev 215 tisoč, ladjed. Sv. Roka 42 tisoč, v podjetju Salto O.ISO, dr. Fincherle je prispeval 5.000 lir. To je seveda le delni seznam do sedaj nabranih prispevkov. Akcija solidarnosti je v polnem teku. Jutri otvoritev tržaškega velesejma Jutri zjutraj Im v Trstu svečana otvoritev VII. mednarodnega vzorčnega velesejma. Otvoritvi bo prisostvoval razen krajevnih visokih civilnih in vojaških oblasti ter predstavnikov trgovskih krogov tudi minister za trgovinsko mornarico Tamhroni. Na letošnjem velesejmu bo prisotnih 1415 razstavljaleev iz 23 držav. Kolektivne razstave i-majo Madžarska, Avstrija, Jugoslavija, Zapadna Nemčija, Grčija, Sirija, Libanon, Jordanija in Indonezija. V okviru raznih velesejmskih manifestacij je najavljen za 20. junija dan «Seal Ciuha», 21. junija uradni dan Avstrije. Prisostvoval ho med drugimi osebnostmi iz Avstrije tudi generalni tajnik avstrijske trgovske zbornice dr. Korinek. Za 22. junija pa je najavljen uradni dan Jugosla-slavije. V naslednjih dneh se bodo vrstile bližnjevzhodne države. Od 25. do 27. junija ho drugi nacionalni kongres folklorne pesmi. Spati cLtymd m* t/ sitciu PD «,Hass» na Vrdeli-Sko-Ijet organizira za jutri, v nedeljo 19. t. m. z začetkom ob 20.30 varietejski večer. Prireditev bo na društvenem igrišču (ul. Scoglietto 197). Kdor želi prebiti par veselic uric, naj ne zamudi tega večera. Smrtna kosa v Nabrežini Na Telovo so Nabrežinci spremili k zadnjemu počitku Ivana Mihaliča, ki je bil znan v vsej občini kot eden izmed najstareiših kovačev. Kljub neizprosni bolezni, ki mu je naglo izpodkopavala zdravje, se je pokojnik skoro do zadnjega ukvarjal s svojim težkim in trudapolnlm poklicem. Poznan je bil širom naokrog knt ‘vztrajen delavec, dober družinski oče in dosleden antifašist. V svojem poklicu je iz-vežbal sina Danila, ki nadaljuje očetovo delo. 'S smrtjo Ivana Mihaliča izgubi «'Delo» enega izmed svojih najzvestejših bralcev. Sinu tov. Danilu in vsem sorodnikom izraža nabrežinska sekcija KP iskreno sožalje, ki se mu lz vsega srca pridružuje tudi naš uredniški kolektiv. Ob obletnici smrti ljubljenega sina darujeta družini Štolfa in Košuta, v počastitev njegovega spomina 1.500 lir za tiskovni sklad «Delan. TEŽKE IZJAVE PODTAJNIKA MINISTRSTVA ZA ZUNANJO TRGOVINO Nedopustno vmešavanje v vprašanje proste cone Komaj je prejšnji teden odpotovala iz Trsta ministrska komisija, ki ima nalogo preučiti vprašanje ustanovitve proste cone, že so prišle na dan izjave, ki zvenijo proti u-stanovitvi proste cone. Kar je najbolj resno na stvari, je dejstvo, da izjav ni dal morda kak politični predsednik ene ali druge stranke, marveč vidna osebnost, ki zavzema važno mesto v vladnih krogih. Izjave proti ustanovitvi proste cone so prišle iz ust poslanca Paola Trevesa, podtajnika v ministrstvu za zunanjo trgovino v Rimu. Podtajnik je dal te izjave na radiu v oddaji «Glas Trsta». Odmev na izjave je bil posebno v trgovskih krogih našega mesta zelo neugoden. Tudi razne politične stranke so prišle zaradi stališča, ki ga je iznesel podtajnik Treves, v dokaj neroden položaj. Sicer se je v Trstu takoj dvignil val protestov, pričenši z mestnim odborom za prosto cono, kateremu je sledil koordinacijski odbor malih in srednjih podjetij pa do tržaške podružnice PSDI. Pri tem naj omenimo, da je poslanec Tre-vesi pristaš prav omenjene stranke. Zaskrbljenost, ki vlada v Trstu zaradi omenjenih izjav, je docela utemeljena. Ne smemo namreč pozabiti, da sta dva člana ministrske komisije za prosto cono neposredno in posredno odvisna od ministrstva, kjer ima ^Treves tako visoko funkcijo. Zato bi te izjave — čeprav na celi črti negativne - utegnile vplivati na delo in zaključke komisije. Najmanj, kar lahko pripomnimo, je to, da so take izjave povsem neumestne, če ne morda celo kaj resnejšega. Ali ni to direktno poseganje v zadevo, pri kateri bi morala imeti komisija, ki jo preuču- je, popolnoma proste roke? Na vsak način pa je treba u-gotoviti, da se stališče, ki ga je iznesel podtajnik Treves, docela strinja s stališčem Confindustrije, ki se je izka; zala do sedaj kot največja nasprotnica ustanovitve integralne proste cone. ZAČETEK POMLADANSKEGA ZASEDANJA TRŽAŠKEGA 0BČ. SVETA KOMUniSTI POSTAVILI P00BLEHI C. o. D. A. in ninnisi izgonov Intervencija tov. Radicha glede prepovedi komemoracije žrtev bombardiranja - Tov. Gombač tolmačil zaskrbljenost mestnih straž V tem tednu je začel tržaški svet svoje pomladansko zasedanje. V torek in včeraj sta bili dve redni seji, dočim je bila v sredo še ena in sicer izredna seja, posvečena skoro v celoti odobritvi raznih sklepov občiiiskega odbora. Na prvi seji pomladanskega zasedanja so se vrstile razne intervencije naših in svetovalcev drugih skupin. Tako je imela tov. Weissova v torek dve intervenciji in sicer glede pravilne porazdelitve socialnih fondov med vojne upokojence ter upokojence I,NPtS na eni strani ter za vzdrževanje občinske podporne ustanove na drugi. V drugi intervenciji se je zavzela glede načina izplačevanja obrokov za stroške občinske godbe. Tudi "tov. Gombač je imel na prvi seji dve intervenciji. Tol- IT ALI JANŠKO NOGOMETNO PRVENSTVO Rezultati 33.kola prvenstva, ki se je igralo v nedeljo: Ata-lanta - Juventus 2-1, Bologna -Pro Patria 5-0, Fiorentina - In-ter 3-3, Milan - Spal 6-0, Novara - Genoa 3-1, Roma - Cala nia 3-1, Sampdoria - Napoli 5-2, Torino - Udinese 1-1, Triestina - Lazio 1-3. Po 33.kolu je lestvica naslednja: Milan 47 točk, Udinese 42, Roma 39, Bologna 39. Fiorentina 38, Napoli 37, Juventus 36, Inter 34, Torino 34, Sampdoria 33, Catania 29. Lazio 29, Genoa 29; Triestina 29, Ata- 6 točk, Cebulec 4, Kolonko-vec 2, Rocol 2, Siima 1, Sv. Ana 1, Barriera 0, Sv. Jakob 0. Na čast varšavskemu festivalu organizira mladina še druge športne pobude. Razen mestnega nogometnega turnirja so v teku priprave za turnirje v tržaški okolici in v občinah. Tako je dal SK «Ro-zandra» pobudo za nogometni turnir v dolinski občini, ki začne že jutri. Vpisane so čete iz Bol junca, Ricmanj, Doline in Milji Miljska občina bo tekmovala z dvema četal-ma. Tudi v openskem okraju lì - WWBU fanta 28, Novara 28, Spal 23, | pripravljajo sličen turnir. Vpi- Pro Patria 20. jutri bodo naslednje tekme: Udinese - Atalanta, Lazio -Bologna, Triestina - Fiorentina, Pro Patria - Milan, Catania - Napoli, Inter - Novara, Spai - Roma, Juventus - Sampdoria, Genoa - Torino. TRŽAŠKI SPORT Pokal «Festivala v Varšavi» V tretjem tednu nogometnih tekem za pokal «Festivala», ki sta ga organizirali ZDTV in ZKM so bili rezultati srečanj naslednji: Skedenj - Rocol 2-1, Kolonkovec - Barriera 11-2, Stima - Sv. Ana 1-J, Cebulec -Sv. Jakob 7-3. Klasifikacija za področje Trsta je naslednja: Skedenj Diskriminacije tudi v cerkvi Nemalo so se šentjakobske slovenske vernice na Telovo zar čudile, ko so zvedele, da je prepovedano nositi v procesiji cerkveno zastavo Sv. Cirila in Metoda. Se večje je bilo nedvomno njihovo začudenje in razočaranje zaradi prepovedi petja slovenskih cerkvenih pesmi. V znak protesta se večje število vernic ni udeležilo procesije. Kljub Posebnemu statutu je prišla diskriminacija proti Slovencem Že tako daleč, da se prepoveduje sedaj tudi slovensko petje v procesiji in zastava svetnikov, ki sta slovanskega pore kla. V zvezi s tem bi se že lahko postavilo vprašanje, ali ni to dejansko oviranje tudi verske svobode? Prihaja pa s strani tistih, ki se zelo ilrokoustljo o «železnih zavesah» in «komunističnih brezbožnikih». sale so se čete iz Trebč, ki so dale pobudo, nadalje Bazovice, Opčin in Malega Repna. Vodijo se tudi priprave za lahkoatletski' turnir, ki se ga lahko udeležijo vsi mladinci in mladinke do 21. leta starosti. Seja tajništva SHLP V ponedeljek 20. junija ob 18. uri bo redna seja tajništva Slovensko - hrvatske ljudske prosvetei Na dnevnem redu je važna razprava o bodočem delovanju. Priporočamo točnost. Seja Glavnega sveta SHYP V soboto, 25. junija ob 18. uri bo IV. redna seja Glavnega sveta Slovensko-hrvatske prosvete. Vabila z dnevnim redom seje bodo člani prejeli po pošti. Ker bo na dnevnem redu razpravljanje in sklepanje o važnih vprašanjih v zvezi z novim položajem, priporočamo polnoštevilno udeležbo. Tajništvo SHLP Uprizoritev veseloigre «Nikita, ruski junak» na Kontovelu V nedeljo, 26. junija ob 20. uprizorila dramska mogla za to priliko ustreči že-iz Siv. Križa veselo- lji vrdelskega društva. V primeru, da bi bilo to nemogoče, bo društvo s sodelovanjem SHLP poskrbelo za gostovanje drugih kulturnih skupin. Na prireditev opozarjamo že danes vse vrdelske Slovence. DROBNE ŠPORTNE VESTI REKA — V soboto so bile na Reki mednarodne motociklistične in avtomobilske dirke, ki so se nadaljevale tudi v nedeljo. V kategoriji motorjev 125 cc je zmagal Ceh Fran-tišek Bartoš na motorju Zbro-mvka (povprečna brzina 99.850 km na uro), 2. Mandolini Ulalija) MV Augusta-. Kategorija 250 cc: 1. Patrick Berger (Nemčija), motor NSU, povprečna brzina 110.950 km motor Guzzi. Kategorija 500 na uro, 2. Marelli (Italija) cc s prikolico: 1. Edvard Strub (Švica), motor Norton, povprečna brzina 106-360 km na uro, 2. Neusener PARMA — Na mednarodni avtomobilski dirki na progi Parma - Poggio di Bercelo se je v nedeljo smrtno ponesrečil italijanski dirkač Mario Della Favera. Ko je vozil na stroju Ferrari z brzino kakih 230 km, je zadnji del vozila oplazil vogal neke hiše. Stroj se je raztreščil na dvoje, pilota pa je strašen sunek vrgel na cesto, kjer je obležal mrtev. BUDIMPEŠTA — Na evrop. skem košarkarskem prvenstvu, ki je začelo prejšnji teden so se plasirale za finalne tekme (Bolgarija, Madžarska, Poljska in Sovjetska zveza. V tolažilni skupini pa so v finalu Luksemburg, Finska, Švica in Francija. , uri bo skupina igro v treh dejanjih s petjem, glasbo in baleti «Nikita, ruski, junak» na .Kontovelu. S to igro bi bili morali Križani nastopiti že pretekli teden, a so ivmesj posegle nepremostljive zapreke, združene z bo-leznjo enega izmed sodelujočih. Vljudno vabimo k številni udeležbi! 29. junija kulturna prireditev v PD Haas na Vrdelci 29. junija priredi prosvetno društvo «Haas» na Vrdelci kulturno prireditev za Slovence Društvo je naprosilo sveto-ivansko dramsko družino, da bi za to priliko nastopila «Mandrjarji». V trenutku, ko lo pišemo nam še ni znano ali bo omenjena dramska skupina Piireditev žena V počastitev Kongresa tržaške žene priredijo članice .Zve- ze demokratičnih žena krožka Kraljič v četrtek 23. junija ob 20.30 v dvorani krožka slovenski kulturni večer. Na sporedu je predavanje Tatjane Arrigler o emancipaciji žena kateremu bodo sledile recitacije Zore Košutove, koncert na klavirju in harmoniki, dočim bo mučil je zaskrbljenost, ki vlada v vrstah mestnih straž, ter povedal, da se kakih 50 namerava izseliti v Avstralijo, ker nimajo nobenih jamstev za bodočnost. Postavil je predlog, ki je bil že večkrat izne-šen z naši strani, in sicer, da se zopet vzpostavi zbor mestnih straž, kot je svojčas že obstajal. Odbornik Rinaldim je v zvezi s tem vprašanjem dejal, da je treba računati na finančne težkoče, ker tol to stalo četrt milijarde lir. Dejal je Še, da je na vsak način zaskrbljenost neupravičena. Tov. Gombač se je dotaknil še vprašanja pekov, ki se pritožujejo zaradi pretiranih glob, khtere se jim nalagajo vsled nekaterih prekrškov. Sledila je važna intervencija tov. Radicha, ki je sprožil vprašanje zaskrbljujočega stanja v GRIDA zaradi brutalnih represalij ravnateljstva in u-vajanja metod nadizkoriščanja. Tov Rcdich je v zvezi s tem zastavil županu vprašanje, ali misli posredovati pri ravnateljstvu ladjedelnic. Zupan se je kot običajno skušal izmikati. Nekaj pa je le moral obljubiti, to je, da bo posredoval iz moralnega in človeškega vidika. Naš svetovalec je končno iznesel tudi oster protest zaradi policijske prepovedi komemoracije" žrtev bombardiranja od 10. junija 1944 ter kritiziral vodstvo občinskega zabavišča v ul. S. Marco, ker ni hotelo staviti na razpolago svojih prostorov za komemoracijo. Tov. Pogassi je predeči! vprašanje stanovanjskih izgonov in obnovil predlog za podaljšanje zapore, dokler se vsaj deloma ne reši vprašanje stanovanjskih gradenj. V teku seje je občinski svet počastil spomin svetovalca Guaina, ki je umrl prejšnji te- na to odobrili razne sklepe o-žjega odbora, Soglasnost je odmanjkala, ko je prišlo v razpravo vprašanje nakupa večje nepremičnine, ki je potrebna za razširitev občinske palače. Zaradi previsoke cene 117 milijonov lir so komunisti in drug,e /skupine glasovali proti sklepu. Na naslednji seji se je nadaT ljevalo z obravnavanjem raznih sklepov ožjega odbora. O včerajšnji seji bomo poročali v prihodnji številki. Razstava ročnih del v Križu Marija Cesarjeva čita- lvl la odlomke iz svojih spisov. ' ' N njegovo mesto pride Za to priliko bo prirejena raz- ae': . . kandidat a, stava slovenske knjige, narod-1 indipendentisticni kandidat dr. nih noš in folklornih motivov. Mario Stocca. Svetovalci Dekleta «Pomladanskega srečanja» organizirajo za 29. junija v Sv. Križu razstavo ženskih ročnih del. Razstave se lahko udeležijo vsa dekleta od 13 do 25 leta staroslji s predložitvijo šivar nih izdelkov, vezenin, pletenin, izdelkov iz rafije in raznih umetniških, kot cvetja itd. Posebna komisija, ki bo ocenila razstavljena dela, bo nagradila tri najboljša. Nagrade bodo razdeljene na veselici, ki bo prve dni julija. Za teden --- dni — Sobota, 18. — Efrem Nedelja, 19. — Julijana Ponedeljek, 20. — Silverij (mil Torek, 21. — Alojzij (Vekaslf Sreda, 22. — Aha-clj Četrtek, 23. — Deziderij Petek, 24. — Janez Krstnik Kres. ZGODOVINSKI DNEVI 19. 1953 sta bila usmrčena električnem stolu v Sl Singu junaška borca za ® zakonca Ethel In Julius sentoerg. 2C 1933 je umrla Klara Zeti ustanoviteljica mednarodni ženskega gibanja. Rojena bila leta 1857. 22. 1941 je nacistična NemS zahrbtno napadla Sovjeti zvezo. RADIO oooat Hočemo biti talci Zaradi ovir, ki so se pojavile prt izstavitvi potnega dovoljenja nameščencem nekega tržaškega podjetja za potovanje v Kanalsko dolino, se je vnela med nekaterimi tukajšnjimi 1 isti polemika. Kar se tiče izstavitve potnega dovoljenja, je bila stvar razčiščena. Zadevna pojasnila je dal «Primorskemu» tiskovni urad vladnega komisar jata. Slo je za birokratsko zamudo pri izstavitvi dovoljenja. Dejstvo pa Je — in to ostane —da so morali izlet odpovedati prav v zadnjem trenutku. V tej zadevi se je, nepo-kltcam oglasil, seveda tudi «Piccolo», ■ ki je navdušeno odobraval, da ni bilo dano potno dovoljenje. Glasilo prijatelja Mussolinija se namreč sklicuje, da tudi jugoslovanske oblasti nočejo dati dovoljenj za potovanje državljanov italijanske narodnosti in da je zato prepoved potovanja tržaškim Slovencem povsem logit-a posledica tega in kot taka — za «Piccolo» — docela no mestu. K ■ temu nizkotnemu poskusu «Piccola», da bi spremenil tržaške Slovence v neke vrste talce, hočemo jasno povedati, da smo te vloge, ki nam jo hočejo na vsak način naprtiti, že naveličani. Mislimo, da je skrajni čas, da se s takimi metodami preneha. Vprašanje oviranja v kretanju državljanov italijanske narodnosti s strani Jugoslavije, naj uredijo med seboj merodajni organi. Tržaški Slovenci nočemo pa postati zaradi tega talci. Ce imamo kot italijanski državljani gotove dolžnosti; imamo pa tudi pravice, kot ostali državljani in ne bomo dopuščali, da bi nam jih kdo osporaval. TRST A SOBOTA: 12. Povrtnina zdravje: Paradižnik - 13.30 opernega sveta - 15.30 Po-gov1 z ženo - 16. Salonski orkester 17.30 Rossini: Pepelka - 19.15 dijska univerza: Oblačila stari’ Rimljanov - 21. Malo za SamIPUblik malo za res. NEDELJA: 9. Kmetijska daj a - 10. Prenos maše iz trža stolnice - 12. Oddaja za -naj-m še: Jurček in gozdni mož - ll Glasba po željah - 15. Mlad« pred mikrofonom: Zbor siovfl ske srednje šole v Trstu Malo za šalo - malo za res - (L ~~*1 Poje Sem-polajskl zbor - 20' ,z8°' Mascagni: Prijatelj Fritz, op* »Vor v 3 dej. altlju PONEDELJEK: 12.55 Poje V ,. J skl duet - 14. Igra pianist Fran 1 de Russo - 18,30 Poje tenorist Dui1 Iki, ; Penot - 19.-15 Mamica, ipripoj I nn duje - 20,30 Škerjanc: 11. “ n Sonetnega venca - 24. Kaj moj ,‘ne> o streli m o gromu vedeti' ji bežni grešita oba» (In “ ' si pecca in d,ne). Film 1" » Nedelja, 19. junija ob 16 15 se ponovi. , Sreda, 22. junija ob 20: «8°, ra, učena opica» (Bo-nzofj^ scimmia sapiente). Film r versai. hav Vlad Cfed-il6m N rt I9zn: ’en Merr laser 4r>bi (‘nsi V Šolsko leto se je zaključilo na slovenskih osnovnih In višjih šolah s celo vrsto lepih prireditev in skrbno pripravljenih razstav, ki so povsod vzbudile zanimanje med starši in prijatelji naše mladine. Zaradi pomanjkanja prostora, se moramo žal omejiti samo na nekatere šolske prireditve, kar seveda ne pomeni, da so druge zaostajale po svoji pestrosti in dovršenosti. Z zadoščenjem lahko ugotovimo, da so bile prireditve in razstave povsod dobro obiskane, kar je bilo najboljše priznanje našemu mlademu rodu in njegovim požrtvovaK nim vzgojiteljem. V soboto večer je bila pri Sv. Barbari ljubka kulturna prireditev tamkajšnjih šolskih otrok. Kljub izredno slabemu vremenu je bila za to priliko prostorna dvorana Ljudskega doma do zadnjega kotička zasedena. Otroci so izvajalt točko za točko — In teh Je bilo dosti na sporedu — zares lepo in prisrčno. Šolski pevski zborček Je zapel šest narodnih, med katerimi je bila hrvatska, nastopila sta tudi Kocjančič Ginevra in Svevo Ivan ter v duetu zapela «Od železne ceste», za tern s o sledile ljubke recitacije, med katerimi omenjamo zlasti o veselem pastirju, ki jo Je s pravim občutkom podal učenec 2. razreda Bandelj Elvi; prav tako ljubka je bila recitacija «Oba Junaka», ki sta jo podala Klarič Anastazija in Korošec Miro. Pri igri «Škrati» so sodelovali vsi učenci tamkajšnje šole. Svoje vloge so Prireditve in razstave na slovenskih šolah posebno dobro obvladali Božiglav Ljubomir, Svevo Ivan In Sveti-naVladimir, vendar pa so pohvale vredni vsi, prav vsi nastopajoči. Ob tej priliki je bila odprta tudi razstava ročnih del in risb, katero so si vaščani, zlasti roditelji z zanimanjem ogledovali in hvalili zlasti deklice, ki so se zelo lepo izkazale. Uspeh učencev šole pri Sv. Barbari je bil letos dober. Za to sta poleg učencev pohvale vredna tudi učitelja Ferluga in Obcrsnelova. Ta uspeh naj bo v vzpodbudo za bodočnost! Preteklo nedeljo je bila tudi v Barkovljah, v prostorih osnovne šole lepo uspela šolska prireditev. Predstava je privabila veliko število staršev, sorodnikov in znancev nastopajočih. Po kratkih uvodnih besedah so barkovljanski šolarčki lepo nastopili z naučenimi igricami in petjem. Prav lepo je nastopil šolski pevski zbor pod vodstvom učiteljice g. Možinove z raznimi narodnimi pesmicami ter Izzval dolgotrajno ploskanje. Otroci I. razreda so podali enodejanko «Cilka tn njena punčka», ki Je povzročila obilo smeha. Malčke smo poslušali z najve-čjtm zadoščenjem, ker so izgovarjali d prav lepi slovenščini in z odličnim poudarkom. Tudi učenci II. razreda so prisrčno nastopili z igrico «Ukradena zve- k realnosti, k optimističnemu pojmovanju življenja. Zato priporočamo, naj bo izbira odrskih del v šoli temeljitejša ter naj ista slonijo na realnosti. V sredo večer je priredila slo- zda». Posebno je ugajal ples bra- uensf£a osnouna Sola na Opčinah dat-ih palčkov. Dvodejmsko «V boj za mamico» so podali učenci III., IV. in V. razred a. Vsi otroci so se prav lepo izkazali, tako dečki, kt so se pogumno podali na pohod v grad Smrti, da ukrotijo koščeno ženo, kakor tudi deklice v vlogt smrtnili vil. Vidno je bilo, da so učiteljice vložile veliko truda in potrpljenja v pripravah Za kulturno prireditev in dosegle so velik u-speh. Prireditev je bila bolje pripravljena od prejšnjih let tn zlasti je bilo opaziti velik napredek v -izgovarjavi. Dovolimo si pa pripomniti, da dočim je bila igrica «Cilka in njena punčka» povsem vsebinsko odgovarjajoča našim časom, ne moremo trditi istega o dv ode Janki «V boj za mamico», kjer pride do izraza poveličevanje smrti in stremljenje po njej, kar neprijetno zveni na ustih otrok, ki imajo še vse življenje pred seboj. Smatramo, da je potrebno uvajati otroke zelo uspelo kulturno prireditev, pri kateri so več ali manj sodelovali vsi razredi. Za prireditev je vladalo tako zanimanje, da je bila prostorna dvorana Prosvetnega doma pretesna. Prireditev je otvoril šolski pevski zbor in glavi. Otroka so -prid-rž^ opazovalnem oddelku s Prw zo okrevanja vi 10 dneh. *** V sredo zvečer se ie f k el v bolnico 47-le-tn l- Kar* I go iz ul. Manzoni 11, ki zdravniki morali takoj oPLjI globoko ra-n-o na nosu in na sno obrvjo. Kaže, da ga lc f do v prepiru iranll z nož61*1' licija Išče napadalca. V dneh od 9. do 15. jun'$ ie v tržaški občin rodilo „ trok in 1 mrtvorojen, urTjj 53 oseb, -porok pa- Je pno^ bl« 86c k 4!? !! % RUl teVBLA7ICd?EUa,i’ Založništvo «DEL** ,< Tiska tip RTV*. To-rfh' . ZOBOZDRAVNIC141 AMBULATORI Dr. A. M. Sanf zobozdravnik-kiruf-^i, Ustne in zobne bol*' zobne proteze ^ Sprejema od 9. do 15. do 20. ure- m. Ulica Torrebianca * j) (vogal z ul. Card»* tel. 37-118 ker S «S 'iči t s« t«l •h t* «M % •>6] J» 'Hi