9t, 38; V Gtoric^ v soboto; dne 12. aprila. 1913; f Telefon št. 83. 'Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr, K- Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki uljci §t. 7 v Gorici v I. nadstr. na desoo. Uppavništvo se nahaja v Gosposki ulici št.' 7 v l. nadstr. na leto v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano l-krat-16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje, črke po prostoru, Reklame, in. spisi v uredniškem delu 30 vin.,vrsta. — Za obliko/ in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Dr. Ant.Botoič: (Konec.) V vseh (pokrajinah, katere ®mo pre-matrali dosedaj, prihajajo Slovenci v stik z Nemci. Drug narod pa, s (katerim se morajo iboriti; so tudi Lahi, s katerimi se tro v vseh treh kronovinah avstrijskega Pri-morja. Lani sem navedel začasne podatke ljudskega' štetja, ki se pa od končnih zelo razlikujejo i. s. v dobro Slovencem. Zaradi obsežne goljufije pri štetju v Trstu in Gorici je bila izvedena revizija v obeh teh mestih. Pri reviziji ipa ni mogel biti pritisk na'islovenski-živelj ;tako močan in obsežen kakor poprej; tako, da se nam je razmerje* med narodoma pokazalo tu v svetlejši luči: Zato dodam o tem predmetu še nekaj ibased. V Trstu se je v razmerju k poprejšnjemu Štetju število Slovencev več nego podvojilo,. Lahi pa skoraj čisto stagnirajo. Iz tega marsikdo.sklepa zelo daleč, kar pa ni upravi ceno. Poslednji dve štetji se ne moreta uva zevati, ker je bil ves način spri poprejšnjih štetjih drug nego sedaj in tlak laške večine poprej mnogo pbčut-nejši. Dosti podučnejši je primer s starejšimi statistikami; zlasti s štetji iz 'leta 1880, ker moramo na splošno trditi, da se je števna tehnika zadnjega štetja najbolj približevala onemu iz leta 1880. Iz. naslednjega fpragleda< moremo;posneti narodnostni preokret v zadnjih 30 letih, in dodajem uradna številke štetij iz leta 1890 in 1900 le v svnho znazorenja. 1880. Slovenci 26.263, Lahi 88.887, Nemci 5141. 1890. Slovenci 27.725, Lahi 100.039, Nemci 7.107. 1900. Slovenci 24.679, Lahi 116.825, Nemci 8.880. 1910. Slovenci 56.916, Lahi 118.959, Nemci 11.856. Od 1000 domačih prebivalcev. 1880. Slovenci 217'9, Lahi 737'6, Nemci 427. . POTAPENKO: Generalova hči... Prevel: A. M. (Dalje.) Koča.se ni v ničemer razlikovala od drugih, razen da je >bila morda malo »bolj bela od sosedniih, ker jo je Stjepanida pred kratkim pobelila. Skozi zelenkaste šipe malega okenca se je svetlikala turobna svetloba. Velik kuštrav pes, kateremu se je bil na repu prisušil velik kos Mata, je strašno zalajal; ko pa ije opazil, da je Hivrja, katero so dobro poznali vsi vaški psi, se je pomiril in celo pomahljal z repom, kar se mu pa ni posebno posrečilo, ker ga je oviral prisušeni kos iblata. »Tu sem, tu 'sem, gospodična! On leži v mali sobi,* je rekla Hivrja. Šli sta skozi temno vežo, krenili na desno in.prišli v malo sobo z nizkim stropom in z veliko pečjo. Manjička se je nehote ustavila na.pragu, nasproti ji je planil vzduh, kakršnega že sni dihala v svojem življenju. Zameglilo se ji je pred očmi; toda premagala se Je takoj, zbrala.se in pogledala bistro. Prvi trenutek ni mogla ničesar razbrati; na.mizi je brlela svetilka, nekdo je tiho ječa!. 1890. Slovenci 2047, Lahi 738*8, Nemci 52'5. 1900. Slovenci 163:4, Lahi 773'6, Nemci. 58*8. 1910. Slovenci 298'1, Lahi 623'1, Nemci 62'1. Prirastek za 30 letno dobo. 1880.-1910. .absolutni: Slovenci 30.653, Lahi.30.072, Nemci 6.715. 1880.-1910. odstotni; Slovenci 11672, Lahi 33'83, Nemci 130'62. Laška večina toTej ni mogla obdržati svoje pozicije, umaknila se je iz prejšnjih skoraj 3A vsega prebivalstva na nekaj malo nad 2/5. Najbolj se je morala umikati pred slovensko manjšino, ki si je pridobila tu zelo lepih uspehov. Celo absolutno znaša slovenski prirastek več nego laški, kaj šele odstotno. Proti laškemu prirastku 34% stoji slovenski 117%. Seveda je ta razvoj čisto priroden, ker je prirastek Trsta prišel iz okolice, ki pa je slovenska. Lahi slovenskega priliva ne morejo asimilirati, kar jasno dokazujejo gorenje številke. In tako moremo gledati z največjimi nadaimi na slovensko bodočnost v Trstu, čimbolj bodo znali Slovenci okrepiti v svojih vrstah narodno zavest ter s tem še stopnjevati odpor, katerega goji vsak narod že v svoji notranjosti proti odnaf odovaniju. Tako se bo morala laška pozicija v Trstu i dalje in nagleje drobiti iii prav lahko si mislimo, da pridobi v ne preoddaljani dobi slovenski živelj v tem važnem mestu premoč. Iz tega dejstva ne bomo sklepali na politično smer, — kako bi Avstrija mogla priti v okom italijanskemu pohlepu po Trstu, toda ne s tem, da zatira laški živelj v Trstu, ampak s tem, da da Slovencem potrebno podporo v niSihovem narodnem razvoju. Ne moremo pa si zatajiti, da je zrastel slovenski manjšini v Trstu nevaren konkurent, nevaren glavno v tem, ker podpira njegov razvoj država, kjer le mogoče; to je nemška manjšina, ki se tu naglo, stalno razvija, kakor dokazujejo podatki vseh dosedanjih štetij, in pa njen odstotni prirastek, ki je celo naglejši nego pri Slovencih. Nemci so si pridobili v Trstu že pozicijo, s katero moramo resno raču- nati. (Opomba prevajalca: Ravno v sedanjem času se kaže, da spoznavajo go-renjo pisateljevo trditev že tudi Nemci, ki š*o pričeli govoriti, in sicer resno govoriti, o skupnem nastopu tržaških Lahov in Nemcev proti Slovencem.) Tudilna Goriškem je mnogo več Slovencev, nego so jih sedaj našteli. Def initiv-ne številke znašajo: 154.564 Slovencev t. i. 618'5%0 in 90.119 Italijanov (360'6%0). Pro ti letu 1900 je prirastlo 13.982 ali 9'95%0 Slovencev in 8983 Italijanov (11*07%). K temu treba prišteti še 4486 Nemcev (18%„ vsega prebivalstva z 28%0 prirastkom). Laški prirastek ije torej odstotno nekaj večji, kakor je bil tudi v prejšnjih periodah, vendar pa njihova prednost pred Slovenci ni tako velika, kakor se je s prva zdelo. Izprememibo je zakrivila razlika v 'ljudskem štetju v mestu Gorici, ki je še v laških rokah, čeprav leži v slovenski okolici. V tem mestu Lahi rapidno padajo, ter jih slovenska manjšina naglo odriva. Še leta 1890 je iznašala laška večina 742'3%0, slovenska manjšina pa 178'2%„, do leta 1900 ije prirastlo Lahom m Slovencem približno enako število duš, vendar so Slovenci dosegli 201%o, Lahi pa so padli na 678%o, pri čemur so se morali umakniti tudi nemški manjšini. Pri zadnjem štetju pa ismo našteli v Gorici Slovencev celih 6036 več, Italijanov pa 1300 mani. Laška večina je padla celo na 5057% o, in se tedaj drži prav ozko nad polovico, slovenska manjšina pa je stopila na 368'4%0'(za 168'3%.,!): vrhutega je tu močna nemška manjšina 110'5%« (ki ostaja na enaki višini). To je edino mesto, kjer moremo obenem s Trstom zares z uteho govoriti o napredku Slovenstva in o naši ekspanziji. Zato roa v okoliških okrajih te krono-v.ine ne moremo govoriti o takem napredku . Slovenstva. Najbolj prihaja v postav goriška okolica, kjer Italijani raz-uneroma nagleje rastejo nego Slovenci, četudi ne dosegajo znatnejšega števila. (V goriškem okranu 6r4%,0. Pozornost pa vzbuia. da znatno raste tudi nemško število. V laških okrajih se je pa zopet slovenska manjšina v zadnjem času oslabila. V korminskem okrasu, kjer je slo- »Stjepanida, oj Stjepanida!« je.vzkliknila Hivrja polglasno. »Kdo je?« se je začul ženski glas izza peči. »O-oh« je zastokal bolnik z bolestno-razdraženim glasom in se obračal s težkim ječanjem na postelji. »Pojdi sem, Stjepanida. Jaz sem, šolska Hivrja!...« Izza peči je stopila majhna, suha ženska, postarna, v pisanem krilu in beli srajci s križasto ruto na glavi. »Kaj pa je, Hivrja?« je rekla; takoj nato pa je stopila korak nazaj, ne posebno začudeno in tudi ne prestrašeno, ter se prijela z obema rokama za glavo. »Kaj je to? Gospodična? Učiteljica?« »Seveda, učiteljica!... Ali ne vidiš? Gospodična so prišli k tebi!...« »Ali res? Oh, pri mas pa je vse tako razvlečeno!... Če bi vedela...« »Pojdi, pojdi! Tako nesrečo imaš nad seboj, pa govoriš o razvlečenosti!... In midve sva ti prinesli veselja!...« »Veselja! Oh, kako bi se jaz veselila! Gospod Bog* je poslal svojo šibo nad nas!...« »Oh-o-pih!« je zopet zastokal bolnik. »In tako je' to celo noč, cel dan!•...« je tožila Stjepanida! verjemite mi, že peto venska manjšina najmočnejša (238'9%0), je sicer ostala pri istem številu kakor, pred 10 leti, čeprav na nižjem nego pri še oddaljenejših štetjih, zato pa je v tržaškem okraju padla slovenska manjšina od 101*5. na 83'4%0 in v gradiščanskem od 35'1 na ' 23'1%0. Tu ibi imeli torej pred seb.oj. dokaz, da na slovensko-laški jezikovni meji Slovenci ne morejo enakomerno obdržati vseh svojih pozicij, četudi nam, na splošno ne more to tako močno Škodovati./. V Istri imamo končno 55'134 Slaven-, cev (1427'%.0). Prirastlo jih je 7417 ali 15*54%; prirastek je torej precej znaten, četudi ne tako visok, kakor nam se je v, prvem, trenotku zdeld, a vendar višji,.ne-r go povprečni prirastek te dežele. Večino imajo v 2 okrajih (koprskem 5707%0 proti laški manjšini in v pddgrajskem 816'2%0) s hrvatsko manjšino. V manjšini pa so v laškem piranskem okraju (183% „ Sloven- • cev), skupaj s Hrvati v motovuiiskem okraju (85'6%0), ter v hrvatskem, okraju Voloskem (108*6%,,) in nuzetskem okraju (1057%n) kjer je 'budi »laška manjšina. (Opomba prevajalca: Istra je torej idealna dežela, kjer ibi se morali pričeti dejanjsko izvrševati slovenskohrvatski.stiki, in.kjer. že sedaj vidimo ob Živem narodnem te-. lesu, kako škodljivo je izticanje šovinistič?,, ne samoslovenske ali pa. samohmrafeske-narodne zavesti). Izven svojega ozemlja žive Slovenci glavno v Puli, najbrž v ar-, madi.- Moja "lanska domneva, da se?Širijo na škodo hrvatskemu živilju, vidimo letos potrjeno. Tako so v podgrajskem okraju narastli od leta 1880 od 636'8 -na 816'2%0. V sosednjem voloskem okraju se je pa slovenska manjšina 21'6%,> v zadnjih 10 letih povišala na 108'0%0. V bu~ zetskem okraju, pa je obratno. V Istri .vidimo celo, kako sprejemajo nekatere hrvatske občine slovensko narodno zavest. Če upoštevamo izredno veliko sorodnost in podobnost obeh teh jezikov oz. narečij in poflagani prehod narečja v narečje, se tem premenam pač ne moremo čuditi. Mnogo važnejši je vprašanje, kako se. drže istrski Siovenci proti Lahom. Na to. ne moremo odgovoriti po okrajih, marveč je treba proučiti istrska narodna razmerja podrobneje; zdi se pa, da tu. Slovenstvo noč nisem spala! Ne vem, kako da se morem še držati na nogah!... Ali sedite, prosim vas, gospodična, ne stojte tam pri vratih!... Moj Bog, kako me je sram!...« »Čuj, Stjepanida, veselja sva ti prinesli!...« je nadaljevala Hivrja, »gotovo potrebuješ denarja, a?« »Ah, kako bi ga ne potrebovala!... Nikar ne govori! Saj veš sama: bolnik, in rad bi tega, rad ni onega... Pri hiši pa ni niti za sol. Včeraj si je naekrat zmislil — makove potice... Kaj ibi storila? Verjemite, kar jokal je: makove potice, makove potice! In kakor otrok se je drl: makove potice! Tako se mi je smilil, ampak kaj naj, napravim, ko nimam niti za sol, kako še maka! Moke imam, hvala Bogu, ampak maka ne zrnca...« »Midve sva ti pa prinssli celo vrečo denarja, Stjepanida!...« Hivrji je bilo povšeči, da muči nekoliko ubogo ženo. »Od koga?« »Od Klavdije Antonovne!« »Moj Bog!« je vzkliknila Stjepanida, rali je vstala od mrtvih, ali kaj?« »Od mrtvih ni vstala, temveč poslala je z onega sveta. Tu, poglej! To je, pravi gospodična, celih dvesto rubljev!« Stjepanida je vzela iz njenih rok dva stotaka in sama ni vedela, kaj bi z njima: ali bi verjela, da je to zanjo, ali pa se Hivrja samo šali, vedela je namreč, da;se ta ženska včasih rada pošali. »Ne verjamem, Jto ni zame!« je rekla; po glasu pa se ji je poznalo, da verjame napol, in da hi zelo rada verjela popolnoma. Gledala je Manjičko. »Da, da, to je vaše,« je potrdila Manjička. »Zares? Moje? 'Pa kako to? In kaj je pravzaprav to? Jaz ne vem, kako naj jih razumem!...« »Ne, jaz sem se šalila!«, je spregovorila zdaj Hivrja resno. »To je zate, Stjepanida. Danes je prišel sam general,- oče pokojne Klavdije• Antonovne, razumeš?« »Oo-h, oh-o-oh! Jezus! Križani Bog!« je stokal 'bolnik. »Kako se muči utogi Semjon!« je rekla Hivrja in nadaljevala nato z močno znižanim glasom: »Razumeš, Stjepanida, prišel je, jokal na grobu, in ker je irajnica imela rada tvojega Sašo, je rekel, naj se da tole tebi... Razumeš?« »Kako ne ibi razumela!« je vzkliknila Stjepanida veselo »iorej je moje! Torej-je moj ta denar, pa ga lahko porabim, kakor hočem! Ne?« »Seveda ga lahko!« Kako pa?« * . , i^Pride še;) istaivikih bistvo pridige, ki si ]e na) bi vzeli •k srcu prizadeta. . Oče nebeiški je poslal Srna, da deluje iv slavo Božjo in rešitev duš. Sredstvo pa, ;s katerim naj dosega cilj, je oznanjanje slave Botž^e. Poslal je Oče Sina, da lozna-jnja narodom Očetovo voljo, poslal ga je, *da rešuje duše Adamovega padca. To' hi edino to je bila naloga iRrfotusova. Tudi "vi; dragi, imate slešfti .Kristusa.; Kakor je iposlal Oče Sina, tako pošilja Sin vais. Duhovnik"1 je poslan, ida deluje v slavo Božjo potom reševanja'duš. Toiin edino to je na~ ;Joga duhovnika, >ki hoče biti resničen sin Cerkve, pravi naslednik 'Kristusov. Ni p a pri^/t en sjn. Cerkve, kdor -^e; m e& a v p o li «t i k o! i n v <*%& e v .dtii-ga dela, ki jih Kristus ni opravljal. -Kje v.svstem eyajjgeliiu stofrkaj o »politiki? Kdor drugače dela, ta ni pravi duhovnik, *a je- izpriflen isftt. Cerkve. • Kris*usa~ ismšmcf slediti, ne drugih pTe-rokov; on-namfjeeačrtal pot, on nam je jiJdal^redstVaV' 'Kdor se pa hoče toavSti z., drugimi usivamrni/ki niso«v evangeliju,-s? |po4i/ti'ko-to.drugihn, ta .trdi, da še je | Kristus- motil, da je trebalo dveh tisoč, let, da smo:prišli do pravih sredstev. To. bi pa bilo, da-se naijmilejše izrazim, »besitia-'litas1«.' ¦ • ¦ Rešitev neuimrjočih duš, to je naša edina naloga; oznanjati naim je sveti evangelij in ne drugo. Kdor sepa misli baviti. z;drugimi stvarmi kot so zapisane v evalngeMiju, ta rif za duhovnika, ta nima. poklica; .ta ne bi-bil vreden naslednik Kristusov. ¦¦:¦-....-.. . Tako je govoril govornik o. nailogi duhovščii e.. Prizadeti, ki se baviijo z društvi, prepiri, posojilnicami, volitvami, politiko, naj si vzamejo te iskrene besede k 'srcu! .. . Zadnji dnevi. ./ Samo nekaj dni jese do žrebanja umetniške loterije, ki jo 'je priredilo »Splošno slovensko žensko društvo« v korist 'slovenskim upodabljajočim ' umetnikom. Loterijski odbor je dobil z dežele in iz drugih kraljev, sploh razmeroma še jako' malo denarja. Zato našuljudneje prosimo' vse, cenj. poverjenike, da. se 'blagovolijo v znani',-svoji." rotdoljiiiDriošti' in'požrtvovalnosti potruditi še te zadnje dh'i', da raz-' p r'o dajo vse sr ečk e. Denar j e vposlati do 'torka, 15. t. m. opoldne. Sedanji uspeh daleko ne odgovarja skromnim nadam, ki jih ge gojil loterijski odbor, dasi je storil vse, kar je mogel, da bi. se dosegel čim boljši čisti dobiček. Tudf •slovenski umetniki so docela storili svoje; saj so podarili več nego 200 slik, kipov in risb za umetniško loterijo. ' Odbor ije naprosil najrazličnejše gospode in dame, o katerih je menil, da se 1e količkaj zanimajo, za težki položaj o mh umetnikov, za katere se ne meni živ h. s K PHrejevalpi so stonfli v polni meri s' ..o dolžnost, naij jo.stori tuidi občinstvo da nas končno ne bo moralo biti srarr! Nadaljevanje volna ' na Balkanu. Srbski vojaški transporti ustavljeni. . Srbski vojaški-transporti, ki so se v Solunu na grške ladje vkrcali, da odpk>--vejo proti Albaniji, so dobili povelje, d« se zopet na kopno vrnejoj kar se je "tudi-že zgodilo. Bile jih je 17 ladij. Proklamacija blokade. Dunaj 10. (Kor.) Poveljnik prve eš-kadre avstrijskega brodovja, ki še vdele-žuje mednarodne pomorske demonstracije proti Črnigbrl, je odposlal mornariški sekciji vojnega ministerstva sledečo brzojavko^ »Danes ob 8 zjutraj napovem v lihe-nu mednarodnega brodovja, ki zastopa Evropo, blokado obrežja od vojnega pristanišča Bar do Izliva rekfe Driri. Blokada "se prične ob S z]trfrai'diie ^."aprila 15113. *nfŠe ratf&a'nabrežje fnetf" taV"*^ |-41^';sever^ Sirke* V;^^$mi spadajo vsa pristanišča, zalivl^lrt Izlivi res med temi mejami in blizu obrežja ležeči otoki. Vse ladje, ki se nahajajo v blokiranem okolišu, bodo morale zapustiti ta okoliš tekom 48, t. j. do 8 zjutraj dne 12. aprila 1913. ' Cetinje 10. (Uradno.) Poveljnik mednarodnega brerovja v črnogorskih vodah, podadiniral Burney, je danes obvestil guvernerja v Baru, da se danes ob 8 zjutraj prične mirna blokada od Bara do izliva. reke Drin. Carjevo pismo črnogorskemu kralju. ' < Berlin 10. (Izv.) »Lokalarižeiger« po-.,. roča iz Petrograda: Ruski car je odposlal črnogorskemu kralju pismo, v katerem mu svetuje, naj vpošteva želje Evrope .glede skadrskega vprašanja. Manifestacije za Črrtogoro v Italiji. Rhn 10. (Ižv.) Včeraj je prišlo v >Bo~ ilogni in Genovi do velikih manifestacij za Čniogoro. Demonstranti so hoteli -tudi vprizoriti pred avstrijskimi konzulati demonstracije proti Avstriji, kar pa je-policija preprečila: Dalje v prilogi. Moll-ov Seidlitz-prašek je ea na želodca trpeSe rieprekosljivo -sredstvo katero ima prednost pred vsemi .dragimi, dr*/ stičnimi Čistil. kroglioami in grenoloami. Cena orig. škatlje K2\-~ Ponarejanje se sodujako lasledaje.' Nlollo-vo Franc, žganje In tot; za ribanje livota. — B&JeSine olaJlnjoSe In o'«repCu]oCe ita-rosnano sredstvo proti trganja in prehlajenja vsake Trite. Orlj?. steklenica K 2»— Na prodaj po vseh lekarnah v in mirodilnioah. Glavna lekarna A. M0LL c. In kr. dvorni zalotalk, Dunaj, ne stoji tako dobro. Vsaij v (koperskem I napravijo! ;C,/ N •• '." I Neoporečno potrebna, na pnvem %$&• I stu potrebna, je v naši'dežeti železnica poil naših gorah. Črta iz-Sv. Lucija doiBoV--1 škega, ta je neabh!odno.poitafeibna..NeMbiomo I , razlagali zopet, zakaj]:ker je bilo- že sfo^ I krat razloženo in popisano. Kakorje" p©t I trebna, nam spričuje dejstvo, da so si do-J mačini nabavili avtomobile ža promefi t Je I bila že res nujna potreba, da so jih kupili, j In kaj se nam obeta? Vičasih, prtfd- letLse I nam je obetala Predelska železnica,; alf I l zgrajena je bila Bojhinjska; obetala se nam, I je črta iz Sv. Lucije do Bovca, [ali dobili I bomo najibrže dosti krajšo: samo, zvezo I med Sv. Lucijo in Tolminom —j v vojaške »vrheI To da misliti! Za ^povzidigo. znatnega dela Goriške dežele jeipptrebna I železnica; sklepa se, proračuna/ napravi j načrte, preskrbi doma, kar treba, ali višji so tu nad nami in druge dežele zahtevajo svoje, pa ostajamo rod za rodom praznih I rok. ;. I Krivica bi bila velika za nas, tako-bi. I se na primer začela graditi železnica!iz I Gorice v Červinjan, ker bi mi nič ne do-I bili, in krivica bi bila, ako zgradijo 'samo> [ košček od Sv. Lucije do Tolmina* Ako se; I to zgodi, potem najbrže tudi ositane pii I tistem koščeku in odpravljeni bomo tza | vselei! Ni misliti, da če država napravi t kos železnice, da bo potem, ko (bo-to .kon-i t čano, ob prvi priliki podaljševala v črto. [Poreče:.vi že imate.nekaj, sedaj-.sct!-dru-? I gi na vrsti. Nižina bo preprežena s>prP7 j tgami. v naših gorah jbi. imeli, pa ftrialhno j vojaško* železnico, ki. bo .pač služjla- vo-I jaštvu ne pa domačinom! Zato pa je dol-I žnost ljudskih naših zasfopov in poslan- I I cev, pobrigati se za to reč pravočasno^ter I energično zahtevati, da če se začne, gra-I diti železnica, naj se zgradi poštena že-I leznica, kakoršno že zdavnaj reklamira I nase gorsko prebivalstvo. Predelske ni. I naj se uresniči torej vsi j drugi n^črt!- S I koščekom vojaške železnice se ne sme-I mo dati odpraviti! Prizadeti, na noge! L. i Duhovnikov poklic K Na pristojneim kraju je bil pa,ed krat-I kim govor o pokfcu duhovniltovem. -Za I motto si je izbral dunovnik-giovorjmk sve-I topisemske Kristusove besede:..»kak\p.r Ije poslal mene Oče, (tako Vra.s ¦ pošiljam j a z.« Tu podamo le. v par svojega bližnjega; tako je -tudi ~viz?goj*I Manfreda. Toda v srcu je estal stari .tj^f-bar, ki zna lepiti s strastjo in spyVaži^i( s strastjo in ki ve, kako sladko je".niašče-vanje za izdano čast, za odrečeno tuljav. Slep je, toda v duhu vidi več, nego Manfred z očmi. Otiplje ooraž inže viefleli to obraz iskrene m nedolžne sinaner'$ obraz žene, ki ljubi, a ljubi druzega in vara ženina Manfreda in svojega" vafunaV ki jo ljubi morda kot oče, kot vzgojitelj, kot varuh, pa morda tudi še kot sftnagalec, ali kot barbar, ki ljubi mlad cvet? -*- v »Noč je še, ali že blizu- je' zora*. Na teraso stopita ArKoald in Flamdnij. pričakujeta napovedan f;anfredov povratek z vojnega pohoda. Arhibald se spominja, kako je prišel z narodom izza temnih Alp 1 v soinčno Italijo, zmagovalec,:. oonqui-stador: ....Naposled je kralj na« ; izmed junakov izbral «i najbolj Se, in šli smo za njim: krdelo bližčeče srebrnozeleno in zlato, ko kača zlonosna, ki zdrami se in ie izmota iz senoe in leze zveneč proti »olhcu. Iakri konjiči, napeti, nestrpni ' jezdeci mladi na njih, ostrovidni; I "vsi smo čutili ob prvih pihljaj ih Italije, topli vonj živega plena. In ta Boginja, objeta od morja se zdela nam sama je."Nihče je bi-anil ni. Sama, ko hezastražena deva, . ki je ,ob dihu žehtečem barbarov kakor'preplašena sklonila nežno ' glavico zastrto i melanholijo. In Ugrabili smo jo, njo, ki nekdč je ~ v iahkokfiiatih romanskih sandalih (. zmagodobitna ves svet preletela: na svoje konje smo jo posadili, da bi učila nas gospodovati celemu svetu..'.'. a komaj so udje njeni se naših prstov taknili, " voljno so trudnost v nas obudili, •¦: , ki se je zlila nam v žile, kentaurom v,, neukrotljivim; in, tu:smo ostali ž njo in ležali in tu jo ljubili in nihče od nas je nikdar ne ostavi ljubice mlade, vse sveže, zelene in zlate; ljubeči jo, plakamo da nam je sužnja in da nam ni mati, ker če bi.mati nam bila, učila bi na« oBVojevati vso zemljo.... Tudi Fiora je plen; ni se iudaila Man-fredu iz ljubezni. Ljubita se z Avitom, sinom premaganega kraljevskega rodu. Tacaš, ko čaka Arhibald na terasi Manfreda, $e ljubita Avito in Fiora v njeni,spalnici. Tncblanben 9. Zaloga v Gorici v lekarni: A. OironcolL G. CriBtofoletti. Ob zori se Avito poslavlja, — in slepi Ar: hibaild čuje, zasači Fioro, s svojo dušo začuti izdajstvo, toda ne more ga dokazati.'.. 6 Fiorai :pbVeJ; s koin si zdaj ! go.voril.a-? :Gna: pa,; Mislila -sem na. ženina | Manfredal Manfred se vnie. S svojo udano Jju-'beznijo gane Floro, da omahuje med .njim in Avitom. Manfred, ki ne sluti, 'da bi mu Fiora mogla biti nezvesta, in ki se mora takoj zopet vrniti k svoji četi pod oblegano mesto, jo prosi, .naj ga iz stolpa pozdravlja z belim pajčolanom, da mu bo duša lahka, ko se bo š pohoda oziral na I grajski stolp ih videl njen pozdrav iz-I daleka: I Glej, že odhoda je ura I odbila. Spodaj na mostu že moji I hrabri drugovi.me čakajo: konji i nestrpni so; a vse nad nami je sile I in zmage vršenje v tem zraku krvavem. I Odrinemo. ZveBti in verni mi drugi I od radosti ukajo. V širno doline I navzdol stopa trop. Opojne in zlate I sanje si snujejo mlade njih glave; I jeklo orožja ko bron žvenketa jim, I ki novo jim zoro oznanja; molčeči I ¦ tiščijo za uzdo, tak6 kot tiščijo I srca prevesela; a jas sem med njimi Priloga „Sot8" m, 38. z dns 12, aprila 1913, Ruski komunike, Petrograi 11. Rusko zunanje minis-tčrstvo je priobčilo komunike, naperjen proti politiki kralja Nikole. Komunike te-javlja med drugim: Lokalizacija balkanske • vojne je bila mogoča le pod sledečimi pogoji: 1. Da se velesile odrečejo tudi teri-torijailnim in drugim iposebnim zahtevam. ' 2. Da se vele^grvzd^g-v^elisjara^l ratistične akcije. '*** 3. Postaviti je bilo pogoje, da se izvrši vspešna revija po vojni ustvarjenega novega položaja in da se ta prilagodi interesom velesil. ".' .i -*..., Rusija, ki je ohranila"'baikausikiim dr- . žavaim Priiaren, Peč, iDjakovico in Dihro, je smatrala, da je treba Skader priznati Albaniji. To koncesijo je 9toriIa Rusija v interesu ohranitve evropskega miru. Skader je pretežno albansko mesto. Kralj Nikolaj črnogorski je delal proti svoJi obveznosti proti Rusiji, ko je pričel volno s Turčijo, ne da bi bil prei o tem obvestil Ruslio In dobil prlvolienje za vojno. Vžlic temu mu je car velikodušno pomagal. Ruška vlada upa, da se bo Črnagora .npdvrgla volji Evrope, Evropa pa bo našla sredstva, da bo olajšala položaj ičrno-! gorskega naroda. Ruska vlada si je svasta svoie natvi®ie odgovornosti, ki vsebuje 1 tiidi doižnost. da se ne sme preliti kapljica •ruske krvi, če tega me zahtevaj neobhodni interesu' domovine, R!us% kot slovanska velesila ie vedno pripravliena ¦poma-jfrpt? svolim bratom in še za nle žrtvovati', Ti ©a se-',rit>rato i7avedati svole dolžnosti, da posluša io Rušilo, brez katere bi tir bi? zasigurani zmagovalcem na Balkanu rojih ponosni uspehi. • Bulgarsko-rumutiškl spor je smatrati že za rešen. Silistrijo dobi Ru-munska in že se govori o bodoči bulgar-: sko-ruirminski zvez«. Srbija odpokliče svoje Čete izpred Skadra. Belgrad 11.'(lav.). Danes se je vršila seja ministerskega sveta, ki je sklenil od-i poklicati isrbske čete izpred Skadra. Abdikacija kralja Nikole. .Dunaj 11. Kralj Nikola ihoče na vsak način doseči za Skader .»kake kompenzacije irn grozi z abdfkacgK*, Operadje pred Škadrom že paT dni počivajo. - London II. V tukajšnjih diplomatič-nih krogih se razširjajo vesti, da je kralj Nikola trdole«na je moja družica... Zakaj, če je tolika v meni ljubezen ? Ozrem se nazaj in na grič ta-le gleda,*, na grad, ki rdeči se že v solncu večernem, plamteč, kot to moje ranjeno srce. In jašemo, jašemo; grad ta le temni molčeče me gleda, ko sfinga ogromna... In jaSemo, jašemo... kot da bi bežali pred smrtjo... Dolina se Siri in sreča reko, ki plače in plače otožno Sumeča, in grad se že zgublja očem... za drevesi izginja že skoro... le stolp ta visoki kjer midva stojiva sedaj, se Se vidi. A meni tam daleč kriči krvaveče Brce: Oj pridi, predraga, prikaži vrh stolpa se, ti dobrotljiva, ti zlati up mojih sanj ;• da še vidim belino . sam6 tvojih kril, in ko zaprem očesi,. da živa za vselej boS stala pred mano! Nikogar ni videti!... Glej, to te prosim, ti du&a prezlata, ti moja uteha: dstanj tu v stolpu, dokler bofi ie zrla tam dile6 v dolini,-to nase-krdelo, .. ostani tu, stopi, na rob tega zida in pollji pozdrav s pajčolanom iz daljo IBoj med Ilemštuom in Slonanstoom. Nemški kancelar je govoril o boju med Nemgtvom in Slovanstvom. Za njegovim govorom so nadaljevali razpravo o ponunožitvi nemške armade. Posebno duhoviti govorniki »des Volkes mit frommen Sitten« niso bili. Tožili so, kako se vsi zelo boje slovan-stva, tistega slovanstva, hi ga Nemci že tesočletje zatirajo in v se vsesavajo. Saj je zgodovinsko znana resnica, da tvorijo v rajhu večino Nemcev ponemčeni Slovani. Govorniki so skorajda enako govorcih. Panslavistični strah jih moril. Poljakov in socialne demokracije seveda ne. Potjak Leyda je izjavil, da Poljaki za stroške bodoče vojske med slovanstvom Iti german-stvom ne bodo ničesar dovolili, ker Poljake Brusi davijo. Socialni demokrat Scheidemami je pa smešil kanclerja, .ker je strašil s francoskim dednim sovražnikom in s paraslavi-stično pošastjo nemškega Mihelna, da bo rajši milijarde za germansko armado Štel. Opozarjal je, da usodne besede o nasprot-stvu med slovanstvom In germanstvom na Dunaju pač ne bodo veseli, ker je Avstro-Ogrska polslovanska država. Zakaj bi naj smatrali Srbe in Bulgare z vso silo za svoje sovražnike, ker jih je Avstro-Ogrska s svojo politiko proti sebi mahuj-skala? Kakšne vrednost« le v teh razmerah še zavezništvo Avstrije za nas? Talk ipaper ije dobil kancelar pod nos v neimški poslanski zJbornici sami. V Avstriji so čutili visoki odlo&ajoči krogi pač skrajno neprijetno kancelarjeve besede. Avstriji je storil kancelar slabo uslugo. Molčali so sicer po večini nemški časopisi o poimemibi kancelarjevega govora, »Tnfonrnation« pa je to pot odločno nastopila proti 'nemškemu kancelariu. In ^a to stojijo avstrijski oficijozi. »Information« prav.i: . Bethtnann-rIoHweg je govoril o imož-nosti boia med Slovanstvom in German-•sb/orn. Kako se 'je moglo kaj takega zgoditi! Kaka čustva je g. Bethmann-ffoll-weg razdražil! . Proklamiral je strašno eventualnost ostrega nasprotja med Ger-maiKStvom in Slovanstvom in na pamsla-vtštično gibanje odgovoril z inavguriram-iem pangermansfkega gibanja! G. Betti-mann-Hollweg je avstro-ogrski monai-hiii. v kateri živi razen Nemcev tudi na milijone povsem lojalnih Sllovanov, storil pravo medvedio uslusro. Ali se je to namenoma zgodilo? Ali je bilo potrebno, svojemu ženinu; glej in verjami, dušica moja, da se mi bo zdelo, da solze suSijo se mojega srca... Druzega ne, samo to te Se prosim !... In odide. Fiora ostane na vrhu stolpa; pa pride A vito, ki fe ostal, preoblečen, v gradu, ter si omahljivo ljubico zopet* pridobi. Ona pozabi na pozdrav ženinu v ljubezni z Avitom. Arhibald ju zasači: Kdo bil je tu s tabo? Kdo nas goljufal je? Fiora pa mu isovražno in pogumno prizna svojo ¦ljubezen do Avita, na kar jo starec zadavi. V tem hipu vstopi sin in ženin Manfred, ki se je vrnil, ker ni videl dogovorjenega pozdrava iz stolpa.... in odpušča njej in očetu, zrušen v bolesti. Kripta pod grajsko cerkvijo. V rakvi Fiora. Temačno. Avito se priplazi, da se poslovi od mrtve ljubice; poljubi jo. Man-fred, ki je skrit čakal na svojega tekmeca, mii zastavi pot: Poljubil si njena usta, ki so otrovana. Umreš! Toda vsaj to mi povej, kar ni meni Se znano! Povej mi: je ljubila te ? In ko izve odgovor od Avita, mu odpusti V imenu Fiore, od katere se poslovi vzeti zvezi med naišo monarhijo in med Nemčijo Čisti interesni iznačaij in razviti nevarne nacijonalme probleme, ki morajo ' v najostrejši obliki motiti itak teSke razmere v parlamentu, v delegaciji in celo v j deželnih zborih? Pri vsem spoštovanju do kancelarja nemške države moramo to imenovati grob pregrešek zoper takt, ki zna nasprotje med Nemci in med Slovani poostriti. Za monarhijo je^ sodelovanje Nemcev in Slovanov eksistenčnTpogoi* ki se ga ni dotakniti, če ne nastane katastrofa. S tega stališča moramo odkrito in pošteno iprilznati in z največjim poudarkom izjaviti, da se mora misel na konflikt med Germanstvom in Slovanstvom v politiki naše monarhije pobijati in zavreči. Na naše veliko obžalovanje je g. Beth-man-Hollweg ne samo napeljal vodo na mlin itak mnogoštevilnih nasprotnikov zveze ,z Nemčijo in dal panslavistični agitaciji navidezno legitimno podlago, nego je zadel to, kar pomeni za našo monarhijo ^notranjo utrjenost, red, mir, da, še več, * 'obstanek .in življenje. Ekspozeoa g. konce- [ larja niso čitali samo na Dunaju, nego j tudi v Pragi, v Lvovu, v Zagrebu in Sa- t rajevu! Ali je na to mislil? Ali so bal- ( kanske homatije tudi hladne politike, med ; katere smo doslej šteli g. Bethmann-Holl- i w*ega, pripravile ob mirnost in zmernost? » Menda ne storimo slabo, če svetujemo <* grofu Berchtbldu. naj ne zamudi nobenega dne in naj kot poklicani zastopnik Avstro-Ogrske, torej tudi naših lojalnih Slovanov, izreče pametno, pomirjevalno in po-jasnilno besedo. — Tako »Information«. In mi. Slovani v Avstriii? Hvaležni smo, da (je tako govoril Bethman-Hpil-weg, mogočni nemški kancelar. Odkrito i e b i »1 o povedano, zakaj is e o b o r o ž.u j e iN eimtč i i a. Ne misli le na Franciio. ampak vsled balkanskih dogodkov jej lebdi pred očmi bodočnost Slovanstva in veilik boj med Slovanstvom in Netmfctvo/m. katerega dalekosežne posledice vidi že pred seboj nemški kancelar. In avstrijski Slovani nai bi se tepli za Nemce proti Slovanstvu! Saj 'je Avstrija nemška država pravzaprav. Četudi šteje mnoco več Slovanov nego Nemcev! Tako torei! Strah pred Slovani ie pri Nemcih velik pa še narašča, sato treba Nemčiji še več baionetov in topov ,in še vedno več vojakov. Katicelar je govoril odkritosrčno. Ali na Dunaju kal dirngače sodilo? Ali ne vidimo ves čas balkanske vojne, kako sov-rafcfW proti Jugoslovanom seiejo z Du-naia?! In mi. avstroosrdci Slovani, ne velfatmo nič. Na nrimer: Avstro-Ogrska se je nnotivila, da bi dobila Črna«rora Skader,. Reklo se ie tio listih cele Evrope: Avstriia ne da Skadra Črnigori. Pa. ali ie bil kak Slova,n v A-vstro-Ogrski, ki K ne bil privoščil Skadra Črnigori? V večini smo. ali ne veljamo nič. In zdaj naj nas pobaiše nemški kancelar še v boj proti Slovanstvu... Njegova izvajanja anorak) pač dobiti velik odmev v duši avstrijskega Slovanstva. ki potrebuje prav kreokih sil, da se rlvtene kvišTcu do mesta, ki mu pritiče. Potem Magistratni juristi na delu« N.o 115 lista >Soče« z dne 8. 10. 12, ustavljeno. C. kr. okrožna sodnija v Gorici VIII. odd. dne 8. aprila 1913. Preiskovalni sodnik: dr. Gradnik.« Škoda, da ni prišlo do razprave! Blamaža za municipij in njega veljavne gospode bi bila velikanska, tako pa so odnesli iz te pravde kožo z manjšo, pa Vendar dosti občutno bIama>žo. — O teh rečeh bomo seveda še pogostoma govoriK. enako kakor Avito; ob Fiorini strani ot-rovan umira. Tedaj pristopi Arhibald m ga zgrabi, misleč, da ima pred seboj Avita: Zasačil sem vendar te v pasti!.. Lupez!... Rad slišal bi zdaj tvoje srce utripati v smrti! Manfred umirajoč: Ne, oče, se motiš! Arhibald: Ah Manfred! Moj Manfred! Ah, tudi ti torej z menoj si za vekomaj, v temi brezmejni.... (Strt pade vznak. Angeljski zvoki orgelj Se vedno trepetajo po kapeli) K To je, na kratko povedano, dejanje "tega tragičnega poema. Zgrabi nas, postavi nas nazaj tja v čase, ko je -človek že bil človek in ne državljan, ničla med ničlami. Verzi, enajsterostopni, so v slo-1 venščini prav talko enostavni, gladki, vsakomur, razumljivi, tako čustveni, božajoči v pripovedovanju, da smemo fepomffi te sv^fe naldge/irftafrveS so utrdbe (po vrsti tMti »a-vaeittail; goda demonstracija bi itak ne bila feorlstiM. Srbska vojska je (uie1a'^17.dO0¦falrSkiil¦V(5jaikov iii 300 častnikov; Snkiri pašo fe ujel 20. srbski polk. 'dener&l 'rvaitbV je poslal posehhega ku-itife — majorja Stojitova, da v njegovem teeiai .'Cfestita generalu Sfepanoviču. Vise sr&kfe izgube pri naskoku znašajo 453 mrtvili ih 1917 ftanjenih; na ranah Je ttnteto,26\ na rasnih »boleznih pa 608 srbskim tlakov. Od začetka flihfleganja do konca je obolelo vsega skupaj 19.320 srbskih vojakov. Vojni plen v Odrimi se razdeli po razmerju polkov, ki so sodelovali • MiB&trova izvajanja je skupščina ftaraib odobravala m ministra aklamirala. Beneralnf Strafk v Belgiji. — Bruselj, 9>^a#ila'Oerierafoi štrajfc je napovedan za ponedeljek. Vsa garnizija je pripravljena. Sofe so zaprte. Brajbantski guverner je zahtevali od vseh županov načrte vodo-včtlov hi pMnani, ida $h vojaštvo zastraži. Darovi. Darovi za »Dijaško, kuhinjo«. — Ani KuŠtrin; trgovec v Gorici, je izročil 50 kg fižola. — A. Andrefčič, učiteM v Temijinah jepo?^ 110 kg krompirjr.. — Prof. Iv. Košnfc 3 K (članarina). ^- F. Rustia namesto vstopnine k veselici v soboto 5. aprila 1'60 K. — A.-Urkančič, mesar v Gorici, 1 K. — A. Kuštrin 0'64 X. — Fr. Muznik, učitelj v -Soči, 20 K. *- Na račun mesečnine je prišlo 56 K. — Od Ciril-Me-todove veselice -dne 5. aprila je bilo izplačano za »Dijaško kuhinjo« 200 K. Živeli prireditelji in scdelovatelji te dobrodelne veselice. — Iv. Vovk, c. kr. vadn. učitelj, namesto vstopnine k veselici 2 K. Za buffet pri prireditvi v 'korist C. M. D. so darovale sledeče gospe in gospice: ga. prof. Sehiipva 4 'K, ga. prof. Novaiko-Va 2 K, ga. prof. Zngdarčičeva 2 K, ga. dr. iJe^RiiievaSiK,Neimenovana 2 K in zelenje =za ckrašenje jpavilrjona, ga. Podgor-m"k Stefaraia, uradnikova 3 K, «a. Marica RafčiČeva 1 torto, g;a Žilfhova razno pecivo, g.a Klun 1 torto in janeževe loke, ^a:Mušrc eno medeno potico, g.a Fiegl 1 Šalam, i?:a FTanfa 'Draščak 1 medeno potico, g.a GlešČic' 1 rozmovo potico, g.a tir. XoTOSOva dva krožnika raznega peciva, gia-Strnadova 1 torto, g.a Makairovi-: Čeva :1 torto, ga. Komac iMarija C. 'M. štruklje, ga. Vazzazova krožnik sand-trich, ga. šapla Karla (krožnik sandwacha, #a.ltoi>ač Mafija janežev kruh, ga. Dor-ciceva razno pecivo, ga. Mašera r torto, ga. Zaje ovetfce, ga. ICregau 1 torto, g.ce Mcžeetfčeve 1 torto, g.ca Lokar Marica Španci kruh, g.ca Klun Kristina 1. torto, ff.ca -Arigfer 1 kg (kave in cikorijo, g.ce Beklevove 1 goriški presnic in krožnik ^eciva/gdspod Maks PetrovČič 1 salam. "VLem blagkn darovalkam in darovalcu r#av«arcev, kakorSnega bomo videHJ til® v Sembenellijevi igri. ~ Danho «ma^ zasluge' todi m gledattSč&ie prestave v Gorici. Še na ^*airiiSkem odrti je vprtear-jal pred&tavf m poteni v Trg. Dam., V •petnajstih letrh svojega umetniškega (pot tovanja z gledališko družbo je prepotoval Goriško, Hrvatsko, Slavonijo, Bosnoj Sribiao. — Danilo bo imel torej v torek časten večer; Zaslug da bo gledališče polno! Dostavek: Danilove najlbotje štmddje so: Ibsenova Nora (dr. Rank), Hauptmav nov Utopljeni zvon (Nickekhaii)* Gove-karjev Deseti brat (Dolef), Shakespearov Julij Cezar sp« Ida Michl, arofr. Kavčič, soproga-pesvo-vodje »Pevskega in glasbenega društva* v Gorici^ g. Josipa MicMa. Umrta >}e «a s?ušico. Pokojna je ibila svoj Čas učiteljica-, inteligentna »in skalbna mati. ZapuSča 5 malih otročičev v dobi od 1 do 7 let. Pogreb se je vršil včeraj popoktoie. Pevsko in glasbeno društvo je zapelo žalostinko pred hišo žalosti. — N. p. v m.! < Preostalim-naše sožalje! Dimrl je v Trstu v bolnišnici g. Kristijan B r a t i n a, nadučitelj v »Bovcu in načelnik tamkajšnje posojilnice... Bolejial je dolgo časa na želodcu, slednjič, se podvrgel operaciji in na posledicah tumrl. Pogreb se je vršil danes popoldne ob 3. v Trstu. Zapušča 7 otrok. — Naj pačiva v mira, preostalim naše sožalje! Za Učiteljico v Št. Fenjanu je imenovana gospodična Fnida Šček. Za Narodni muzej -je daroval g. Josip Balič, učitelj na Vrhu sv. .Mihaela, kot 30. dar. 1. T'Star benečanski denar (Pax T/ifbi Marce Evangelista — ludicium reetum), 2. Patra Hippolirta Bukvize od flejda inu navuka* Kriftusa nashiga Isvefeharja.:.iz 1. 1719, 3. Oratk> Inauguralis in Gollegio Loevcnburgiico 1766, "4. 'Mroduetio in hi-storiam Romanoruim Pontificum, 5. But-tura, Sagio di storia veneta, 6. Pariz^k, Erklarang der Evangelien (3 zvezke), 7. Stanič, Gebet- furad Gesangbiicnlein,, 8. Drobtinice za 1. 1865—66, 9. Srbska in ruska aabttka. Odibor. Goriška podružnica S. P. D. izleti v nedeljo dne 13. aprila 1913. na Banjšice. Odhod z 'braovlakom drž. železnice ob 9'14dopokine do Kanala. Od tod peš na Vrh (601 m) in na Trušnje (737 m). Po-vratek čez Bate v Grgar. S seboj je trtiba vzeti nekaj jedi. Rozina v preiskovalnem zaporu v Gorici. — Danes zjutraj se je predstavil na sodnigi Karol Rozina, bivši uradnik pri goriškem okrajnem, šolskem svetu; oglasil se je kar spodaj pni slugi, rekoč, ^a želi v -zapor. Želji njegovi je bilo seveda j takoj ustreženo. — Sedaj sta v preiskovalnem zaporu Rozina in prof. Finšger in tako se razjasnijo .zapletene reči iz okr. šolskega sveta. • - izglas.— Razpisuje se natečaj za 8 prostorov, ki jih je ustanovil -vis. deželni zbor v spomin na pokojnega deželnega glavarja Nj.. E. grofa Franca Coronini-ja, dalje za 8 prostorov, ki jih je ustanovil visoki deželni zastop v proslavo 60 letne-' ga vladanja Njegovega Veličanstva Cesarja, kakor tudi za 4 prostore," ustanov-, ljene povodom' 80 Tekice-Tojstva ftj: "Vel. cesarja torej skupno za 20 prostorov za brezplačno zdravljenje dvajsetero ufbož-fiih Skroluloznih ali rakitžčnih dečkov oziroma deklic dežele, ki so dopolnili 6. leto a niso še prekoračili 12. leta svoje starosti, v-prvem avstrijskem morskem zdravilišču grafdežkem itekom prihodnje kopališke dobe. Prošnje, ki moTajo bili opremljene z mnenjem občinske obialsti, s spričevalom o cepljenj« koz in z /dokazilom, /da so prosilci pristojni v kako občino Goriške in GradiSke, kakor tudi ž ubožnim in jf^avniŠkiim spričevalom glede bolezni prosilcev, naj se vložijo pri deželnem od->or«u doj5;imaja t L , Nadalje se mprajo opremiti prošnje s ;p6tr#ilipim c. kr. okirajnega zdravnika, da &Ier ^anttjejo, ni sedaj m tu4i v zadnjih '$fc$ tednih ni bilo ličnih bolem*. — r Dežffioi p^bor, Vojakl-pnlnhtcl ^so wa» v sr«^ zjutraj v gore v svcuie p&lehie garnteije. Jarkte ob Korsu v Gorici treba zakriti! — Jarki so Odkriti; «ato je vedno nevarnost, da se zgodi kaka nesreča. V •rtd« Dopoldue j« Bel vat po Korsu, upra-ženi ao bili v voz trije konji. Eden se je malce poplašil pred tramvajem pa je nastala nemarnost, da padejo vsi trije v jaw rek. Za pd (kopita ni ananjkalo, da ni desni konj ždrkinii v jarok, ipotegnil bi bil s iser hoj še dToga dva In voz z voznikom. V jarek je padel že marsikak konj in če je hotel kak človek preskočiti jarek* ^e je tudi že priipetilo, da si je pohabil nogo. — j Ali dokler ne ponesreči tam kak mestni j svetovalec in ne pade v jarek kak mestni j konj, ostanejo jarkih seveda odkriti, pa če je še večja nevarnost in če se nesreče i množijo! i SvarflO pred Izseljevanjem v Južno Ameriko, — (Oka-ožnica goriSkega okr. glavarstva.) C. Ifir. minisitersitvo za no- j tranje poslove >}e tu, sarn naiziianilo, da neki Maksimus JNeumayer namerava v južni amerikanski idmžavii Para, Brazil, kolonizirati ob železnici Braganca (Estrada de Ferro de Braganca) ležečo pokrajino z avsitrijsacimi fesehiiki. Dotična 'krad pa ni primeren za. evropejske iziselnike zaradi skrajno neugodnih zdravstvenih razmer. ŠVari se torej pred izseljevanjem v omenjeni kraj, C. kr. namestništveni svetnik: ^Rebek. Stekel pes v Gorici. — Pes krčmarja Figlja na Travniku ie ugriznil knčmarjevo 12 letno hčerko in nekega 14 letnega dečka. Steklega psa sd ubili, otroka pa so poslali v Pasteurjev zavod na Dunaj. Po vse? sili tfe hotel Emil Tabaj iz Št; Andreža, da ga mora ljubiti Volčičeva Ančka iz iste vasi. Ali Volčičeva ga ni 'hotela in mati njena tudi -ni-ibila naklonjena •Tabaju. Ker ta le ni mič opravil, jima je nekoč zažugal s smrtjo. Nato sta ga ovaditi sodišču m goreči Standrežki fant .je iprišel pred sodnike, ki so mu prisodili 14 dni ječe, da se pomiri in da v bodoče ne bo več z grožnjami iskal neveste. Sankcija deželnih zakonov. — Cesar je sankcijoniral po goriškem deželnem zboru sklenjene zakonske 'načrte p delitvi »kupnih zemljišč in regulaciji ^anje se nanašajočih užitnih in podedovanili pravde, o •zlaganju gospodarskih zemljišč, o varstvu planin in pospeševanju planinstva ter je dal obenem pooblastilo za sklep pogodbe v zadavi namestitve geomafcrskega osolbja za agrarske 'operacije. Ouo Vadls? — Predvajanje tega filma v Centra^Bio je trajalo od 4.—*10. t. m. Vse predstave so bile izredno dobro obiskane in občinstvo se je divilo tem krasnim slikam. Splošna sodba vseh obi-: skovalcev je bila, da ima gosp. Medved jako dober okus in da nudi občinstvu naj-iboljše med donrim. V nedeljo se bo predvajal zako zanimiv film. iž Življenja gledaliških igrakev »K o m e d a a n t o v o t-ro-k«. Kakor čujemo, namerava gosp; Medved v najkrajšem času vprfeoriti »Kristusovo iživljenje«. Ta fihn se predvaja sedaj v Ljuibljani in vsi listi so polni ;| hvale. ;¦¦' ,¦* . •V tukajšnje zfapore so pripeljali Alojzija Križnica, 34 let starega, doma iz Kanala, ki je bil pred časom pobegnil v Sr-bMo. Tam so ga aretirali in včeraj so ga .pripeljali iz Hrvatske v Gorico. Obdol-žen je goljufije približno 30.000 K. j • Izleti Itatijanov med Slovence. — Poi-družnica idruštva »Giovatie Frinli« v Gok; rici napravi jutri izlet v *Št. Ferjan» Italijanski turisti v (Gorici pa (Odidejo proti Podhrdu na slovenske planine. Irafijanska pevka Rina Salvettl obtožena žatjenja veličanstva. — Pankrat že smo poročaKo Rini Salvetti, italijanski pevki. V Tržiču se je nahajala v decembru 1911. zoperetno dmSbo. Dnč 30. decembra se je'pomešala v razgovor o poetiki v uekem javrtem lokalu in'govoreč o naSih finančnih raizmerahje izustila besede, ki tvorijo žaljenje veličansfeva. Povedali srno rttfdi že, da je bila potem vltaliji, ko se je vrnila, je bila aretirana in potem puščena na svobodo proti kavciji. V četrtek je bila v drugič pred sodnik: v Gorici. Pravila- je* da'je bila v gostih v Tržiču v družbi Tiržačanov, ki sor«ovorili o Tr.ipoman4Jr.in »Legi Nazionale«. Zatrjevala je, da ona ni žalila cejaHja; ona« hodi ekoli po zaupnih drŽavah, da si služi; kruh in vse države sot JeJ }ed«iike» tako iie re- kla. Ce bi sCMIa Autlla-fctko, bi se ne bila ¦ vrnila 'v Avstrijo. • Tiri priče, jso pri raEpravi go\'Orile v prilog ob1iož*nka^ • idve sta jo obtoževale.1 Branite!! je :bil dr» Robba iz Trsta. Salv ,e 11 i ¦$ e o p r o š-Č en « ob »t o ž 6 e. 9qdni divor 4eU\ sestavljen itaiko-le: (pmlaednik višjesodni svetnik Rutar, priseda!ifik spremljevalci in vsaka nedovoljena podpora so prepovedana. Prehrana udeležencev med vožnjo od strani kole^ sarjev, voznikov z motorji m potnikovv avtomobilih se smatra za nedovoHeno podporo in ima aa posledico diskvalifikacijo. Vodstvo dirke ne jamči ^a-kolesarje in kolesa. Vsak'kolesar vozi na svoj- račun in na.vsvojo nevarnost in je dolžan držati- se strogo .oblastvenih: wstmh; -predpisov. Kolesa, .opremljena*;z.'zavoro hi zvoncem, se plombirajo 4. majnika t. I. od 8,-—9i uredopi Številke,M lih 'dobe dirkači, morajo biti pripete na hrbtu. Vrstni, red IznaČbe ^je vr«tni red nastiartu. Odpeljejo ;se vsi dirkači obenem. Vsak dirkač mora biti 2 uri pred dirko na star-. tu,k.]er se ima vpisati v startno pok), ^fa glavni kontroli, v Senožečah- mora vsak kolesar s kolesa in podpisati se na kontrolni . poli. Tu in: na cilju se kontrolwa plombe. Kontrole so očitne in tajne. Členi, dirkinega vodstva z belordečimi trakovi na rokavih, bodo postavljeni na najzaner,( sljivejših točkah proge, ki ibodo označene z zastavami. C. in kar. 3. korno. tpoveljhi-štvo je dovolilo z c. kr. ukazom štev,. 24 članom vojske in deželne" hrambe udeležbo o)ri tej diriki na ilas.tne stroške dn na lastnih kolesih. Po zaključku,prijav bode izdan vspored dirke »Po Goriškem Krasu« s seznamkom častnih daril, darovanih iz športnih proigov in bode v njem objavljeno tudi vodstvo dhike, očitije kontrole in. imenik označb. — Vodstvo .dirke. 22 let Ima i>a »je nepoboljšljiva neka Ana Batičiz Gorice. Klati se okoli in čer sto se napije. Pred sodnijp y!Qoricj je^do.- L. ¦bila mesec dni zapora; pofcem pa^jo iho--čejo poslati v poboljševalinicb. Aretacije.; -r Aretirali (so nekega'Mat, Fabjana iz Bat, ker se je vrnil v Gorico, dasi je izgnan. — Aretirali so nekega Andreja Novaka, ki je brez dela in doma. — Zaprli so nekega P. Sturma' radi •ovadbe goljufije, storjene trgovcu I. Sav-nikn v Gorici. Vrnil se je v Gorico, odkoder je izr gnan, neki Henmenegild Dean iz laškega Vidraa: Teden dni zapora je d&tfcil in. po~ teun- .so ga poslali 'rtaeaj Čez mejo. Naj-brže se zopet vrne; NeverjeDnb že, kako dopadejo raznim italijanskim ipodanikom ti.TŠe primorske dežele! Voda v vinu. — Dr. Iv. Bader, mestni svetovalec v Gorici, je bi! v Gradišču obsojen na 80 K globe, ker so v vinu iz njegovih kleti dobili dosti preveč vode. V občini Goriški u"e'dr. Bader predsednik zdravstvenega odseka. Te dni .so mestni organi, podrejeni temu odseku, izaplemli 35 litrov mleka, ker^so konštatirali v njem vodo; — Tako je ta mestni svetovalec ha eni strani za vodo, na dnugi proti vodi. Kakor-kaže* Nagajali so »Skladiščniku G. Bigotu v Krttiinu raizni .mladiči.'. On se jih je branil in pri tetn ranil nekega Petra Špehonja po obrazu. Stivar jeiprišla pred sodnijoin v Knminu je bil Bigot obsojen na 5 Am zn-pora. Pri vsklicni razpravi v Gorici 'je bil Oproščen Obtožbe. Nogo si je zlomil včeraj v Gorici zasebni uradnik Rakovšček, doma iz Drež-nice. Velik požar v Červinlartu. — V noči na četrtek je gorelo v, novi restavraciji Scrocopi. Ogerii se je Razširil na zalogo lesa, ki.'Jo je upepelil. Velika skrivnost ima, pogosto /prav enostavno jedro. Napraviti dobro kavo je ¦skrivnost, ki* se pa razkadi vnrazen nič, kakor hitro smo spoznali, da. je ono čuidor tvorno sredstvo,, !ki napravj .najboljšo fca* vo, Kolinska.;bmia priimes. Taikavni pri-datek da kavi na^rijetmojši ^kns,i najlepši vonj in najiboljSo barvo. 'Mafikati ga ne sme v nobeni naši družini, saj ga pri* poroča poleg izvrstne kakovosti tukli to, da je edino pristno domaČe iblagft te^vrste. Pri nakupovanju .pazite strop* «&'v*i> styeno znamko »Sokol«! , f *<«snia na Ikibn'''bodi, povedano, da C;d^.in^Wii^a''bqiniCa nudi res. ta-le. Igralci so iv polni meri stonili svojo -dolžnost: Reči imoram, da so igrali res dobro, z nekakim obešenjaškim humorjem, ker bi bili ta dan pač upravičeni igrati slabo: Dvorana Je bila pol prazna, ves irikaso je -znašal samo 130 K, — torej deficit! — na balkonu so bili prodani samo 3 sedeži,, na obeh galerijah skupaj samo 10, sedelo je pa na galeriji in balkonu vse! S temi sedeži 'se je že razvila cela^šp.eku-lacjjja na škodo-gledališča. Ta škandal treba-enkrat zavrniti, da mu.bo 'kmalu konec! In kar ije res, je res: Naši igralci zaslužijo, ;gfi jih Obiščemo-,pač v večji meri. Nit reba*da je vedno vse natlačeno, toda najmanj .300 oseb smemo za vsakokrat zahtevati. Če jih ne zmoremo, ni treba zahtevati szabav in gledališča. Naj se kaj iacega ne .zgodi v soboto in v nedeHo, •najmanj pa v torek, ko bomo videli nekaj, kar bo vredno obiska! Prvačina. — V p o n d e 1 j e k, d«6 14. t. m., se virši igostovanje ljubljanskih igralcev v P r v a č i n i in se vpriziori ve-lezanimiva burika »ILboga ,para«. Za-!čptek.ob V20.-uri zvečer. | Gledališka predstava v Renčah. — V :n>«=deljo, dne 13. t. m. se vrši gostovanje ljubljanskih igralcev v Renčah. ;Vprizori se-veseloigra »Gospod senator*. Z&četak točno-ob, 3. /uri pop. Odborova seja »Matice Slovenske« 4ne 3, aprila 1913. V otvoritvenem govoru poda predsednik pregled o slovenskem literarirb*tau1turnefm delu, kolikor je v zvezi z Matičinimi odseki. V zemljepisnem odseku se je pripravil zemljevid slovenskega ozemlja; pokazalo se je, da 4e treba še mnogo "korektur. Poudarja se po-. treba raziskovanja »>,Jadranskega morja«. Pod pokroviteljstvom c. kr. vlade defoje »Društvo za raziskovanje jam«; v Nabre-žini se snuje .»Kraško jamsko društvo«. Zemljepisni in tehniški odsek bi želela,,da se pospešijo študije o slovenski hiši. Tehniški slovar je za sedaj v skrbi inžener-skih organizacij. Povsem 'zastalo je naro-^dopisno dek) v • ožjem: pomenu besede;. svoj čas se je poročalo, da se v Beli Krajini snuje narodopisno drjUŠtvo. Več akri-bije nego ostalo narodopisje zahteva dia-r lektologija. Za arheologijo in numizmatiko jdandanes nimamo znanstvenika, ki ' bi strokovno obvladal vse-slovenske zemlje; goiiško Muzejsko društvo marljivo nabira starine. Gojitev obrazovalne umetnosti zahteva mnogo denarnih sredstev; na vnanjo opremo Matičnih publikacij bo odslej bolj paziti. — .Načrti -zsrtfugoslovan-sko* enciklopedijo so sestavljeni; a težava bo ¦ najbrž,-. najti za vse članke pisateljev. Težav se pa a priori ne smemo ustrašiti; treba nam je vsem agilne delavnosti, — Sklepa se o ureditvi in tisku nekaterih knjig za 1913. — Za predsednika se izvoli ponovno g. dr. Fran Mešič. V literarni odseli vstopita nova Odbornika gg, dr. Brezni k in dr. D e b e v c, v zemljepisnega g. dr. P e s t o t n i k, v narodopisnega g. dr. Pivko. Dialektološki odsek se bo posebe konstituiral. Podružnica »Glasbene Matice« v Trst« priredi v soboto, dne 12. aprila 1913' VI. koncert v veliki dvorani »Narodnega Doma« v Trstu. Sodelujejo: Gos-, pa Mita • Costaperam-Dev, vojaški orkester c. in kr. bosanskega pešpolka št. 4. pod osebnim vodstvom kapelnika g. Pau-lisa in društveni mešani zbor. Pevovodja: g. Karel Mahkota. Vspored: 1. B. Smetana: Libuša, overtura za veliki orkester. 2. Dr. A. Scwab: Zlata kanglica, za sopran šolo. in mešani zbor s spremljevan-jem orkestra. 3. a) E. Adamič: V snegu, b) dr. G. Krek: Idila, mešana zbora. 4. R. Wagner-A. VVilnelmj: Valterjeva pesem iz opere: Mojstri-pevci iz NorinTberga, pa-rafraza za violino in orkester. 5. A. Foester: Turki na Slevici balada za soli, zbor in orkester. 6. G. Bizet: L'arlesien-ne. 1. Pastorale, 2. Intermezzo, 3. Me-nuetto, 4. Farandole. Suita za veliki orkester. Začetek točno ob osmih in pol zvečer. , Slovenci in Jugoslovani. — Danes v soboto, ob 8. uri zvečer predava pisatelj Ivah Gankar v veliki dvorani Mestnega Doma v Ljubljani o predmetu »Slovenci in Jugoslovani«. DOPISI. Iz kanalskega okraja Pevsko društvo »Lipa« v Plaveh sklicuje za prihodnjo nedeljo —.20. aprila — svoj redni letni občni ..zbor,, kateri se vrši ob 2. uri pop. v prostorih g. .Al. Križnica. Na ysp.oredu je letno poročilo in volitev novega odbora. Vstop je vsakemu dovoljen, tudi nečlanom. Za obilno udeležbo uljudno prosi odbor. S Kanalskega. — Slavno uredništvo! V »Soči« in »Primorcu« ste oznanili samomor starke Marije Medvešček iz An-hovega. Na ta dopis sprejmite blagovoljno sledeče pojasnilo: Ta starka je bila občinska ubožica. Doma je bila iz Razstok. Imefi 'so Jo'v hlevu Koršičevem na Go-renjempolju. Dajali so ji hrano skozi okno, kakor prešičem. Bila je polna golazni. Zbežala je iz tega hleva v drugi. Na cesti je biila napadena od psov. Bila. je vsa ob-jedena po nogah, prst na nogi ji je bil popolnoma odgriznjen. Ali je t" opazila komisija? Vprašamo, ali se sme s človekom ftako*v »Oropatj, kakor se «Jf dolaid z ranjkd* Sie Turki so menda boflši. O priložnosti spregovoriimo le o tej zadevi! ^ ^sežmi^ga okwfa. 'i Tomaiski fantje in strici prirede velik jav.en'pleš;v^nf5deljo:.13.t. m. oardvor rfšču g. A. Čefuta-Ucmana. Igra prva tr-žašk^. slovenska godba. Čisti dobiček-je namenjen Ciril Metodovi družbi, deloma pa domačim fantom-vojakom ob črnogorski meji. Namen je plemenit, torej pridite vsi,jki čutite naradno in imate srce do svojega bližnjega-trpina. V .slučaju slabega vremena vrši .se.ples prihodnjo nedeljo. • Iz gorSke okolice. Iz Prvačtoe. —-\V nedeljo dme 20. t. m. priredijo fantje" na Dobravi v Pnvačini javn!: ples. Sviralo bo Sokolska godba. Kojskp, — Glede na, pridigo v tukajšnji cerkvi, y kateri je bilo napadeno nar še društvo, izjavJlja »Soko^«^vivafstvo'dr.u^ štvene časti: 1. Ni res, da se je telovadilo na VeJikonoč v.Času ^biča^M^elškve-nih obredo1-; 2. Ni res, da se članice Sla- čijo-v pri&o moSkib, oblačilo vijuoSke ofi-leke in celo telovadijo pol nage; 3. Ni Veš, da so člani našega društva, tudi Šoloobvezni otroci, Trditev, da so članice s pristopom k našemu društvu zavrgfe čednosti ičistoti, more biti le plod dornišljrje kakega fanatičnega zdfražb.arja. Iz ajdouskega okraja. Ciril-Metodova veselica v Sv. Križu dne 6. t. m. se je vinšila kljubu deževnemu 'vremenu db radostni udeležibi v popolno zadovoljnosft. Vse točke bogatega in izbranega vsporeda so se izvajale -z "neko sigurnostjo, ki se navadno pogreša ha manjših odrih. Pevske točke, moškega, mešanega in ženskega izbora so splošno ugajale; učitelj^evovodija g. P a jI j ik' 'je lahko ponosen na svojega zbora vrle pevke in pevce. Le vzrtrajno in prodno na tej poti, ki vodi naprej in navzgor k vedno večji popolnosti! V igri »Županova Mici-ka<< je pač imel glavno vlogo oče župan (g.Paljk), ki je na odinu doma; a imel je dobrih pomočnikov v svoji Miciki '(igČ. Vatličevi); ženinu Amžetu* in drugih, med katefiimi moramo posebej pohvaliti pisania^pevca (g. Slejko). Igralo se je* lepše in boljše nego prvič; pač vaja naredi mojstra. V kupletih je mojster g. PalSk; zato pa je žel zaisluženo pohvalo: pjloskia-nju ni hotelo biti ne konca, ne kraja. Hvala mu za lepe urice smeha in zabave. Tudi takrat so najbolj ugajale »beračeve skrivnosti« in »srce šuStanJa«; gč. 'Fejijan-čičeva je zaslužila, da |ji je mojsiter mldj« strskb jemail mero iza poročne čevlje. 'Po-ileg predsednice (gč. Valičeve) si je stekla posebnih zaslug na lepo uspeli veselici tudi v gmotnem obziru neumorna bla-gajničarka g.č. Bonettova. Tudi ostalim vrlim pevkam med njimi treni gč. iKa-ilinovim, ki so stalne sotrudkinje im vsem sotradnikom izrekamo zasluzeno priznanje. Sklepamo z željo, da bi se kmalu priredila zopet enaka slavnostj le tflede vremena bi si pač želeli spremembe na •boljše. • Iz komenskega okraja. Iz Komna. (Spodnji Kras in »Novi Čas«.) — Ker ga drugi nočejo hvaliti, se je pohvalil pa sam. Bridek smeh se nas je polotil, ko smo čitali lastno (hvalo »Novega Časa«, koliko da nam je uže dobrega storil. Odkar izhaja, pr-avi, se je potegoval ža našo »puščavo«; tako se je kaj ..ukrenilo v deželnem zboru za gospodarsko pov-zdigo Spodnjega Krasa, ni njegova zasluga najmanjša. Sedaj vsaj vemo, komu se imamo zahvaliti za — nič, kakoršnega smo deležni. Kaj pa se ije storilo pravzaprav takega za Spodnji Kras, da bi mogli radi tega komu hvalo peti? Tistega, kar je na-čečkariega v »Novem Času«, hi spisal noben Kraševec, kajti.tudi klerikalci naj-brže niso tako »nazaj«, da bi tako povzdigovali kakšnega praznobesedarja. Mi Kra-ševci na obljube in načrte ne damo-nič in tudi ne na ceste, ki iše niso zgradene in Bog ve, kdaj bodo: tako da bo težko prišel pa kakšni taki cesti kakšen za poslanca v deželni zbor. Nove obljube in lastna hvala, M se pod mizo valja, nam ne hnponirajo nič. Vemo uže dobro, kam pes taco moli. iNa Spodnji Kras so se vrg4i najprvo; mi ne spimo, temveč čujeirio! Dosti! Spkolslti vestnik. Telovadno društvp »3<*oi« .v »Krškem priredi v nedeljo, dne 13. t. m. zlet na Vrhovlje družen jz javno .ielovajdbo. Vspored: a) ljitfbljanške proste vaje; b) vaje na drogu; c) vaje na bradlji. Po telovadbi društveni i^esnd venček. Začetek ob 4. uri pop. ¦ • SoMov pešizlet na Ajševico- se vrši jutri,,dne 13. t. m. Zbirališče pred.ka-- varno »Central«. Odhod točno ofo 2. popoldne skozi Rožno dolino,na Ajševico h Komelu. Tu je daljši .odmor. Skupen povratefc-ob 6. uri. Brastje! \Med4c,ni,:^o>se vršč vsako inedeljo društveni: izleti JrttJSd-rodnih .idmištev v bjpajo v|nft§kupni, jdnuStveni ^letisso; ^likega xpomwa .že.radi gojile , družabnosti in lmedsebojHega.i#o*haV^a, a "še večjega pomena so iz narodnega stališča. Izlet Je dftfl^Hen, iT^Baj Želeli4e, .da^^v^a^^ !§|<^,v ^iiem številu tndi gospe in gospo- 'dičaie/,\; Labaye ^e bode manjkalo. Priti Se v civilni oiolelki, Na veselo svidenje! Naiždad Škr&toa. ~ Zlet HI. okrožja Gorske .Sokolske^: Stolpe ise bode vršil letos v Skrbmi dne' 8. )iw$a t. 1. Prosi, se bratska društva v okolici, naj vzamejo to na znanje. — Odbor. ; Gospodarske vesti.. Tfgovsko*obrtna zadruga v Gorici opažanja svoje člane, da se virši izredni ob&ri zbor v n e-d e 1 i'oy d ne 13. t. m; pjb 10, uri dopoldne. V tozadevne oglase v .»Primorcu« z dne 4. t m. in v »Soči« re?me se: 1 ildTiiiBOVoklia. 2 kontori-sta, 2 potnika, 1 sBcladišcnaik. 6 pomočnikov mešane s+rr&e. 2 Joornočnika snece-riiske stroke. ? konioristiitii, 2 blaisraiirM-čarki. 5 pTOdaia^k. 3 učence. — Službe W.p: 3 kniiijrovodiie. 4 ikontor«sti. 5 noslo-Vodli. 4 potniki, 10 sflcIaidiišerHikov. 77 th>-mocrokw pihane stroke, 7 pomočnikov žeJe/miške stroke. 10 pomočnikov marm-faktiirne str^kp. 14 pomočnikov Špecerijske stroke. 18 fronforistini. 15 iMncramičarfc. 22 prodaialk, 6 učencev, 4 učence. — Posredovalnica pogrne za defcndaiatee. člane društva, učence in *iLe>T*ke brezplačno, za druse pa proti mali ooškodmni. Kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Danica« priredi prihodnjo nedeljo izlet v Ajdovščino. Odhod s kolesi ^poldne od ideče hiše. Z vlakom pa ob 2'30 pop. Kolesarsko društvo »Danica« priredi celodnevni izlet v Italtfo 27. t. m. skozi Gradišče. Pahnonovo. Videm, Krmni • in nazaj. Odhod siutrai ob 5'30 iz društvenih prostorov. Naiproša se g«r. člane, ka se udeleže izleta, da nriueseio podpisat legitimacije za prost prehod cez ftaliiansko meio k Predsedniku društva, F. Batjel, Gorica. Stolna ulica štev. 2. Kolesarsko društvo »Gorica« v Gorici priredi no končani veliki cestni dirki ofcrosr »Goriškega 'Krasa« d-ne 4. mala 1013 veliko vrtno veselico v Ro7m dolin? (Tivoli). Na vfsooredu m petie. godba, razdelitev daril itd. — Slavna društva na GoriSkem so napročena. da ta dan ne pri-reiaio nikaVih veselic, ter nrihife v. ve-15kem Števil«! v počno dolino h kolesarski veselici. — Zdravo!. — Odbor. Vohunska afera« Razkrita je velika vohunska organizacija. Na Dunaju fje radi iega nastalo velikansko začudenje. Senzacija je nepopisna. Prizadetih je več n a j o d 1 i čn e j š i h Častnikov. Aretirana sta bila v Zaigreibu dva oficirja, ki sta tedaijala veKflce svote denainja. Pri njih so haišli pisma ruskega zasdbnika •Braibure, katerega vohunske afere * Avstrijo so zinane. Našli so pri njem pisima, •ki dokazujejo, da je bil v zvezi z ra&nimi zagre)bšk?mi hi dunajskimi častniki. V ponedeljek je bil aretiran poročnik Aleksander Jamibrič. Aretiran je bil tudi ¦njegov brat, padporočnik Čedomil Jaim-brič, 1. bosenskega pešpolka, se je v Novem Sadu prei, predno ie došla brzoiavka. Preletena progft je v zračni črti dolga 400 'km. Uzelac je torej v eni uri preletel 133 kilometrov. (Dalje na sedmi strani.) Posojilnica t Kopra (Istra) life izvežbanega -uradnika. - Nastop takoj ali v kratkem. Plača po dogovoru, glede" na dosedanje izvež-banjVprositeljev. Samopravnost (polnoletnost), >st v računih in v vodstvu blagajne z jamstvom. i3l_3 PRODA ali pa v NAJEM se da po ugodnih pogojih hotel „Lrna prst" - - v Hudajiižni tik železniške postaje. < » ¦ Pojasnila daje Delniška Pivovarna v Laikom trsu ns stilerskftm. 180 - Št. 2086-13. Goriška ljudska posojilnica ______vpisana zadruga z omejenim jamstvom v Gorici VABILO REDNI OBČNI ZBOR, kateri bode v nedeljo 27. aprila 1913. ob 10. uri dopoldne v zadružnih prostorih Gosposka ulica štev. Z Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. - % Poročilo nadzorstva. 3. Potrditev letnih računov in bilance za leto 1912. 4. Nagrada načelstvu. 5. Razdelitev čistega dobička. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. V GORICI, dne 12. aprila 1&13. Hiafelstvo. XSS^lLUmt\ Y*$ *¦*. P*8"««. P* rila 1 . ali sedaj de močno posegla v vrste m\šm-skih„vo,ialk(?v,. 'kakor poročajo anglešiki liskv"' '• ¦/-.',:.; ; ;'. ;>, ; ¦ '";.., VTrsttr&e Je ustreli! dj>. Josdp.Čo-ra&zav Kdravfliik- okrajne boIniSke blagajne in VeSikie posiale. Imel je raka v grlu; Dva težka prešiča, ki sta tehtala Štiri biti finančno Balkanske države. (Konee.) Grška. čeprav »je O ,r š ik i s v e i v celoti bolj skalov.it vri manj rodoviten, vendar so kilogiame-.manLko^/pei^^ jeta lepo napredovali na go- te dni prodal mffll&t *fo5jft*d* 9v* *Jeg*šw*sfci *.$^iflce^ po- Kranju. Dobil je za mju 289 kron. Častnik presekal vojaku s sabljo glave. — Iz Trsta poročajo, da je na vo-jaSkem vežbališču pri Rocolu pri vajaih bosajiskega polka udaril častnik nekega vojaka s sabljo po glavi, in sicer tako silino, da iimi je skoro presekal Jobanjo. Bilo je to pridirkališču ofo cesti. Navzoči trdijo, čz je prišlo vojak«, ki je peljal ranjenca k potoku, da muJapere rano, slafoo. Potok na isiera^niesitu ie Ml popolnoma rokrvav-Jjen in krvavi sledovi se še vidijo ob bregu. > '•.*..-: Orožna nesreča pri Instalaciji iide-i kana". — Ko ije .prišel na Vrhniko nov13c-: kan, so 'StreijalH-kakor kfe-p-ped-Skadrom. Imeli so na faapolago tudi velik možnar, zraven njega na tleh pa odprt zaboj in v njeni 20 ikig smodnika. Streljanje je vodil cerkovnik. Nesreča pa nikoli ne miruje in teko; je padla »iskra smodnika, ki se (je vnei medljgrjOfznim .pokom, Ramjenih je toftp 6: večjih Manjev, od katerih sta dva že; umrla; dočim ostal« Štirje najbrže tudi ne ostanejo ipri življenju. Mati enega tisnrBi! je zblaznela rn je zažgala domačijo.' Kanal med Dunavom j ta Solunom. |2e več Časa se barvi neka amerikan-skajlfruifbajz načrtom/napraviti vodno pot mgd Dunavom sin Solunom,.,Ta družba razpolaga tiidi že s potrebnim kapitalom. Da se doslej ta načrt m začel izvrševati, leži; glasvmi varok v tem, ker bi bila ta novi vodna .pot.Šla stai nekdanje turške' dežele (Staffr Snbijom Macedon^o), ki se taka pot rentirala, zlasti kadar sf$|>oji po^kanaln tudi punav z Qdro (že sfSen prcjfikt), Je e f bi b i 1 o p jo t e m $&fvodni cesti Dunav-Soluii s&?o j en O S e v e t ri o m o .r 'j e z E g e j-sfkt-m p o v od n i p"o t i, t o.r e j p o c e-nfe$ša poti nego je železniška. ,>v; Raditega bi bila 'izvršitev tega ameri-¦Ifanskega projekta za promet med srednjo in-severno Evropo ter balkanskimi drža? va$L in Majp AžWpr^'^redne važnosti" |p pa* afe *e%©^ftžbs,- da 4i bili- za~ man ogromni Iraški za izvršitev tega načrta. Kava po ceni (dokler traja zaloga) [85 vin. 80 vin. gledu. 'Om hrepenijo po poduku in so do-¦bri trgovci: usposobljajb se za začasno in-dustrjjabio življenje. Grška gradi tvorni-ce, .njeni rudniki in kamenolomi morejo l^atl'veliko več dohodka kot doslej. Tekstilna industnija se lahko lepše razvije. Posledica vojne. Francoska pomoč. Balkanske države želijo pretvoriti se v moderne države liki zapadna Evropa, a 1 i te države so brez izjeme izčrpane. Vojna je napravila ogromno škodo na gospodarskem polju.' '. [ .; \ Večji del to varen in delavnic 'je bilo treba žapretu.Ni se imoglo polja posejati in letošnjih (pridelkov bo rnalo. In tu treba upoštevati, da gre po večini za agrarne kra$e; Finančna situacija ni briljantna. Balkanske države imajo potrebo denarja. Turčija je najela med leti 1854. in 1878. 16 posojil. Zadnjih dvaiset let preteklega stoletja ipa je najela pet asovih večiih posojil Turčija Je tako že zdavnaj iskala denar v Evropi — druge balkanske države ga bodo rabile; te imajo kredit, ker zmage vedno dajejo kredit. Vpraša se, kako si je mogla Bulgarija /preskrbeti denar za tako vojno? Pred časom je najela več posojil, s katerimi si je nabavila razni vojni materijal. Srbija tje storila istoiako. Znala si je urediti dobro svoje bilance, ali treba je bilo vendar posojil. Dva močna toka sta sedaj na Balkan: slovanski in nemški tok. Kaj je-naloga Francije nasproti njima? Narodi na "Balkanu so izčrpani. Vlade hočejo kar najboljši razvitek in napredek v novih razmerah. Treba bo denanja, treba jih bo | podpreti. Nemčija in Avstrija, ste pripravljen:!' poimagati. Treba ljudi in .kapitala. A l:i* -glede k a pi t al a sta Nemčija in Avstrija na slabšem od Francije. Avstrijo je vojna na Balkanu hudo zadela. Mobilizacija jo stane nad 3 milijone kron na dan. — Blondel je izrekel veselje, da bo mogla Francija posoditi Balkanskim državam denar, ki ga bodo živo potrebovale, ali Francija ne zahteva za po-s o j i I a s aimo p r i m e rn i h ob vest i, marveč t n d i n a r o č i 1 a iz raznih industrijskih strok, ki trpijo na velikii konkurenci. Reflektira tudi na to, da bodo sprejemali na Balkan francoske ljudi kot inženirje, trgovce, industrijalce itd. V tem oziru mora Francija storiti vse kar treba, -r- Tako se hoče Francija okoristiti z novim položajem na Balkanu. To jej bo mogoče tim bolj, čim* več trpi Avstrija ob vojni in čim bolj je obsovražena. Naznanilo. Plzensko pivo »Plzenski prazdroj* meščanske pivovarne v Plznu se toči v Gorici v sledečih lokalih: Hotel delto Poste, FJotel pri teh kronah in u k&, imnft €orso. ¦ ' -x -¦¦>' ¦'• *- ' :1 . Vsak dan sveže pivo se lahko dobi v steklenicah v glavni zalogi A. Pečenko, Corso Jos. Verdi^t. 26. — Tamkaj je tudi zaloga različnih vin. Važno za gostilničarje In one, ki imajo sobe za leiaviicarje. Še dober mesec dni in začelo se bo živahno življenje tudi tam, kjer je sedaj mrtvilo, Tujci bodo začeli prihajati in pojdejo seveda tje, kamor jim kdo priporoči. Umestno bi bilo, da bi imela vsaka občina kamor zahajajo tujcr"š*e2itfaim * gosti len.>in, privatnikov, kjer se dobi udobne soherin. dobro postrežbo ter bi to tudi razglasila. V tem oziru se ni pri nas še tHč ;$torilo. Vsako leto bi imeli lahko več tujcev, toda v to svrho nam je potrebna reklama. Naši gostilničarji na deželi bi morali skrbeti za to, da zvedo ljudje in sicer tudi taki, 'ki ne stanujejo v vasi, da ima dotičmi gostilničar toliko in toliko sob, da postreže z dobrimi jedili itd. itd. Da se odpomore tem nedostatkom je sklenila »Goriška 'tiskarna« A. Gabršček v Gorici, da jzda s prvim majem vozni red v žepni obliki in da istega priloži vsem naročnjkom »Soče« in ^Primorca«. ..Ta vozni, red bo obsegal vse one železniške žveze^kv se jih največ rabi, koledar, zapisnik, ,razne nasvete za kmetovalce, vi-nogradnikei gostilničarje itd. ; Darbodo kriti troški tega dela, se ^prejemajo oglasi po sledečih cenah: cela |tran;istane kron 12, pol strani kron 7, *A strani kron, ;4.,Cene so jako nizke in pano-počeno je-,:vsakomur, da si napravi za ssvojo obrt, trgovino ali karkoli potrebno reklamo. Kdor želi, da pride njegov oglas fr voapired '"$ nam pošlje takoj potrebno besedilo in iiam naznani, kako velikost, { Potičnfk, ki naroči oglas v voznem Vodu, je upravičen, da dobi tudi nekaj voznih redov, da jih razda potem svojim odjemalcem. Kdor naroči 1 stran, dobi lahko. 50 iztisov, kdor naroČi V2 strani 25 iztisov, kdor naroči V4 strani pa 15 iz-tisov zastonj. i" t Priporočamo se vsem t%- interesen-itom-hi pričakujemo, da vsak porabi to •ugodbo priliko. I ;jt; Goriška Tiskarna \ r t; \ < r > A. GabrŠček v Gorici. •; Odgovorni.oredntk in Izdajatelj Ivan Kavtit v Oorid. TI$k«tV tdbfffiki Tl«k«m»« A. Oabrifek (odgov. J. Fabiif). Zaltt« r Drnlba » izdajanje Hrtov »SoJa« in •Primorec«. Mali oglasi. lajnuju frtstolbtat stane 60 ti». iko je oglu obsetnejll le raCo».& st vsako besedo 3 tU. laJprlBrinejle laserlranje xa trgovce laobrtalke. Kolibo Je manjših trgoTcev \ kateriat na daisll (in celo ˇ maatn) nikja* «• kMtnriraJo. Skoda si maji UjAa r ulici Orzoni St. 34 A se odda takoj .v nloa najem. Obsega: 3 praktične sobe, kuhinjo, klet, podstrešje, dvorišče in vrt. Najemnina 64 K na mesec. 121—2 Biser - med vsemi žitnimi kavami;- je - franekoua Perl-rt Vsak požirek iz Skodelice potrjuje premoč tejine, kakovosti K vsaki žitni kavi pa je, da se doseže v resnici poln okus in lepa okusna barva, treba pridjati malo porcijo . pravega zagrebškega Franckovega pridatka za kavo. Obe vrsti dobite se v vsaki špec. trgovjn. Zgradba mostu „na traverzah'9 čez Sočo se odda na zmanjševalni ofertni dražbi. Delo proračunjeno na 8000 kron. Načrt in stroškovnik je na razpolago pri županstvu. Sprejem gotove ponudbe zavisi od potrdila c. kr. okr. glavarstva v Tolminu. — Ponudbam treba je priložiti 5% varščino. Rok ponudbam« traja do konec aprila t. 1. Županstvo v Soči, dne 7. aprila 1913. Župan: Andr. Flalia 128—a Občni zbor Kmečke posojilnice u Proačini ee viSi dne 27. aprila 1913 ob 3. uri pop. u hiši št. 16. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računskega zaključka. 3. Čitanje revizijskega zapisnika. 4. Nadomestna volitev. 5. Raznoterosti. K obilni udeležbi vabi la-1 načelstvo. IZIDOR NANDT autorizouana staubena turdka ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporočata p. n. občinstvu za vsa. stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah. ¦"« K 7« kg Brazil t. H- pražena ¦;•; dobi se V4 kg Brazil II. pražena v filjalkl Julio Meinl uvoz kave L Gorica, Corso Jos. Verdi 80. Slglavnih dobitkov 90000,40000,30000,20(00 in 10000 K oziroma frankov ta lir zadene tekom meseca mainika i^eneni slučaju že z vplačilom saillO 5 kron, kdor, naroči izborno skupino 5 srečk na 70 mesečnih, obrpkov po K 5^.. ¦pt- 15 žrebanj vsako leto! -^ii Zahtevijte obširni raajnikovi prospekt! — Iz njegove vsebine \ Za eilO ^n9 100.000 frankov! ; Ceske industrijske lianke glavno zastopstvo Ljubljana. napredek uede! NajenergiCnejSe in gotovo 86 zdravi sfflua b svetovnim sredstvom - I0RUBIN CASILE - Stotine zdravniSMh potrdil potrjuje, da se uretralna zoženja, prostatitis, cre-tritis in meh. katarji korenito ozdravijo s konf etl Casile Konfeti Gasilo urejajo uriniranje, ne da bi hiloltrebajrabiti zelo nevarnih C6Vk (Šilinge) popolnoma odpravljajo in uhlažujejo peCenje in pogosto uriniranje; edini korenito ozdravijo uretralna zožmja (prostatitis, nretritis, cietitis, mehurne katarje, kamen, nesposobnost za za-državanje nrina,' sluzaste tokove itd. — Skatlja konfetijev CasUe K 4-—. . . Iorabia Gasile, najboljge protisibliUCno in poživljajoče kricistiino sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifilidi, anemiji, impotenci, kostoboli, ishias, vnetju žlez, poltnim madežem, izgubi semena, poluoijam, spermatoroi, sterili-teti, nenraateniji, energičen razkrojevaleo un-nove kiseline itd. — Steklenica Jorubina Ca-sile K 350. Vbrizganec Gasile zdravi beli tok, akutne in kroniCne katarje, vaginitis, urttretis, endo-»mejtritis, vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrieganca Casile K 350. Kdor želi veCjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravallo za g. Casile Trst, ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo^ Priznani' medicinalni izdelki GASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — V Gorici v lekarnah Cristofoletti in Tromba. 6—1 Prvo Vacuum goriško čistilno podjetje Gorica, Via Ascoll št 20. Priporoča se za čiščenje novih stavb, javnih uradov, gledišč, cerkev, šol, sanatorjev, hotelov, kavarn, restavracij itd. — Pri privatnikih: osnaženje prahu na hišnih opravah kakor: strop, stene, preproge, zavese, pod, oblazinjeno pohištvo, draperije, postelje itd. — Nama-zanje in poliranje parketov ter čiščenje šip. — V shrambo se sprejema preproge proti mesečnemu plačilu in po zelo nizkih cenah. io9-5o Posluži se s proračuni in prospekti. Zobozdravnici in zo&otehniSki atelje Dr. I. Eržen GORIC* Jus. UiriH feltifflSče Ste«. 37. Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombo vsake vrste. Ordlnlra v snujem ateliefn od 9. are dop. da 5. are po? Sedlarska delavnica Iuan Krauos-Gorica na Koran If. H. Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje, kakor tudi velika izber usnjatih torbic, kovčegov za potovanje, istnic in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tape- rv^ggv ciranje raznih kaleseljnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se JSjajcan izvršuje točno. — Nahrbtniki za planince. vi i Lekarna Cristofoletti ? fcorici na travniku '