froltnl urad 9011 Celovec — Vertagspostamt 9021 Klugenfurl lihaJa v Celovcu — Erjcheliumgjort Klagenfurt Posamezni Izvod 1r30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov P. b. b. Letnik XXIV. Ugotovitve ZSO ob obletnici podpisa Drž. pogodbe Celovec, dne 14. 5. 1969. Na predvečer 14. obletnice podpisa Državne pogodbe se je na posebni seji sestal Izvršni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. Po izčrpnem poročilu in razpravi o trenutni narodno-politični situaciji slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem ter temeljiti presoji predvsem vprašanja narodnostne zaščite |e Izvršni odbor ZSO ugotovil naslednje: 1. ) Zveza slovenskih organizacij na Koroškem z zadovoljstvom priznava vse pozitivne ukrepe zvezne in koroške deželne vlade v korist slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Hkrati pa moramo poudariti, da nekatera bistvena določila člena 7 Državne pogodbe ali še sploh niso ali pa niso zadovoljivo rešena. 2. ) Izkušnje desetletne veljavnosti manjšinskega šolskega zakona kažejo, da tudi šolsko vprašanje, ki pomeni življenjsko vprašanje slehernega naroda, nikakor ni rešeno v korist obstoja in razvoja koroške slovenske narodnostne skupnosti. Z vso odločnostjo in resnostjo zato obsojamo strastno gonjo tudi proti tej ureditvi, ki ima v očigled dejstva, da so pobudniki in izvajalci te gonje isti krogi, ki so že pred 10 leti rovarili proti dvojezični šol- ski odredbi, isti cilj: namreč odpravo manjšinskega šolstva sploh! 3.) V zvezi z uradnim obiskom o-srednjih organizacij koroških Slovencev pri Izvršnem svetu SR Slovenije so nekateri koroški nemški listi in po teh nemški šovinistični krogi zlonamerno interpretirali iz-našanje predsednika ZSO, da pri vse močnejše razvijajoči se turistični in splošni gospodarski integraciji sosednih dežel slovenska manjšina kot integralni del tega prostora ne sme biti prezrta. Le-to je bilo povedano in le tako je razumeti in so pri razgovorih tudi razumeli tozadevno s konkretnimi primeri podprto in obrazloženo iznešeno željo v korist koroško-slovenske narodnostne skupnosti in v pomoč in oporo njene šibkosti. Vsaka druga interpretacija v smislu državno-politične gospodarske integracije SR Slovenije in življenjskega prostora noše narodnostne skupnosti ni le zavestno zlonamerno temveč v bistvu nasprotuje osnovi naše narodno-politične koncepcije, da smo koroški Slovenci avstrijski državljani, ki se zavestno vključujemo v splošno avstrijsko družbeno dogajanje in državno življenje. 4.) Zveza slovenskih organizacij na Koroškem odločno obsoja v zadnjem času z neodgovornimi protislovenskimi izpadi in dejanji oživljeno in stopnjevano razpihovanje nacionalističnih strasti in je prepričana, da je le-te za stalno mogoče preprečiti le z definitivno celovito rešitvijo vseh odprtih vprašanj v duhu širokogrudnosti in strpnosti v sporazumu z osrednjima organizacijama koroških Slovencev. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je ob številnih priložnostih in ponovno na svojem zadnjem občnem zboru poudarila svojo pripravljenost za konstruktivno sodelovanje pri reševanju nedvomno tudi kočljivih vprašanj naše narodnostne skupnosti. Na predvečer 14. obleinice podpisa Državne pogodbe ponovno izjavljamo, da smo pripravljeni raz- Fašistični zločini na Tržaškem Podobno podlo dejanje kot pred nedavnim v Velikovcu in Dobrli vasi, se je konec minulega tedna ponovilo tudi v Miljah na Tržaškem. Sedaj že znana storilca, 18 letni bivši dijak Claudio Scarpa in 24 letni brezposelni mehanik Antonio Severi, ki pripadata skrajnim desničarskim krogom, sta s črno oljno barvo premazala spomenik padlim borcem v Miljah, ki so ga postavili v spomin nad tristo slovenskih in italijanskih padlih borcev iz Milj in na katerem je napis v slovenskem in italijanskem jeziku. Mimo tega pa sta ista storilca še premazala table pred vhodom v sedež združenja padlih in pogrešanih v vojni v Trstu, pod napisno tablo organizacije API (Zeza italijanskih partizanov) pa sta z velikimi črkami napisala besedo DUX. Skrunitev spomenika padlim žrtvam fašizma v Mitjah je povzročila silno ostro reakcijo predvsem prebivalstva Milj, prav tako pa tudi vsega naprednega prebivalstva na Tržaškem. Slovenska kulturno gospodarska zveza na Tržaškem je takoj po zločinu izdala proglas, v katerem je poudarita, da pomeni skrunitev •spomenika padlih v narodnoosvobodilnem boju obnavljanje starih fašističnih metod. Slovence na Tržaškem, pravi dalje proglas, pa je skrunitev spomenika v Miljah še zlasti prizadela, ker so bili pod fašizmom dvakrat pod udarom — kot Slovenci in kot delovni ljudje. Gre za spomenik, na katerem je napis v italijanščini in slovenščini: .Padlim v antifašističnem in narodnoosvobodilnem boju", ki je bil postavljen že leta 1965, slovesno pa so ga odkrili šele leto pozneje, ker so oblasti odklanjale dovoljenje za dvojezični napis. To kljub temu, da je od 300 padlih, 'katerim je spomenik postavljen, 180 slovenske narodnosti. Ob koncu je Slovenska kulturno gospodarska zveza pozvala vse v njej včlanjene organizacije, naj zavzamejo odločno stališče proti tej skrunitvi in naj se pridružijo pobudam, ki jih bodo s tem v zvezi prejele odporniške organizacije. Delavske in antifašistične organizacije v Mitjah po so reagirale na skrunitev spomenika s splošno stavko. Ob desetih dopoldne so v vseh tovarnah zatulile sirene, ki so najavile začetek dveurne splošne stavke vseh strok, v mestu pa je življenje povsem zamrlo. Trgovci so spustili zapornice čez izložbena okna, zaprli so vse gostilne, na glavnem trgu pa so se zbrali tisoči meščanov, ki so z glasnimi protesti izražali svoje ogorčenje nad zločinom. Na zborovanju so govorili predstavniki političnih in delavskih organizacij, v kratkem nagovoru pa je tudi miljski župan Gastone Millo izrazil obžalovanje zaradi zlo- čina in poudaril, da je skrunitev spomenika v Miljah uperjena tudi proti sicer mirnemu in strpnemu o-zračju, ki je v zadnjih letih zavladalo v občini. Splošni obsodbi fašističnega dejanja so se pridružili tudi predstavniki številnih naprednih političnih strank Italije. V deželnem parlamentu pa je skupina levičarskih poslancev, pripadnikov raznih strank, predložila skupno interpelacijo, v kateri so vprašali predsednika deželne vlade Berzantija, če namerava obsoditi podlo dejanje in zahtevati, da se krivci takoj odkrijejo iin kaznujejo. Resnici na ljubo je treba tudi priznati, da se je tržaški policiji kmalu posrečilo to, kor se ob podobnih dogodkih na Koroškem ni nikoli posrečilo avstrijskim varnostnim organom, da je namreč storilce odkrila. Oba krivca bosta obtožena po 292. členu kazenskega zakonika, ki govori o sramotenju osvobodilnih sil. Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane gostuje z ljudsko igro Sosedov sin Po Jurčičevi povesti priredil Drago Pogorelec. Predstave bodo: v soboto 17. 5. ob 20. uri v Kulturnem domu v LOČAH, in v nedeljo 18. 5. ob 14. uri v farni dvorani v SELAH. Na prireditev Vas vljudno vabita Slovenska prosvetna zveza v Celovcu in Krščanska kulturna zveza v Celovcu Vstopnice v predprodaji pri prosvetnih društvih, pri voditeljih farne mladine In eno uro pred pričetkom predstave. govarjati s pristojnimi oblastvenimi organi o vseh vprašanjih, vključno šolskega vprašanja, da skupaj najdemo za obe strani sprejemljivo rešitev. V tej zvezi ponavljamo svoj predlog za ustanovitev posebne ekspertne komisije iz vrst pristojne zvezne in deželne vlade ter prizadete manjšine, ki naj bi iskala in pripravila možnosti rešitve, in želimo, da bi prišlo čimprej do obnovitve in nadaljevanja razgovorov med predstavniki zvezne in deželne vlade ter predstavniki manjšine. Slej ko prej smo prepričani, da je v očigled dosedanjega mirnega Uraden obisk iz Slovenije Na povabilo deželnega glavarja Hansa Sime bo v dneh 27. in 28. maja 1969 delegacija Izvršnega sveta SR Slovenije pod vodstvom predsednika Staneta Kavčiča u-radno obiskala Koroško. sožitja v deželi in dobrih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo prav zdaj ugoden čas za reševanje, nadaljnje zavlačevanje in odlaganje rešitve, kakor zadnji razvoj kaže, pa stvari samo škoduje. Stane Kavčič ponovno predsednik Izvršnega sveta Slovenije V Ljubljani se je konec minulega tedna konstituirala republiška skupščina Slovenije, hkrati pa so izvolili tudi novi izvršni svet. Za predsednika republiške skupine je bil ponovno izvoljen Sergej Kraigher, nova podpredsednika skupščine pa sta dr. Jože Brilej in Marjan Orožen. Za predsednika republiškega zbora so izvolili Mirana Goslarja, za predsednika gospodarskega zbora Toneta Boleta, prosvetnokulturnega zbora Miloša Poljanška in socialnozdravstvenega zbora dr. Srečka Korena. Za predsednika izvršnega sveta Slovenije je bil ponovno izvoljen Stane Kavčič, za oba podpredsednika pa Vinko Hafner in dr. France Hočevar. Skupno šteje novi izvršni svet 14 članov. Na prvem zasedanju nove slovenske skupščine je govoril tudi predsednik novega izvršnega sveta Stane Kavčič. V svojem govoru, ki je imel predvsem programski značaj, je Stane Kavčič zlasti poudaril, da se bo novi izvršni svet vztrajno in odločno zavzemal za reformo, s posebno tankovestnostjo pa namerava še naprej utrjevati socialistično demokracijo, samoupravljanje ter osebno svobodo in pravice državljanov. V nadaljevanju svojega govora pa je Stone Kavčič dejal: „ Uspeli smo ustvariti krepke zveze z našimi rojaki onstran meja v Avstriji in Italiji. Želimo jih obdržati in okrepiti. Nadaljevali bomo našo politiko prijateljskih odnosov in pomembnega gospodarskega so-sko krajino, Koroško, Štajersko in Gradiščansko. Zadovoljni smo, da imamo odprte meje in da lahko gostoljubno sprejmemo 20, 30 in tudi več milijonov turistov, ki gredo k obalam toplega morja, v naše zelene gozdove ali na vrhove zasneženih gora. Vemo, da so naše možnosti skromne, toda kljub temu ne želimo zamuditi nobene priložnosti za utrjevanje miru, mednarodnega sožitja in sporazumevanja v svetu. Podpirali bomo vse in vsakogar, ki se zavzema za neodvisnost in samostojnost ter za pravico lastne poti razvoja ne samo velikih, ampak tudi majhnih narodov in držav. Odločen in vsestranski odpor pa vsem tistim, ki ne bi spoštovali teh načel.” Podobno kot v Sloveniji, so se v minulih dneh konstituirale tudi skup-delovanja z obmejnimi deželami in njihovimi vladami, s Furlanijo-Julij-ščine ostalih jugoslovanskih republik in avtonomnih oblasti in izvolile svoje izvršne svete. V organizacijskem pogledu nastajajo med posameznimi skupščinami tudi določene razlike. Za Slovenijo je na primer značilno, da bo v okviru skupščine deloval kot posvetovalno telo tudi zbor delegatov občin. Ti delegati bodo razpravljali o vseh vprašanjih, ki zadevajo občine, pristojni skupščinski zbori pa bodo morali pri svojih sklepih upoštevati mnenja in zahteve predstavnikov občin. Nove pobude EFTA za ureditev gospodarskega sodelovanja v Evropi Minuli teden so se v Ženevi sestali predstavniki EFTA k svoji redni polletni konferenci. Tokratno zasedanje je stalo v znamenju analize položaja na področju gospodarskega sodelovanja v Evropi, ki je nastal po odstopu generala de Caulla s položaja državnega predsednika Francije. Kakor znano je bil de Gaulle med vodilnimi predstavniki Evropske gospodarske skupnosti tisti, ki je zadnja leta čedalje bolj nasprotoval ureditvi odprtih vpra-šanj med Evropsko gospodarsko skupnostjo in EFTA ali Malim združenjem za svobodno trgovanje v Evropi. Spričo njegovega zadržanja je postajala gospodarska razcepljenost Zahodne Evrope čedalje nevarnejša. Iz komunikeja, ki je bil na koncu zasedanja minuli petek objavljen, je razvidno, da so bili navzoči predstavniki članic EFTA, torej predstavniki Avstrije, Danske, Norveške, Portugalske, Švedske, Švice in Velike Britanije mnenja, da so se po de Gaullovem odstopu pogoji za gospodarsko sodelovanje v Evropi zboljšali. To je mogoče sklepati iz tistega dela komunikeja, iz katerega so razvidne nove iniciative EFTA in pozicije, s katerih hoče pospeševati razvoj ureditve odnosov do EGS. EFTA tokrat ni le ponovila izjavo, da hoče premostiti obstoječo gospodarsko razdvojenost v Evropi, marveč je kot novo dodala, do je pripravljena pozitivno proučiti vse tozadevne konkretne predloge pod pogojem, da so v skladu z njenimi mednarodnimi obveznostmi. Ta pasaža komunikeja je dosti obsežnejša od formulacije, do katere je ministrski svet EFTA prišel na svojem zadnjem zasedanju lani novembra na Dunaju. Tedaj so se članice samo obvezale, da bodo proučile idejo sklenitve trgovskih aranžmajev z Evropsko gospodarsko skupnostjo, tokrat pa so se odločile za proučitev vseh pozitivnih predlogov za odpravo gospodarske razdvojenosti 'Evrope. Poleg tega so se njihovi predstavniki dogovorili, da bodo posebej ocenili možnosti sodelovanja z deželami Evropske gospodarske skupnosti na nekaterih specialnih področjih, med drugim zlasti na področju znanosti alle Welt um die ein maligen Verdiensfe des Mazedonischen Bruderpraars und wird auch von der Salzburger, der Regensburger und der Passauer Kirche anerkannt, datj es den bei-dem Heiligen (im Gegensatz zu den machtprolitischen Nebenabsichten einzelner bayrischer Bischofe) bei ihrer Slavvenmisslon ausschliefjlich um spirifuelle Dinge gegangen ist. Ob sie aut ihren Reisen auch das heutige Kamten beruhrten, ist inso-tern sekundar, als die pranonischen Slowenen — deren Wohngebief sie unstreitig besuchten — mit den ka-rantanischen Slovvenen zvveifellos im engen Verhaltnis gestanden sind. Ptarrer Mucher p>olemisiert aut 44 Druckseiten gegen die beiden Heiligen lim allgemeinen und gegen ihre Verehrung in Kamten im be-sorvderen und schliefjt dleses Kapitel mit einer verbramten Ruge an den Regensburger Bischaf, weil sich dieser 1963 in Salzburg tur das Vor-gehen seiner Amtsvorgdnger vor 1100 Jahren offentlich entschuldigt Ein anerkonnter Fachmann des Minoritatenrechts Hochschul-Profes-sor dr. Theodor V e i t e r (Feldkirch, Vorarlberg) hat Muchers Buch sehr negativ beunteilt (vgl. »'Naš tednik", Klagenfurt, 20. Februar 1969, Seife 4). Trotzdem sei seine Lekture ollen an Valksgruppentragen Interessier-ten dringend emptohlen — zum Be-weis, wie auch noch im Atomzeital-ter »Deutschnationalismus um jeden Preis" 'im schonen Karntnerland selbst einzelne Diener unserer »Kirche der Nachstenliebe" zu beein-tlussen vermag! TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - T Kako ekstremen je bil Krpan Prebivalstvo na južnem Koroškem še stoji pod vtisi zadnjih nacionalističnih neokusnosti, ki so jih bile deležne slovenske ustanove. V Velikovcu sta bila dne 6. marca 1969 in v Dobrli vasi dne 12. marca 1969 odstranjena slovenska napisa; (kot je navada, „neznanim storilcem" kajpak ni bilo mogoče priti na sled); po sklepu velikovškega občinska sveta, ki pa vsak čas govori o „Združeni Evropi" in označuje svojo občino kot „Gemeinde Europas" — evropsko občino, bo tu odslej vsaki slovenski igralski skupini zabranjen nastop; na Jerišah je 12. aprila 1969 bilo od strani „Landjugend Sittersdorf" (podeželska mladina iz Žitare vasi) slišati: „Ne dovoljujem, da pojete slovensko." Lahko bi bilo še nadaljevati s tem naštevanjem. To je prvo dejstvo. Tudi drugega ne smemo prezreti. Prebivalstvo na dvojezičnem ozemlju hoče živeti v miru, nemir vnašajo le nekateri aktualni posamezniki. Število nemških sodeželanov, ki so pravični in odkriti nasproti slovenskemu prebivalstvu in njegovim življenjskim potrebam, raste iz leta v leto. Kakor je res, da se najdejo le redki politični mandatarji, ki pred javnimi forumi odločno zastavijo svojo besedo in svoja dejanja tudi v prid slovenskega prebivalstva, tako je tudi res, da moramo mednje šteti med drugimi župana in deželnega poslanca Josefa Lubasa. Oba slovenska lista na Koroškem, Slovenski vestnik in Naš tednik, sta obsodila uvodoma nakazane izpade proti Slovencem in motenje miru na dvojezičnem ozemlju, in bi morala zato tem bolj pozdravljati delo politika, ki se postavlja tudi za pravice slovenskega prebivalstva v deželi. Zdi se, da je „krščansko" orientiran Narodni svet koroških Slovencev v tem drugega mnenja. Naš tednik, glasilo Narodnega sveta koroških Slovencev, je v svoji 15. številki, dne 10. aprila 1969, prevzel iz nemškega tiska poročilo, „da se je koroški deželni poslanec Lubas izrekel tako proti nemškemu kot proti slovenskemu ekstremizmu". Dela se nevednega in vprašuje: „V čem je slovenski ekstremizem? Mar v dejstvu, da smo v Velikovcu nastopili?“ In potem to duhovito idejo poslancu Lubasu res podtika: „Skorajda bi mogli verjeti, da je imel govornik Velikovec pred očmi.. To vsekakor nestvarno podtikanje je smatrati za zaviranje slovenski manjšini naklonjene politike v deželi. Narodnemu svetu samemo pri tem ni bilo najslajše pri srcu. Kajti prav gotovo so mu znana dejstva, ki zgo- OPOMBA UREDNIŠTVA V rubriki .Tribuna bralcev’ objavljamo od časa do časa dopise bralcev našega lista, pri tem pa Izrecno ugotavljamo, da v posameznih prispevkih Izraženo mnenje ni nujno tudi mnenje uredništva. vorno pričajo o tem, da Lubas ni mogel imeti pred očmi „velikovškega Krpana", ko je omenil slovenski ekstremizem. Teh dejstev tu ne bom podrobno ponavljal; zato ne, ker bi tako naštevanje ne pomenilo več, kakor spravljati sove v Atene. Nimam namena ponovno naštevati, tega, kar se je v občini Železna Kapla-Bela, kjer županuje deželni poslanec Lubas, v zadnjih desetih letih materialno ustvarilo in duhovno vzpostavilo. Vse tisto, kar je nekdaj ločilo, je bilo potisnjeno v ozadje. Občina skrbi, da se odvija dnevno življenje prebivalcev katere koli politične strani in katerega koli jezika v vzdušju strpnosti, miru, medsebojnega spoštovanja in enakopravnosti. Znana so stališča deželnega poslanca pred deželnim zborom glede manjšinskih vprašanj, kakor je znana tudi njegova navzočnost pri šte- O tem Naš tednik ni zapisal ničesar, kakor je sploh šla okrajna konferenca neopaženo mimo njega. Zapisal pa je, da bo treba škofu Slomšku poleg časti oltarja podeliti tudi „književniško čast" (NT 14, 3. aprila 1969) ali da je „pred 25 leti izšel slovenski misat" (NT 17, 24. april 1969). Vest o omenjeni okrajni konferenci je povzel iz dunajske „Presse". Slovenski vestnik je o njej poročal 4. aprila 1969. To da je okrajno zborovanje Socialistične stranke Avstrije (29. marca 1969) časovno soupadalo z uprizoritvijo Krpana v Velikovcu (16. marca 1969), je bila pač ugodna prilika, da je Narodni svet koroških Slovencev podstavil govorniku nogo, češ da je s „slovenskim ekstremizmom" mislil uprizoritev Krpana; ne more pa veljati za dokaz, da je trditev pravilna. Sprašujem se, ali je umestno in potrebno, se nestvarno obregati ob izjave profiliranega koroškega politika, katerega gledanje na prebivalstvo dvojezičnega ozemlja je vsem v deželi dobro znano, in prav njemu podtikati nekaj, kar ne odgovarja resnici. Ni ta očitek zašel v Naš tednik zaradi strankarsko političnega ali bolje pristransko ideološkega obolenja Narodnega sveta? Tudi znake zavidanja bi Narodni svet lahko malo brzdal, čeprav je res, da Narodni svet nima najboljših izkušenj z desno in „krščansko“ orientiranimi krogi ter Avstrijsko ljudsko stranko (OVP), na katere se je še pred kratkim s precejšnjo ramo naslanjal. Ostane še možnost, da so to bila tista „zlata načela", ki jih je staro vodstvo Narodnega sveta še utegnilo vcepiti novemu, tako rekoč kot poslovilno darilce, preden je moralo zapustiti politični oder. Zal imamo dovolj vzroka, da govorimo tudi o slovenskem ekstremizmu na Koroškem. Če ne kaj več, je tudi slovenska stran v deželi dala upravičen povod, da so drugi nekaj za to ocenili. Kajti kar je Naš tednik objavil v 1. številki leta 1968 (4. januarja) na prvi strani, res ni bil znak „prave mere", temveč vse prej ekstrem. Takrat je Narodni svet v svojem „programu" označil klerikalno krščanstvo za edino možno podlago, na kateri naj bi država in dežela, široki svet, vse stranke v Avstriji in Slovenci sami gradili svoje medsebojne politične in kulturne odnose. Se ni ta ekstremizem potem dosledno nadaljeval v zadržanju merodajnih oseb na „krščanski“ strani v zadevi Korotan? „V čem je slovenski ekstremizem?" Na to vprašanje je Narodni svet sam odgovoril in sicer šest mesecev prej, preden je vprašanje stavil. Kajti oktobra 1968 je novi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev izjavil, da je *program“ za enkrat črtal iz svojega programa. Zaradi česa Narodni svet „zaenkrat o ,,programu' ne bo diskutiral" in zaradi česa je bil izvoljen nov odbor Narodnega sveta, kjer ni več iniciatorja „programa", če ne prav zaradi ekstremizma, od katerega se je bilo treba distancirati? Slovenski ekstremizem na Koroškem je bil Narodnemu svetu torej dobro znan. Kadar naletimo nanj v kakšnem župnišču in celo po privatnih hišah, ga imenujemo klerikalizem. Kadar ga srečamo v politični opremi, je največkrat dobičkarsko, naivno strankarstvo. Pol leta po tem, ko smo ga sami obsodili, pa se nevedno vprašujemo: „V čem je slovenski ekstremizem?" Kakor da bi koroški Slovenci sploh ne bili zmožni kakšnega ekstremizma. Kakor da se nam te nevarnosti s slovenske strani sploh ni treba bati, kaj šele se je ogibati ali je celo odstranjevati. Kakor da slovenskega ekstremizma sploh nikdar ni bilo in ga ne more biti. Primer poslanca Lubasa izpričuje torej ravno nasprotna dejstva, kakor jih ocenjujejo nekatere na uspehih njegove politike premalo ali sploh ne zainteresirane organizacije na Koroškem. Seveda je nerodno, ko pa te. uspehe beleži politično drugače misleči tabor. Najmanj pa je bilo potrebno, da se je med te organizacije uvrstil današnji Narodni svet koroških Slovencev. Florian Lipusch 1 Badgasteinski protokoli (Nadaljevanje iz zadnje Številke) Deseti dan se odpravim na promenado cesarja Viljema in dalje na Rudolfov vrh. Spotoma dohitim eno naših strežnic pri mizi, za roin več policajev napotili proti kabini št. 36. Kapitan je potrkal na vrota kabine. — Kdo je? — je bilo slišati zamolkel glas. — Brivec. Vrata so se odprla In v kabino so naglo skočili kapitan In policaji ter po kratkem boju vklenili Wi!tia-ma Stricklanda. Kapitan ga je zaprepadeno gledal. — Kratko In malo ne morem verjeti svojim očem! Ta človek je čez noč ozelenel. Budd ni zaman leta In leta proučeval zapletene reakcije kemičnih barv. Naredil je toko, da so lasje In brki neznanca čez nekaj ur pozeleneli. Večerni list je Izplačal Buddu 500 funtov nagrade. Avstrijski dogodki # ..Modri encijan” Na celovškem kolodvoru se je ta teden predstavil „Modri encijan", ekspresni vlak, ki bo s pričetkom novega voznega reda (od 1. junija dalje) vozil na progi Celovec —Hamburg in obratno. 1200 km dolgo progo bo »Modri encijan" prevozil v rekordnem času 12 ur in 30 minut in bo s tem prekosil »Koroški ekspres", ki je doslej obratoval na tej progi, za cele 4 ure. Novi ekspresni vlak bo na avstrijskih progah vozil s hitrostjo 120 km na uro, v Nemčiji pa bo dosegel maksimalno hitrost 200 km na uro. Z vpeljavo »Modrega encijana" bo vzpostavljena najhitrejša železniška zveza med Severno Nemčijo in Koroško. # Porast števila motornih vozil Z 31. decembrom je bilo na Koroškem registriranih 102.978 motornih vozil. V tem številu pa niso zajeta vozila mestnih in zveznih prometnih obratov ter 187 privatnih omnibusov, 3.607 prikolic in 28.992 mopedov. Napram letu 1967 se je število osebnih avtomobilov povečalo za 5855. Prijava novih osebnih avtomobilov je kljub 10 odstotnemu luksuznemu davku narasla napram letu 1967 za 127 na 8483 komadov. Na Koroškem je pripuščenih k prometu skuipno 69.045 osebnih avtomobilov. To pa pomeni, da odpade na 7,5 Korošcev po en osebni avtomobil. Število tovornih avtomobilov se je v istem času povečalo za 102 in je ob koncu leta 1968 znašalo 7.407, število vlačilcev pa je naraslo za 546 na 13.449. # Migracija kmetijskih in gozdnih delavcev Od poletja 1955 do konca februarja 1969 je padlo število kmetijskih in gozdnih delavcev na Koroškem za več kot 10.000; od 17.917 na 3.714. Leta 1955 je znašala iz-vensezonska brezposelnost 8,4 odstotka, v pretekli zimi pa je dosegla rekord z 39,7 odstotka. Ta razvoj pripisujejo spremenjenim proizvodnim razmeram in pogosti pomanjkljivi pripravljenosti delodajalcev, da bi delavce zaposlili tudi v zimskem času. Visoka brezposelnost predvsem neugodno vpliva na letne dohodke in na pokoinine zaposlenih v kmetijstvu in gozdarstvu. Tako je v letu 1967 znašala povprečna pokojnina, vključno zravnalne doklade, le 1.095 šilingov. NOVICE IZ # Slovenski par za »Ohcet 69” Prejšnji teden so organizatorji »Ohceti 69“ predstavili slovenski par, 22- letno Jeleno Žic in 25-detnega Vinka Dežmana, oba iz Novega mesta. Znani so že pari iz Avstrije, Italije, Švice, Zahodne Nemčije, Češkoslovaške, Nizozemske, Norveške in Tunisa. Letošnja prireditev bo veljala 35 milijonov starih dinarjev. V svatbeni povorki bo sodelovalo 30 vpreg, svatje bodo lahko snedli tri tone mesa, 1 tono krofov, spili 30 hektolitrov vina in 20 hektolitrov piva. Gostom v dvorani Tivoli bo streglo 450 ljudi. Sodelovalo bo okoli 200 tujih in 70 domačih novinarjev. V slavnostni povorki bo igralo 11 zabavno glasbenih ansamblov in 20 harmonikarjev. # Manjša poraba goriva Avtomehanik Alojz Ranko iz Murske Sobote je izdelal napravo, s katero motorji z notranjim izgorevanjem prihranijo 25' do 30 odstotkov goriva. Regulator bencinskega uplinjača, kot se imenuje ta naprava, je mogoče montirati na vsak motor, razen na nekatere stare vrste vozil. Ta regulator deluje tako, da tedaj, ko je motor v prostem teku, pri spreminjanju hitrosti, pri vožnji navzdol, pri zaviranju z motorjem in z zavoro zmanjša dotok goriva na minimum, na toliko, kolikor ga je potrebno, da motor ne ugasne. # Nov izvir rogaške vode Ob zdraviliški vrtnariji v Rogaški Slatini so pred nekaj več kot letom dni naleteli v globini 265 metrov na izredno bogato mineralizirano in zelo izdatno žilo kakovostne mineralne vode DONAT. Zdravilišče Rogaška Slatina doslej ni objavilo rezultatov raziskovanja, ker je želelo počakati, da se vrelec utrdi in se natančno preišče sestavina vode. Direktor Zavoda za raziskovanje mineralnih vod v Mariboru je sedaj sporočil, da so rezultati znani in da so odkritja zelo pomembna. Tako ima nova vrtina zmogljivost 2400 litrov na uro, kar odgovarja štirikratni zmogljivosti stare Do-natove vrtine. Še bolj kot količina pa so važne balneokemijske značilnosti mineralizacije novega vrelca, kar je pomembno zlasti za paciente. 1. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.15, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00, 24.00. Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje In praznikov): 6.00 Pozdrav — 6.40 Jutranja opažanja — 6.45 Vesele melodije — 7.10 Včeraj zvečer v svetu — 7.20 Jutranja telovadba — 8.45 Dobrodošli z novicami — 9.00 Za prijatelje glasbe — 10.05 Magazin ob desetih — 11.00 Roman v nadaljev. — 11.15 Opoldanski koncert — 13.00 Operni koncert — 13.45 Gospodarska poročila — 14.00 Slavni orkestri, slavni dirigenti — 15.00 Več uka, več znanja — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.10 Kulturna poročila — 17.30 Mladinska redakcija — 18.00 Večerni koncert — 18.55 Danes zvečer boste videli In slišali. Sobota, 17. 5.: 6.09 Vesele melodije — 9.00 Smeh sodi k oliki — 13.00 Srečanje z Avstrijo — 13.30 Tehnični razgledi — 13.45 Iz opernega sveta — 14.30 Literarna delavnica — 15.00 Orkestrski koncert — 16.30 V žarišču — 17.10 Ex libris — 18.00 Domovina Avstrija — 20.00 Portret — 21.00 Orkestrski koncert — 22.10 Jazz — 22.45 Resni pesniki enkrat drugače — 23.10 Mala nočna glasba. Nedelja, 18. 5.: 6.05 Vesele melodije — 8.05 Teden dni svetovnih dogodkov — 9.10 Satirična oddaja — 11.00 Iz gledališča — 11.15 Orkestrski koncert — 13.30 Stališče — 13.45 Operni koncert — 15.00 Ljubite klasiko — 16.30 Žene Evrope — 17.05 Obzornik znanosti — 18.00 Veselo petje, veselo igranje — 19.10 Mojstri tričetrtinskega takta — 20.00 Orkestrski koncert — 22.50 Moderna pesem — 23.10 Glasba z Dunaja. Ponedeljek, 19. 5.: 6.05 Odkrito povedano — 6.08 Agrarna politika — 6.13 Vesele melodije — 13.45 Avstrijska pripovedka — 17.10 Mednarodna radijska univerza — 17.30 Mladinska redakcija — 19.35 Raziskovalne naloge — 20.00 Evropski koncert — 21.00 Glas- beni feljton — 21.30 čas, ki v njem živimo — 22.10 Znanje časa — 23.10 Sodobna glasba. Torek, 20. 5.: 6.05 Preden odidete — 6.12 Vesele melodije — 13.45 Veliki avstrijski roman — 17.10 Raziskovalci na obisku — 18.40 Slavnostne igre v Bregenzu — 19.35 Pogled v glasbene revije — 19.45 Pesmi in balade — 20.00 Spectrum Austriae — 21.00 Prizor — 23.20 Studio nove glasbe. Sreda, 21. 5.: 6.05 Odkrito povedano — 6.09 Vesele melodije — 13.45 Tuji pripovedovalci — 16.30 Majhne dragocenosti za kitaro — 17.10 Zadržanje človeka in živali — 17.30 Mladinska redakcija — 19.35 Življenje ob knjigah — 20.00 „Alkestis", drama — 22.10 Kriminalna igra — 23.10 Sodobna glasba. REGIONALNI PROGRAM Poročila: 5.00, 5.50, 6.30, 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.00, 20.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje in praznikov): 5.00 Pozdrav — 5.40 Jutranja opažanja — 5.45 Kmetijska oddaja — 6.05 Jutranja telovadba — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 9.00 šolska oddaja — 11.30 Kmetijska oddaja — 11.45 Za avtomobiliste — 1200 Opoldanski zvonovi — 13.05 Objave — 14.00 Za ženo — 14.15 Slovenska oddaja — 15.30 Otroška ura — 16.00 Koncert po željah — 18.15 Odmev časa — 18.45 šport — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda. Sobota, 17. S.: 5.05 Ljudske viže — 5.50 Obvestila za kmetijske delavce — 7.55 Naš hišni vrt — 8.20 Priljubljene melodije — 10.05 Mozart: Don Giovanni — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.20 Za prijatelje zborovske glasbe — 15.30 Koncert želja — 17.10 Veseli utrinki iz življenja pravnikov — 18.00 Za delovno ženo — 18.40 Koroški profili — 20.10 Zabavni večer — 22.25 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 18. 5.: 7.00 Vesele melodije — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Začetek veslaške sezone — 9.15 Veliki nedeljski zabavni koncert — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.25 Glasbeni desert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Koncert želja — 16.00 Otroška ura — 16.30 To je moj Dunaj — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Majhen večerni koncert — 18.30 Koroški portret — 18.45 Pridite in zapojte — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Govori koroški deželni glavar Sima — 19.40 Deželni razgled — 20.10 »Cesaričin jezdec", opereta. Ponedeljek, 19. 5.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Družba in poklicno življenje v pesništvu — 9.30 Ljudska glasba sveta: Sovjetska zveza — 10.15 Balade in romance — 11.00 Zaljubljene pesmice — 13.45 Glasba po kosilu — 15.15 Koroški knjižni kotiček — 16.00 Venček melodij — 16.45 Koroška književnost: Gerhard Ellert — 17.10 šala gre okoli sveta — 19.15 Dom in šola — 20.10 „ln kar ostane, je strahopetec", radijska Igra — 21.30 150 let zbiranja ljudskih pesmi v Avstriji. Torek, 20. 5.: 5.05 Vesel začetek dneva — 8.15 Davčno pravo — 8.20 Priljubljene melodije — 9.00 Pripovedke svetovne književnosti — 9.30 Dopoldansko glasbeno pismo — 10.05 Pripovedke iz Avstrije — 10.35 Problemi gospodarstva — 11.00 Ljudska glasba — 14.00 Zakon — Izzivanje — 15.00 Komorna glasba — 15.45 Otroška telovadba — 16.00 Venček melodij — 16.45 Kulturnokrltična pota — 18.00 Koroško visokošolsko pospeševanje — 19.15 Slišiš pesmico — 20.10 Orkestrski koncert — 21.30 Robert Stolz dirigira. Sreda, 21. 5.: 5.05 Godba na pihala — 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Sodobno avstrijsko pesništvo — 9.30 Operetne melodije — 10.25 Nova ljudstva, nove kulture — 10.45 Razvoj klavirske glasbe — 11.00 Ljudska glasba — 13.45 Glasba po kosilu — 15.15 Koroški avtorji: Maria Steurer — 15.30 Komorna glasba iz Koroške In Slovenije — 16.00 Venček melodij — 16.45 Iz knjige gostov — 17.10 Oddaja za vojake — 18.00 Kulturna prizma — 19.15 Na obisku pri koroških pihalnih godbah — 20.10 »Vero sem svobodno priznal" — 20.55 Nogometna tekma — 21.45 Za prijatelja planin. Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. — Tiska: Založnika In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. četrtek, 22. 5.: 5.05 Pihalna godba za začetek dneva — 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Avstrijske ljudske pravljice — 9.30 Lahka glasba — 10.05 Mladina igra za mladino — 10.35 Na deželi — 10.45 Basni iz vsega sveta — 11.00 Kmečko mišljenje in pesnikova-nje v besedi in pesmi — 13.45 Glasba po kosilu — 15.00 Ura pesmi — 16.00 Venček melodij — 16.45 Znanost iz prve roke — 17.10 V dunajski koncertni kavarni — 18.00 Oddaja zbornice kmetijskih delavcev — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Od kmečke vasi do industrijskega trga — 21.00 Diletto musicale. Petek, 23. 5.: 5.05 Godba na pihala — 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Razvoj glasbe v zadnjih sto letih — 9.30 Na poti po Koroški — 11.00 Godci, zaigrajte — 13.45 Glasba po kosilu — 14.00 In ljudje so tako prijetni — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Glasba za mladino — 16.00 Venček melodij — 16.45 Književnost iz štajerske — 17.10 Konec tedna z glasbo — 18.00 Koroška avto- in motorevija — 19.15 Veselo zaigrano — 20.10 Koroška lovska ura — 21.00 Iz koroškega glasbenega življenja — 22.25 Pogled k sosedu. SLOVENSKE ODDAJE Sobota, 17. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 14.00 Koroška poje in igra. Nedelja, 18. 5.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 19. 5.: 14.15 Informacije — Žena, družina, dom — 18.00 Za našo knjižno polico. Torek, 20. 5.: 14.15 Informacije — Koroška kronika — Francoska pastorala — Športni mozaik. Sreda, 21. 5.: 14.15 Informacije — Za gospodarstvo — Mlada grla — Koroški kulturni pregled. četrtek, 22. 5.: 14.15 Informacije — Solistična ura. Petek, 23. 5.: 14.15 Informacije — Iz ljudstva za ljudstvo — Cerkev in svet. RADIO LJUBJANA Poročila: 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah In praznikih): 5.30 Svetujemo vam — 6.00 Napotki za turiste — 6.50 Danes za vas — 7.00 Telesna vzgoja — 8.00 Pregled sporeda — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Prireditve dneva in pregled sporeda — 13.10 Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Komentarji ■— 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.10 Obvestila — 19.15 Glasbene razglednice — 22.00 Pregled sporeda za naslednji dan — 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 17. 5.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola — 9.25 čez travnike zelene — 9.50 Naš avtostop — 12.10 Iz pravljičnega sveta — 12.40 Narodna glasba iz Beograda — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 V vedrem ritmu — 15.40 Naš podlistek — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Pojo naši amaterski zbori — 18.15 Vsako soboto »Top-pops 11" — 18.50 S knjižnega trga — 19.15 Poje Lidija Kodrič — 20.00 Sobotni glasbeni mozaik — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.30 Iz fonoteke radia Koper — 22.15 Od- Sobota, 17. 5.: 16.00 Za otroke — 16.15 Beat-Club — 16.45 Knjižni kotiček — 17.15 Gertrud Stranitzky — 17.40 Filopat in Patafil — 17.45 Tour d‘Europa — 18.00 Tedenski obzornik — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Do‘-ber večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.30 čas v sliki in tedenski komentar — 20.06 šport — 20.15 »Opereta v zlatem" — 21.45 šport — 22.15 čas v sliki — 22.25 125 Rue Montmartre, kriminalni film. Nedelja, 18. 5.: 15.30 Za otroke — 15.35 Sir Francis Drake — 16.00 Konjske dirke — 17.00 Za mladino — 17.25 Flipper — 18.00 Iz moje knjižnice — 18.30 Oknar — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Šport — 20.15 Snob — 21.50 Dunajska medicinska šola danes — 22.20 čas v sliki. Ponedeljek. 19. 5.: 18.00 Denar In življenje — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Valerija in pustolovščina — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Lopovi proti lopovom — 21.00 Poštni predal 7000 — 21.10 šport — 22.10 čas v sliki — 22.20 Posebej za vas. Torek, 20. 5.: 18.00 Angleščina — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Kamor nas veter zanese — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Kaj sem — 21.00 Zgodovina dunajske Državne opere — 22.05 čas v sliki. Sreda, 21. 5.: 11.15 Pustolovščine nesrečnika — 16.30 Pavliha — 17.10 Mala risarska šola — 17.35 Lassie — 18.00 En Francaise — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Ljubil stric Bill — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Nogometna tekma — 21.45 Čas v sliki — 21.55 Iz parlamenta. četrtek, 22. S.: 10.00 Kaj lahko postanem — 10.30 Vesoljski poleti — 11.00 Atomi za mir — 11.30 Pisan denar iz vsega sveta -— 12.00 Kdo je moj bližnji — 18.00 Italijanščina — 18.25 šport — 18.50 Donavske zgodbe — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 »Umor po operi" — 21.45 Jour fixe — 22.45 čas v sliki — 22.55 Iz parlamenta. Petek. 25. 5.: 10.00 Denar in življenje — 11.00 Ljubite Brahmsa — 17.30 Nogometna tekma — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Stari sodnik — 21.15 Časovni dogodki — 22.15 Čas v sliki. Sadna drevesca vseh vrst — čeipljina in sllvna po močno znižanih cenah — |agodič|e in vinske trte oddaja drevesnica MARKO POLZER p. d. Lazar pri št. Vidu v Podjuni daja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. Nedelja, 18. 5.: 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.15 Zabavna glasba — 13.30 Nedeljska reportaža — 14.05 Popoldne ob zabavni glasbi — 14.30 Humoreska tedna — 15.05 Pester glasbeni spored — 16.00 Radijska igra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 20.00 Zabavnoglasbena oddaja — 22.15 Serenadni večer — 23.15 Zaplešimo ob glasbi velikih orkestrov. Ponedeljek, 19. 5.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Cicibanov svet — 9.30 Paleta zvokov — 12.10 Hrvatska poljudna koncertna glasba — 12.40 Koncert pihalnih orkestrov — 14.05 Lepe melodije — 14.35 Voščila — 15.40 Festival zborovske glasbe v Spittalu — 17.05 Iz opere »Rensko zlato" — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Ansambet Borisa Franka — 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije — 21.15 Zabavna glasba — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Lahko noč s pevcS zabavne glasbe. Torek, 20. 5.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola — 9.25 Morda vam bo všeč — 12.10 Poje sopranistka Maria Callas — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih — 14.25 Popoldanski koncert lahke glasbe — 15.45 Jezikovni pogovori — 17.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Svet tehnike — 19.15 Poje Nino Robič — 20.00 Od premiere do premiere — 20.55 Melodije z godali — 21.15 Deset pevcev, deset melodij — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.15 Plesni orkestri in ansambli RTV Ljubljana, Beograd in Zagreb. Sreda, 21. 5.: 8.08 Od baroka do klasike — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Iz glasbenih šol — 9.30 Zabavna glasba — 12.10 Opoldanski inter-mezzo z godali — 12.40 Od vasi do vasi — 14.05 Koncert za oddih — 14.35 Voščila — 15.40 Naš podlistek — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Odskočni! deska — 18.40 Naš razgovor — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.10 Nočni vrtiljak zabavnih zvokov. četrtek, 22. 5.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola — 9.25 Iz zakladnice resne glasbe — 12.10 Iz opere »Ekvinokcij" — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 14.05 Madina poje — 14.25 Operetne melodije — 14.45 Mehurčki — 15.40 Tenorist Anton Dermota — 17.05 Simfonični koncert 18.15 Iz našiti studiov — 18.45 Kulturni globus — 19.15 Poje Edvin Fliser — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Slovenski dramatik Primož Kozak — 22.15 Komorno-glasbeni večer pri skladatelju Blažu ArničD — 23.05 Iz japonske lirike — 23.15 Lahko noč z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe. Petek, 23. 5.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Morda vam bo všeč — 12.10 I* naše starejše glasbene zakladnice — 12.40 čez polja in potoke — 14.05 Koncert lahke glasbe — 14.35 Voščila — 15.20 Napotki za turiste — 17.05 človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 No mednarodnih križpotjih — 19.15 Ansambel Dorka ško-berneta — 20.00 Komorni zbor RTV Ljubljana — 20.30 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Simfonični orkester RTV Ljubljana z repertoarjem srbskih skladateljev — 23.05 Kajkavske ljudske pesmi. Sobota, 17. 5.: 9.35 šolska oddaja — 15.00 Evropsko telovadno prvenstvo za ženske — 18.15 Mladinsko igra — 19.15 Jugoslovanska revolucija, filmska serijo — 20.00 Dnevnik — 20.35 Poje Catarina Valente, zabavno glasbena oddaja — 21.35 Rezervirano za smeh — 22.00 Maščevalci, serijski film — 22.50 Kažipot — 23.10 Poročila. Nedelja, 18. 5.: 9.00 Kmetijska oddaja — 9.25 Pet minut za boljši jezik — 9.30 Kmetijski razgledi — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Propagandna oddaja — 10.50 Otroška matineja: Daktari In Filmska — 12.00 Kažipot — 14.30 Monaco: Avtomobilske dirke — 15.00 šahovski komentar — 15.30 Mladinski nogometni turnir Jugoslavija : Avstrija — 16.46 Nadaljevanje prenosa avtomobilskih dirk — 17.00 Polet vesoljske ladje Apolo 9 — 18.15 Jezdili so na zahod, amer. film — 20.00 Dnevnik — 20.35 Humoristična oddaja — 21.20 Videofon — 21.35 Športni pregled — 22.00 Dnevnik — 22.20 Evropsko telovadno prvenstvo za ženske. Ponedeljek, 19. 5.: 9.35 šolska oddaja — 10.30 Ruščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 15.40 Ruščina — 16.10 Angleščina — 17.15 Madžarski pregled — 18.00 Po Sloveniji — 18.25 Smo res neodgovorni? — 18.50 Godala v ritmu —- 19.20 Dekle v poklicu — 20.00 Dnevnik — 20.35 Balada o sedmih obešenih, drama — 21.45 Biseri glasbene literature — 22.00 Poročila — 22.05 En francais. Torek, 20. 5.: 9.35 šolska oddaja — 10.30 Angleščino — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 15.40 Angleščina — 16.10 Francoščina — 17.45 Risanka — 18 00 Ostržek, film za otroke — 18.20 Obrežje — 18.40 Torkov večer — 19.05 Od zore do mraka — 19.35 Motivni svet Dore Plestenjakove ih Franceta Slane — 20.00 Dnevnik — 20.35 Vhod za igralce, franc, film — 22.10 Trije dueti in en solo, baletna oddaja — 22.40 Poročila. Sreda, 21. !.: 9.35 šolska oddaja — 17.15 Madžarski pregled — 17.45 20 slavnih, oddaja za otroke — 18.30 En francais — 18.45 Velika pustolovščina, serijski film — 19.15 Popularna glasba — 19.45 Prospekt — 20.00 Dnevnik — 20.35 Carmen, opera — 22.55 Poročila — 23.00 Nogometni finale. četrtek, 22. 5.: 9.35 šolska oddaja — 10.30 Nemščino — 11.00 Angleščina — 14.35 šolska oddaja — 16.30 Atletski miting »Alpe-Adrla" — 17.45 Trije župani — 18.00 Risanka — 18.10 Po Sloveniji — 18.45 Turobna jesen, serijski tlim — 20.00 Dnevnik — 20.35 Kinooperater — 21.20 Kulturne diagonale — 22.05 WoJeck, serijski film — 22.55 Poročila. Petek, 23. 5.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Francoščina — 14.45 šolska oddaja — 16.10 Osnove splošne Izobrazbe — 16.45 Madžarski pregled — 17.55 Nenavadne dogodivščine Marka Plegusa, serijski film 18.15 Mladinski koncert — 19.00 Slovenska trgovina nO jugoslovanskem trgu — 19.45 Pet minut za boljši jezik — 20.00 Dnevnik — 20.35 En krompir, dva krompirja, amer. film — 22.10 Veš, vem — 23.40 Poročila. AVSTRIJA Sl I JUGOSLAVIJA