MOST M ED VZHODOM IN.ZAPADOM Nekako v tistem oasu, ko se je prinenjal Tocijev razkol z Rimom, sta se odpravila iz Carigrada na Moravsko solunska "brata Oiril in Me = tod, da Li po želji kneza Rastislava prižgala luo kršo.anske vere on kajšnjim slovanskim plemenom. Ni dvoma, da sta se zavedala svojega Poslanstva; težko pa je reci, če sta slutila, da z uvajanjem slo = vanskega "bogoslužja že gradita novi most, ki naj dobrih tisoč let Pozneje pripomore do zedinjenja med Vzhodom in Zapadom, in tako nadjo mestita stari most, ki se je prav v njunem času pričel podirati.Ve= rujemo, da je bilo v božjem načrtu njuno delo, trpljenje in končna zmaga. V tem času, neposredno pred vesoljnim cerkvenim zborom, ki haj bi med drugim manifestiral željo vse katoliške Cerkve po krščanskem z_e d in j en ju, pa se ne spominjamo samo tisoč in stoletnice prihoda sve = tih bratov med has. Obhajamo spomin in vse bolj čutimo in vrednoti= mo poslanstvo velikega slovenskega škofa Antona Martina Slomška, ki je pred sto leti sicer telesno zapustil svoje vernike, duhovno pa ni samo njim ampak vsemu slovanskemu Vzhodu in vesoljni Cerkvi v Bratovščini sv.Cirila in Metoda zapustil ustanovo, ki preko sto let moli in deluje za zedinjenje ločenih krščanskih bratov. Upamo, da ni katoličana, ki bi se radoval nad težavami v izseljen = ski Srbski pravoslavni cerkvi, kot poročamo na drugem mestu. Dovolj je bilo že ločitve in verskih sporov; vsako novo cepljenje samo od= daljuje dan zedinjenja, po katerem mora hrepeneti in zanj delati vsak, ki veruje v Kristusa. Daj Bog, da bodo bratje pravoslavne ve= ne uredili v duhu sloge in ljubezni poslednji spor v korist celokup ne Srbske pravoslavne cerkve in vsega krščanstva! Kriza v slovenskih demokratičnih vrstah na Tržaškem se bliža svoje= mu vrhuncu. Več ali manj osebni spor,ki je vladal v vodstvu Sloven= ske demokratsko zveze, je prišel do izraza ob napovedanem predava = nju g(. dr .Sfiligoja, gosta iz Gorice, ko se je ta prod začetkom pre= davanja nenadoma znašel pred zaklenjenimi vrati, češ da bi bilo pre davanje v okviru Prosvetne Matice politične narave, za to pa da SDŽ ne more dati svojih prostorov. Javni polemiki po tisku jo sledila izključitev g.Marka Udoviča iz SDZ, češ da se je pregrešil proti pra vilom in deloval proti koristim Demokratsko zveze. Vsaj formalno hg bi bila kriza rešena, kot sklepamo, z občnim zborom, ki 'je sklican za jutrišnjo nedeljo. Ta zadeva z zaklenjenimi vrati v Trstu je tako nesmiselna in nepo = trebna,da/bi bila smešna, če ,ne bi bila žalos tna.Najraje bi jo mol= Qo prezrli in nanjo v zadregi pozabili, saj so se resni in odgovor= ni.možje postavili v vloge, ki jim prav nič ne pristojajo in niso Primerne njihovemu ugledu. Toda nočemo kot noj vtikati glave v pesde, .+ Žabica v Machiavellijevi ulici V kajti zadeva je javna in je razb obnana po slovenskih primorskih 8a= sopisih. Lahi in komunisti se smejejo in si manejo roke. Najslabše pa je, da utegne vsa stvar imeti še bolj žalostne posledice.Zato se vanjo vtikamo od daleS, brez razburjenja in pristranosti, a z živim čutom za Slovence v Italiji. Sodimo jo le po zunanjih znakih, kot jo lahko sodi vsak Slovenec,ki •je bral Časopise* Taka javna in odkrita sodba je za demokratične p_o litike odločilna, kajti njihov položaj Ih uspeh sta" odvisna od jav= nega mnenja. Karkoli ti politiki ukrenejo, morajo vedno paziti na vtis, ki. ga Ustvarjajo v javniosti. In^tls, ki ga. j;e žabica na vra= tih v Machiavellijevi ulici napravila nax* nas, - j e neprijeten. Brali smo razloge za zaklepanje vrat in se nam. niso zdeli zadostni. Če se je tisti, ki je sklical predavanje brez dovoljenj a odbor a thžajs ke Slovenske demokratske zveZej pregrešil proti oliki, se je tisti, ki je zaklenil vrata, pregrešil proti vljudnosti do drugih ljudi.Po polnoma vseeno je, koliko ljudi bi poslušalo predavanje! eden, šesT; ali petdeset ali celo sto. Iz zapisanih izjav izhaja, da jo bil pre dava tel j žrtev navskrižnih pogledov v odboru SDZ. Dejstvo, da za to navskrižje krive le enega, tega nič ne spreminja. Treba je misliti tudi na drugo, ne le na posameznike. Z naukom, naj bodo politiki bolj vljudni, bolj obzirni in bolj poli tični, bivzadovo radi zaključili. A bojimo se, da bi se pazpihnila v hujšo burjo, ki bi omajala demokratično slovensko politično življa nje na Tržaškem. Ta strah so nam povzročile neumerjene izj ave,kate= re so ob žabični zadevi dajali neposredno neprizpdeti ljudje.Iz ča= s opisnih stolpcev se dvigajo pošasti političnih prepirov, po kat© = rih so nekdaj Ljubi janci sloveli, ( dokler jim niso komunisti zakle = nili ust.) Ker bodo tudi Tržačanom in Goričanom komunisti zaprli u= sta, če ne bodo pazili, in ker iz njihovih ust ne bo, več slovenske govorice, če ne bodo še bolj pazili, se nam razpihovanje žabične za deve zdi še bolj nepotrebno in žalostno kot sama zadeva. Bilo bi na pačno in pogubno izvajati zaključek, da sodelovanje nekomunističniH Slovencev v Trstu ni več mogoče, da se je treba opredeliti ali loči ti duhove. Zaključek, ki se vsiljuje treznemu človeku, je popolnoma drugačen. Zadeva nedvomno in jasno kaže na pomanjkanje.sodelovanja do sedaj. Ni dvoma, da med demokrati ni mogoče vseh pobasati v isti koš tota= litarne enotnosti; a prav tako ni dvoma, da je potrebno več edino = sti, boljše koordinacije in lepšega sodelovanja med vsemi demokra = tičnimi Slovenci v Italiji. Pri majhnem številu Slovencev na majh = nem ozemlju, čeprav v treh pokrajinah, množina političnih organiza= cij, ki so si med sabo kot pes in mačka, prav gotovo nič ne pomaga. Sovražnik stoji: na levi komunistični medved, na desni italijanska volkulja. Stojita in čakata, koga bosta požrla. Slovenci na sredi pa bi se morali pomeniti med-sabo, dovoliti drug drugemu posebnosti in odtenke mnenj, a biti združeni v važnih narodnih zadevah. Öas ni prikladen za naš poziv. A ko se bodo prizadeti ohladili, naj še enkrat premislijo, kako bi v bodoče boljo sodelovali kot v pro = tcklosti. Naj se spomnijo na Machiavellija, v čigar ulici ima tržaš k a Slovenska demokratska zveza svojo prostore. Kot p ob ornik a združ_c no Italije se nas sicer no tiče; -kot teoretika nemoralne politike ga obsojamo. A vsaj nekaj nas bi lahko naučil: da jc treba misliti na posledice in •imeti končni cilj pred očmi. UREDNIŠTVO KLIC TRIGLAVA jc edini slovenski politično neodvisen list.Izhaja o= koli 20.v mesecu;izdaja ga "Slovenska Pravda. Njeno mnenje predstav Ijajo samo članici,podpisani od izvršnega odbora,Urednilc:D.Pleničar. Uredništvo: 11 Uprava: 76,Graome Road,ENFIELD,Middx, BM/Triglav, LONDON, W.C.l V .A . K-ARK-A Š: , PRED NOVIM RAZKOLOM? Prvega đne v juniju je g.Dionizije, episkop srbske pravoslavne eparhije za Združene države in Kanado naslovil na podrejene duhov= nike in vernike "Važno oLjavo", ki jo je potem 21.junij a oLjavil o= srednji list svobodnega srbstva, GLÜS K.ANADSKIH SRBOV, "po dolžnosti kot dokument Izredne važnosti, s katerim začenja presvetli vladika na neobičajen način in pred najširšo javnostjo dvoboj s sveto srb = sko pravoslavno cerkvijo." V tej objavi se je episkop ponovno zav^l 2a revizijo ustave Srbske pravoslavne Cerkve. Vladika Dionizije je namreč že prej pisal o "Reviziji ustave _e Parhije" in je bil zaradi tega članka napaden od dveh strani: dr. Draškovideva ultrasrbska SRPSKl BORBA ga je imenovala "Germanovega metnpolita"; ker je patriarha nazvala Titovega slugo, je bil torej tudi vladika Dionizije miškjen kot tak. Kek drugi list pa ga je na= Padel, češ da hoče' razcepiti srbsko pravoslavno Cerkev, izsiljevati Patriarha in ustanoviti samostojno srbsko Cerkev v emigraciji. Po eparhijski ustavi "postavlja episkopa srbske pravoslavne Cerkve v Združenih državah Amerike in v Kanadi Sveti arhijerejski sabor Srbske pravoslavne Cerkve", a ustava te Cerkve v Jugoslaviji določa, da postavlja ameriško-kanadskega episkopa in tudi vse osta= le episkope Arhijerejski sabor pod predsedništvom patrijarha. Skli= cujoč se na to določbo, piše vladika Dionizije v svoji "objavi" ta= kole: "Ti predpisi so bili sprejeti pred vojno, ko je kraljevina Ju goslavija vzdrževala episkopa te ( ameriško-kanadske) eparhije in nje gov urad. (Episkop Dionizije je bil postavljen na ta položaj leta 1940. op.) Zdaj pa, ko vzdržujejo eparhijo sami verniki, pa zahteva Pravičnost, da imajo tudi oni nekaj pravic pri izberi svojega epi= skopa..." • ’ komentirajoč to vladičino stališče piše kanadski GLAS v uvod = hiku "Krrazkolu?" sledeče: ..y,.,.r "Cerkveno narodni sabor ameriško-kanadske eparhije se je se = stal leta 1956. Na Vladičino pobudo je sklenil nekaj stvari,ki niso hile v njegovi pris to jnos ti in za katere je bilo potrebno soglasje Svetega arhi j ere jskega sabora: l)da se področje Južne Amerike in A= trike odvzame iz patriarhovega območja in priključi ameriško-kanad= ski eparhiji; 2)-da se ameriško-kanadska eparhija dvigne na stopnjo metropolitij o in v skladu s tem episkop Dionizijo poviša v me trpo = lita; 3) da more v primeru "ovdovenja te eparhije" sveti arhijerejski: sabor izbrati za novega episkopa samo enega izmed treh kandidatov, ki mu jih predloži eparhijski cerkveno-narodni sabor. To poslednjo zahtevo je spremljalo odkrito izsiljevanje, katere predrznost je brez primere v letopisih srbske cerkve." GLAS jc bil mnenja,da ta= ke zahteve lahko privedejo v vprašanje edinost eparhije s svojo pa= trijarhijo. Letos je žele vladika Dionizije poslati posebno delegacijo k Patrijarhu v Beograd, da bi razčistila tc probleme. Toda Arhijerej= ski sabor je izjavil, da je ne bo sprejel, če ji ne načeljuje sam e= piskop Dionizije. Ta pa se jo glede tega obrnil po nasvet na svoj _c parhijski upravni odbor, ki mu je odsvetoval pot v Jugoslavijo. Ob tem se je vladika vprašal:"Zakaj hočejo (v Jugoslaviji) prav mene o sebno?" ' • : . . . . • ■GLAS KANADSKIH SRBA pripominja,da je v vsej dobi osemnajstih lot, odkar vladajo Jugoslavijo komunisti, sveti arhijerejski sabor Pokazal pod vsemi tremi patrijarhi do srbske emigracije takšen t£ki^ da ga je treba priznati in se mu čuditi. Ni bilo niti enega prime = ra, ko bi hoteli vsiljevati izseljenstvu kakega duhovnika neposred= no iz Jugoslavije, ki ne "bi bil iz kateregakoli razloga že zašeljen. '.rudi se -Arhi j ere j ski sabor ni nikoli vmešaval v avtonomni status a= meriško-kanadske epophije. "Kriza,ki jo zdaj nenadoma začenja epi:-.fko skop Dionizije, je nastala iz čiste objestnosti, iz težnje, da se izkoristijo težkoče Srbske cerkve s komunisti in Cerkev prisili na popuščanje, ki ga sicer ni voljna dati." Reakcij a Kot se pričakoval, je tako stališče vladike Dionizija vzbudilo ostro reakcijo med srbskimi izšeljenci.Toda to pot je problem mnogo hujši kot pa je to bilo ob priliki ustanavljanja Srbskega narodne= ga odbora,katerega častni predsednik je vladika. Tedaj je šlo za či s ti politični problem ('in likvidacija tega odbora bo več ali manj g gotova posledica to poslednje episkopove akcije) ; zdaj gre za ver= ski in versko-narodni problem, za katerega trdijo,da mu ni para v vsej zgodovini srbske pravoslavne Cerkve Z ozirom na negativen odmev med duhovščino in verniki je epi = skop poslal zadnji dan junija nov razpis, kjer ugotavlja"razne po = grešne in tendenciozne komentarje". Nato izjavlja: - nihče ni doslej ničesar storil, da bi se oddvajal od sv.Srbske pravoslavne Cerkve; - on je kot episkop vedno stal in bo stal za kanonično edinost in celoto Srbske cerkve; - njegov osebni odnos do patrijarha in do sv. arhijerejskega sabora je reguliran v zvezi s prisego po kanonih obče. Pravoslavne cerkve in cerkvene zakonodaje; - in kar se zdi naj = bolj važno v trenutnem položaju:"vsi sklepi naših eparhijskih cerk= veno-narodnih saborov, ki niso bili iz kakršnih koli razlogov že iz vršeni ali pa niso dobili potrebnega višjega pristanka, bodo ponov= no predloženi v pristojnost eparhijskemu cerkveno-narodnemu saboru, ki ima pravico da jih spremeni ali stavi z dnevnega reda." GL4Sov komentar je: stanje, kakršno je zdaj v naši diaspori,ne moro trajati še naprej. Analizo in rešitev te krize nakazuje v i= sti številki lista znani srbski javni delavec g.Radmilo Ördjid v pismu uredniku, s katerim se urednik strinja,kot piše v uvodniku: "Öe je kaj koristnega v tem (episkopovem) delovanju, potem je to,da je kakor blisk osvetlil to naše zlo: težko moralno in duhovno krizo v naši Cerkvi v svobodnem svetu; ta je onemogočila, da bi Srbska pra= voslavna cerkev ostvarila polno moralno edinost in izvedla duhovni preporod, da bi daljo dosegla ugled v svetu, da bi bila močna podpo ra svoji svetosavski Matici v njenih hudih težavah in obenem moral= no ohrabronje srbskemu narodu v domovini v njegovi mučni borbi, da vzdrži v veri svojih očetov. Te krize ni mogočo zamolčati in prikri ti njen pravi vzrok... To krizo ni mogoče ozdraviti niti zlo odstra niti s povišanjem episkopije na položaj motropolitije. To, kar zdaj potrebujemo, ni Metropolit ampak Episkop." PISMA UREDNIKU •TRATA in GLAVA : G.urednik! V pismu,KT 276., omenja g.Adin anekdoto o nekem angleškem lordu.Ne glede na to, če. smo anglofili ali anglofobi, se moramo držati resnice: preko BBCja ni govoril tisti lord ampak g, Božidar Repič,ki se zdaj nahaja v ZDA; on je pozval Srbe,da se bori= jo "jor ukoliko se trava više kosi u tolik o. bolje raste." Na to mu je gon.Nedič odgovoril:"Dodji Repiču, da ti otsečem rusu gluvu,pa da vi= d im o, da li če nova da ti izraste!" B ,S . JU GOSP.GOS DODARS TVO: G.urednik! Nisem prav verjel vašemu uvodniku v KT 276.’, kjer ~š*tc pripis oval i. D j il as ovo obsodbo težavam v jugosl.go = spodarstvu.Toda kasneje je tudi ugledni londonski OBSERVER pisal na podoben način.Zdaj no vem,ali naj vas obdolžim stikov s tem spoštova nim nedeljskim časopisom, ali pa naj si mislim, da imate posebno vohu ne v Jugoslaviji. Š.TOMAŽIČ FR ANTIŠEK HLAVAČEK: PORTRET ENE GENERACIJE (3) (NADALJEVANJE) - Potrebno je reči nekaj besed o v-sebini knjige "Slovanska politika v hab sburški monarhiji", katero je Stjepan Radie izdal v češčini v lastni založ= bi v Pragi 1.1902 - o njeni fantastičnosti in neizvedljivosti njenih tem,ka kor tudi o škodljivosti, ki jo je imela za hrvatsko politiko in politiko dru gih avstro-ogrskih Slovanov. V tej knjigi je Radie predlagal, naj se tedanja Avstro-Ogrska pretvori v "Podonavsko federacijo držav in narodov" (češ, da je obstoječi naziv "ne= zakonit in nepravilen"), ki naj bi jo sestavljalo pet federalnih držav: češ ka, galicijska (z Bukovino), ogrska, hrvatska in alpska. Prve tri naj bi ob držale svoje dosedanje meje (torej tudi Madžarska!), medtem ko naj bi se od alpskih (nemških) dežel odcepilo ozemlje, na katerem žive Slovenci in Hrva= ti, in skupno s Primorjem in Dalmacijo priključilo Hrvatski, o kateri nato pogostoma govori.kot o "hrvatsko-slovensko-srbski banovini". V Ogrski naj bi se uvedla enakopravnost vseh nemadžarskih narodov s Madžari, a vsi ti naro= di naj bi imeli svoje narodne skupščine (sabore), "ki bi v glavnem odločali o prosvetnih vprašanjih, lokalnih gospodarskih investicijah in o občinski upravi". Italijani v alpski državi naj bi dobili podobno narodno skupščino na Tirolskem, a na Hrvatskem naj bi dobili "garancije za svojo narodno indi vidualnost"... "Vodilni narod (podčrtal F.H.) v'nevtralni ogrski državi naj bi bili Madžari, kar naj bi prišlo do izraza zlasti s tem, da bi ogrska dr= žava občevala s celo federalno državo v madžarskem jeziku".,, "V notranji upravi naj bi se uvedla enakopravnost med madžarskim, romunskim in slovaškim jezikom. Jugoslovani in Malorusi naj bi uvedli v svoje srednje šole slova = ški jezik, v katerem naj bi višji uradi občevali v njihovem imenu in katere ga bi njihovi zastopniki uporabljali v državni ogrski skupščini"... "Srbi, Hrvati in Slovenci bi nastopali kot en narod",,. ■ "Nemci bi si lahko izbrali bodisi madžarski, romunski ali slovaški jezik"... "Madžari bi tudi imeli svo jo posebno narodno skupščino." Vse narodne skupščine bi imele pravico posla ti enako število delegatov v državno skupščino, za katero bi se sicer vrši= le volitve v volilnih okrožjih . ki bi bila čim bolj v skladu z nacionalnimi prilikami... Narodnostni delegati bi predstavljali "upodobijenje nacionalne enakopravnosti in ne bi vnašali v državno skupščino partikularizem v politdč nem smislu".,, "tkzv, ogrska skupščina magnatov bi ostala neizpremenjena,a" ne bi več imela članov iz Hrvatske". Dunaj naj postane posebno splošno-državno področje, ki ne bi spadalo v okvir nobene od petih federalnih držav. Obenem naj ne bi bil več čisto nem= ško mesto, marveč naj bi bili v njegovi upravi zastopani vsi narodi petih federalnih držav,.katerih pripadniki žive tam. Skupne splošno-državne zadeve naj bi bile: diplomacija in zunanja poli= tika, vojska, civilna politična uprava (zakoni o tisku, sestankih in združe vanju in zakon o odgovornosti uslužbencev), jezikovno pravo, volilni red,ca rina, denarni sistem, promet v širšem smislu in trgovsko, agrarno in delav= sko pravo. 0 vseh teh zadevah naj bi reševala skupna splošno-državna deleg_a cija sestavljena iz treh elementov: državnopravnega (delegati iz vseh petih federalnih držav), nacionalnega (poslanci vseh narodov držav) in strokovne= ga (zastopniki trgovinsko-industrijskih, delavskih in agrarnih komor). Drža va mora biti absolutno nevtralna napram vsem trem sosednim velesilam in na= pram podonavsko-balkanskim silam, z razliko, da naj bi se s temi poslednji= mi sklenila carinska unija in tesnejša politična zveza, s čemer bi se še bolj zagotovila absolutna nevtralnost cele federalne države. "Bosna in Hercegovi na bi lahko pripadali tej državi s posredovanjem Hrvatske, ako bi za to gla sovale najmanj tri četrtine tamkajšnjega prebivalstva na podlagi splošne v_o lilne pravice. "Vsi Slovani te države naj bi uporabljali v svojem političnem občevanju pri najvišjih državnih poslih češki jezik, ki naj bi bil enakopraven z nem= škim in madžarskim jezikom, in to tako, da bi: l)vladar poznal dodobra češ= ki jezik, na katerem bi razgovarjal s poslanci, delegacijami, dcputacijami, itd, vseh slovanskih narodov države; v pismenih sporočilih bi veljali zako= ni posameznih državnih teritorijev; 2) vsak diplomat in konzul bi moral zna ti češko; 3) prav tako vsi oficirji od polkovnika dalje (iz Radičevega tek= sta ni jasno, ali naj bi tudi generali znali češko); 4) enakopravnost med češkim, nemškim in madžarskim jezikom bi bila izvedena konsekventno v vseh splošno-državnih poslih." (Pripominjam, da Radie pravi, da daje češkemu je= ziku gotovo prednost zato, ker srbsko-hrvatski jezik ni v stanju, da odigra to vlogo ravno zaradi srbsko-hrvatskega spora, kar on na široko pojasnjuje.) "FANTAZIJA-ROMANTIKA" To je vsebina najpoglavitnejših točk Radičevega načrta "Podonavske fe= deracije" (na čelu s habsburško dinastijo), ki naj bi odstranila nemški in madžarski dualizem in hegemonijo (čeprav bi važni sledovi madžarske hegemo= nije kljub temu ostali v novi ogrski državi). Ta načrt je podan z velikimi podrobnostmi in z mnogimi nejasnostmi in protislovji na straneh 67-72 češke ga izdanja (ali je bilo kaj izpremenjeno v hrvatski izdaji, ki je izšla 1, 1905, mi ni poznane, ker jo nimam pri roki). Ne bom se podrobnejše bavil s posameznimi grozotnostmi tega načrta, ka= terega je Adam Pribičevic" milo nazval "fantazija, romantika", pripomnim naj le, da je Radie predlagal, naj bi se ta načrt sprovedel na "miren način", brez vojne in revolucije, katero je odslej naprej obsojal. Tako je Radie na enkrat postal iz revolucionarja - pacifist. Na kakšen način naj bi se ta načrt mogel sprovesti "na miren način" in kdo bi mogel vplivati na Madžare in avstrijske Nemce, da bi se prostovoljno odrekli svoji hegemoniji in naenkrat ter hitro odvrgli vse tiste težnje, ki so jih vodile nele deset ampak več kot sto let?! Radie sam pobija to svojo tezo o "mirni" kapitulaciji pred'Slovani (kajti—to bi-Ao-ila zares kapitulaci ja) s tem, ko na-str,29. omenja, kako so se Nemci v Avstriji in Nemčiji dvig nili proti minimalni koncesiji vlade grofa Badehija češkim zahtevam, da se uvede v uradih na Češkem 'češki jezik kot uradni jezik za notranje poslova = nje.in kako so proti temu zanetili ogromen odpor in plenili ter požigali hi .š'e-čeških ljudi v zgermaniziranih pokrajinah, zaradi česar so se'potem uprli Cehi z velikimi dem-onstr-aci-j-ami, ki- so- '-d-oved-i-e -do-uved-be—prekega—sodišča, Mommsen, zgodovinar iz Nemčije, in "elita nemškega duha" (na desetine unive^r zitetnih profesorjev, kot ‘phavi Radie) so zahtevali, da se "Cehom razbijejo lobanje" že samo zato, ker so dobili to minimalno koncesijo. A vsa Nemčija? Mar bi ta na tako lahek "miren način" dovolila, da bi se ločila od nje nje= na zaveznica Avstro-Ogrska, katere vojno silo je nujno potrebovala za bodeč čo vojno, na katero se je pripravljala? Dobro je poznano, kako velik vpliv je imela' Nemčija na Avstrijo in v malo manjši meri na Madžarsko,. Ta.Nemci ja jo videla v eni polovici Avstro-Ogrske garancijo za možnost svojega prodira nja na Jadran, pa tudi za svoj "Drang hach Osten". Kako bi mogla potem dopu stiti, da se ji ta pota zaprejo z oddvojitvijo nemške (Radičevo "Alpske")Av strije od Jadrana s tem, da prevzame tam oblast Hrvatska, in z ustvaritvijo neke "nove" Ogrske, v kateri bi bil - vkljub gotovi premoči Madžarov, po Ra dicevem načrtu - precej povečan.vpliv slovanskih narodov, posebno jugoslo = vanskih in to še zlasti.s tem, ko bi nova federalna država sklenila poleg carinske unije tudi politično prijateljstvo z balkanskimi državami, torej predvsem s Srbijo? Odgovor na ta vprašanja so dali dogodki, ki so se odigra li 1.1918, torej po vojni, v kateri sta Avstro-Ogrska in Nemčija pretrpeli strahoten poraz. Antanta in.,ZDA sta že 1.1918 priznali čehoslovaško državo z zgodovinskimi mejami čeških dežel (torej skupno z obmejnimi ozemlji,ki so bila tekom stoletij germanizirana) in z zaenkrat še netočno določenimi slo= vaškimi mejami. Toda kaj so storili poraženi Nemci in Madžari? Prvi so, s s_o delovanjem avstro-nemških socialnih demokratov, osnovali nemško državo tkzv. "Deutsch-Böhmen", katero so nameravali priključiti bodisi novi Avstriji,om£ jeni na nemške alpske dežele, bodisi Nemčiji, in se z orožjem uprli novi čehoslovaški državi, ki je morala nato z vojaško silo zavzeti germanizirana področja čeških dežel. Madžari pa so se pod vlado "demokratskega" grofa Ka= rolyja in nato komuniste Bele Kuna enako zoprstavili antantini odločitvi,to. ko da je morala čehoslovaška vlada tudi Slovaško osvoboditi z oboroženo si= lo. To so napravili Madžari in Nemci po izgubljeni vojni in po svojem stra= hotnem porazu - a Radie je v svoji fantaziji hotel, da bi se oni predali in kapitulirali pred Slovani in da bi se prostovoljno odrekli svoji dotedanji nadoblasti, ko so bili še močni - brez borbe, na "miren način". S tem načrtom je Radie' opustil dotedanje ideje "generacije 1895" - ki so bile tudi njegove - zasnovane na uničenju Avstro-Ogrske, na popolni osvobo= ditvi njenih Jugoslovanov izpod Nemcev in Madžarov, na njihovem popolnem od. cepljenju in na zedinjenju vseh jugoslovanskih dežel. Po Radidevem načrtu bi prišlo do stalne delitve Jugoslovanov na štiri države: Hrvatsko, Ogrsko, Src bijo in Črno goro (Macedonija ni bila vzeta v poštev). Tu bi pripomnil, da neglede na to, Radiči še vedno večkrat razglaša v sv^o ji knjigi narodno edinost Hrvatov in Srbov in skupno, s Slovenci "edinost Ju goslovanov" (str.33*), govori o "nesmiselnem hrvatsko-srbskem sporu (str,33), sanja o tem, kako bi se "Podonavska federacija" razširila v "veliko federaci jo narodov srednje in jugovzhodne Evrope, kateri bi se v bodočnosti priklju čile Mala Azija, Sirija in Egipt" (str.39), obsoja "sistematsko izzivanje trn vatske državnbpravne politike" (pri tem je verjetno mislil na Frankovce)"pro ti Srbom, ki na to v svoji zaslepljenosti odgovarjajo z zanikanjem, da je hrT" vatska država kdajkoli obstojala" (str.t-2)., poudarja da je "treba vzrok hr= vatske 'politične moči iskati' v neprestani tradiciji jugoslovanske narodne e= notnosti in v slovanski kulturni vzajemnosti" (str,5 ) in navaja ilirski po= kret "čigar praktična posledica je bila, da so Hrvati in Srbi delovali spora zumno, z isto miselnostjo, kar je Madžarom nele imponiralo ampak tudi povzro Čilo strah pred ilirskim ih pozneje 'jugbšTovanškim carstvom, pa so zato pri= stali na to, da bi Hrvati dobili vsaj autonomijo" : (str.55)• Isto misel ponav Ija še enkrat in pravi: "Ilirska ideja, ki se je pretvorila v jugoslovansko, naj doprinese, da bi se vse jugoslovanske dežele avstrijske monarhije zedi= hile okrog današnje Hrvatske v hrvatsko-slovensko-srbsko banovino s skupho politično upravo, z dve.uradni pisavi (cirilico in latinico) in s tremi pa= rodnimi šolskimi organizacijami (pri Srbih še s cerkveno)"■(str,56)• Toda dovolj citatov - podobnih izrekov o "nesmiselnem hrvatsko-srbskem sporu" je še več v Radičevi knjigi. Dovolj naj bo tudi govora o fantastičnosti in ro= mantiki Radičevega načrta "podonavske federacije". Raje si oglejmo njegove posledice. RAZKOL S ČEŠKIMI NAPREDNJAKI Na Češkem so tedanji najboljši Radičevi češki prijatelji - češki napred njaki - v celoti odbili in obsodili njegov načrt, ker je bil v bistvu zasno van na ohranitvi Avstro-Ogrske (na str.47 pravi, da so "njene meje neizpre= menijive"), čeprav poji drugim imenom in s spremenjeno notranjo ureditvijo, medtem ko so češki naprednjaki še naprej vztrajali na ideji, da je treba Av stro-Ogrsko razbiti (kar se seveda ne bo doseglo na "miren način") in da rno rajo njeni zasužnjeni narodi postati popolnoma svobodni ter organizirati svo je suverene narodne države. Naprednjaski Časopisi so najostreje polemizira= li z Radičevim načrtom, a še .ostreje se je o njem govorilo- na zaupnih sestan kih, kjer se je pač dalo še svobodnejše govoriti, To kritiko bi Lahkot v krat_ kem povzeli s temi besedami: Zahvaljujemo se Vam, gospod Radie, za predpra= vice, ki jih nudite nam in našemu jeziku v Vašem načrtu "podonavske fe4era= pije", katerega s predpravicami vred odbijamo, ker ne vidimo druge'■rešit ve tako za nas kot za druge slovanske narode v Avstro-Ogrski, kot da se ta ne= mogoči državni konglomerat povsem razbije in razpade in da se na. ta način narodi osvobodijo tako od Nemcev kot od Madžarov ter da se ujedinijo in u= stvarijo svoje popolnoma neodvisne države na celokupnem narodnem ozemlju,kot ste Vi sami doslej propagirali in v čemer smo Vam tudi mi pomagali. Zavrača mo odcepitev Slovakov od nas in njihov obstoj y neki čeprav izpremenjeni ma džarski državi in se čudimo, da. tej državi prepuščate tudi Maloruse, ogrske Srbe, Hrvate in Slovence, katerih ujedinjenje v neki jugoslovanski narodni državi ste doslej, propagirali. Nikakor ne moremo pristati na Vaš predlog,da bi se morali Jugoslovani, Poljaki in Ukrajinci učiti češko in da bi oni mo= rali govoriti v raznih predstavniških telesih neke "Podonavske federacije" bodisi češko ali slovaško namesto da bi uporabljali svoje narodne jezike kar bi smatrali tako mi kot oni za ponižanje. Nikakor nam ni na tem, da bi neki Habsburg govoril češko tudi z drugimi Slovani, ker mi sploh nočemo,da bi nam vladali Habsburgove!, katere smo simbolično obsodili na vislice.(ihi tem se je mislilo na dogodek iz 1,18935 ko je bila stavljena vrv okrog vra tu na kipu avstrijskega cesarja Franca I. v Pragi, za kar je bil nek napred njak obsojen na procesu "Omladine" na osem let strogega zapora. Omenil pa sem že tudi drugi slučaj, ko je bil razbit doprsni kip cesarja Franca Jože f a. ) t Po izidu Radičeve knjige o "Podonavski federaciji" je prišlo do popol= ne in takojšnje politične ločitve med Radičem in češkimi naprednjaki,da bi preprečili, da bi njegovo propagiranje ohranitve Avstro-Ogrske pod masko "Podonavske federacije" postalo zapreka njihovi nadaljni borbi za popolno samostojnost Cehoslovaške. Poleg tega so tudi druge češke stranke, ki so še vedno vodile oportunistično politiko napram Avstriji, čeprav je bil tudi njihov končni cilj popolna osvoboditev, odbile Radičev načrt, tako je on lah_ ko od tedaj naprej pisal samo še v nabolj konservativne in avstrofilske češ_ ke časopise kot n.pr. v revijo "Osvjeta" (Prosveta) Kakšen je bil odjek Radičeve knjige med napredno hrvatsko in srbsko orala dino, sem že povedal: izzvala je čudenje in nesporazume, toda nekaj časa ni imela večjih posledic, 0 knjigi se na Hrvatskem ni mnogo vedelo (hrvatska izdaja je izšla šele tri leta pozneje), razen med omladinci, ki so študira= li v Pragi in so znali češko ter med njihovimi tovariši. Ti so se sporazume_ li, da bodo knjigo in njene predloge ignorirali, ker niso bili takrat aktu= elni. Mnogo važnejši so bili takrat problemi politike na Hrvatskem, a v to praktično politiko so pripadniki "generacije lÖ^'"” polagoma vstopali z do = končanjem svojih študijev. ZDRUŽENA OPOZICIJA IN VILDER Jeseni 1.1901 je ban Khuen-Hedervary na hitro razpisal volitve za hrvajb ski sabor, na katerih so opozicijske stranke, ki so bile med seboj sprte, pretrpele težak poraz: vsega skupaj so dobile 14 mandatov v primeru s 7^»^! jih je dobila vladna (madžaronska) stranka. Za časa teh volitev je bil Ra = die, ki je agitiral proti madžaronskim kandidatom, aretiran in izpuščen še= le po volitvah, na kar je našel za kak mesec zatočišče pri bogatem češkem kmetu Krepelki v češki vasi Končanici pri Daruvarju, ki mu je pomagal že za časa njegovega bjelovarskega zapora in bivanja v Parizu. Ta poraz je močno vplival na napredno omladino, ki se je odločila za široko akcijo za "narod= no obrambo", da pripravi opozicijske stranke do tega, da se bodisi združijo bodisi pristanejo vsaj na skupno borbo proti madžaronom in madžarski hegemo niji in njenemu predstavniku banu Khuenu. A v tej borbi je bil potreben Ra= die, njegovo pero duhovitega novinarja in pisca in njegov izreden govorni = ški talent. Kaj so jim bile sedaj mar njegove fantazije o "Podonavski fede= raciji" - sedaj je bilo bolj važno, da se zrahlja madžaronski režim v Hrvat ski! In bili so ravno hrvatski naprednjaki, ki so Radiča priporočili vodite Ijem opozicijskih strank, ki so se po porazu združile v "združeno hrvatsko opozicijo", tako da je njihov predstavnik dr.Derenčin pozval Radiča., da prev^ zäme mesto tajnika te združene opozicije, ki je nato, ko je Radic^ na to pri. stal., izposlovala njegovo vrnitev v Zagreb. Medtem so nekateri naprednjaki zavzeli položaje v raznih ustanovah, ki so bile važne za kmete (tako dr.Korporič, dr.Poljak in Lorkovicev-svak'dr. Krištof). Drugi, ki so začeli s svojo zdravniško ali advokatsko prakso, so se pripravljali skupno na politično delo. Nekateri so vstopili v redakcijo zagrebškega "Obzora" (Heimrl, Dežman, Spanić) medtem ko sta dr.Lorkovic in Veceslav Vilder postala urednika novega dnevnika "Narodna Odbrana" v Osije= ku, katerega so financirali nekateri Strosmajerjevi pristaši na čelu z dr. Neumannom. Razlika med tema dvema listoma je bila v tem, da sta Lorkovič in Vilder vodila "Narodno Odbrano" v čisto naprednjaškem duhu, v čemer ju je navdušeno podpiral s svojim sodelovanjem in finančno pomočjo mladi osiješki industrijalec dr.R,Ivanovič, tako da je list hitro dosegel važen položaj in velik vpliv v vsej Hrvatski. t To je bil začetek političnega delovanja Večeslava Vilderja, začetek nje_ gove poznejše velike vloge v hrvatski politiki in njegovega preganjanja, p£ gostih aretacij in spodkopa.vanja njegove eksistence’najprej s strani madža= ronske uprave, a nato - na žalost - tudi s strani Aleksandrove diktature. Skupno z Lorkovičem je v listu propagiral1 ideje praške "Hrvatske Misli" in "Npvog Doba", ki so bile do tedaj tudi Radičeve ideje: narodna edinost Hrva tov in Srbov, neobhodno potrebo njihove skupne borbe proti madžarski hegeino niji in ljudsko politiko. V hrvatskem novinarstvu je bilo to nekaj novega, da se je nek dnevni list sistematično bavil s vprašanji, stališčem in potr_e bami’kmetov v prvi vrsti, a tudi drugih slojev, ki so bili do tedaj smatra= ni za'"nižje" - malih rokodelcev in delavcev. Na ta način je list vplival ne le na inteligenco in "višje" sloje naroda, ampak tudi na "narod" v naj = širšem smislu, na hrvatsko ljudstvo, kar je bilo v duhu naprednjaškega po = kreta, Radič^ se je oprijel z vso svojo dušo in svojo veliko energijo posla taj nika združene opozicije tako kot organizator kot govornik-agitator med ljud mi in kot novinar. Skupno z nekaterimi "praškimi" in zagrebškimi naprednja= ki je ponovno začel izdajati v Zagrebu mesečnik "Hrvatska Misao" - "da bi poudaril, da je to nadaljevanje pokreta, ki je bil začet 1.1897 v Pragi," kot pravi v svoji knjigi o Radiču Milan Marjanovič, ki je bil enako član redakcije "Hrvatske Misli1' skupaj ž dr.Lavom Mazzurom (sinom znanega vodite Ija "Obzora"), dr.Svetim. Korgoricem, M.Cihlarom-Nehajevim (češkega porekla) in drugimi. V listu je Badic^pisal med drugimi tudi obširen članek "Za edi= nost hrvatske opozicije na narodni (demokratski) in slovanski osnovi", ki je izšel v posebni knjižici, da bi kar najbolj propagiral ideje izražene v član ku, med katerimi je bila spet hapodna edinost Hrvatov in Srbov in potreba skupne borbe proti madžarski hegemoniji in domačim madžaronom ter - razume se - ljudska politika. . ' , ... .. . Takoj na začetku knjižice, na tret ji ,strani, citira Radie svoj razgovor z Račkim I.I892, v katerem je Rački rekel: "S Srbi se je treba sedaj iskre= no in za vedno pomiriti" i'n k čemer je Radie dodal:. "Brez tega ni mogoče go voriti o naši narodni zavesti." Na isti strani pravi, da morajo "pravaši prT znati potrebo po slovanskem pobratimstvu'". Za tem ko citira svoje članke iz praške "Hrvatske Misli" o narodnem edinstvu in ljudski politiki, pravi na str.9J potrebno: je, "da na tem najmočnejšem stebru (ljudske politike,op. F.H.) visoko razvijemo zastavo hrvatske državne misli z dvojnim zlatim napi. som (t.j. v latinici in cirilici, op.F.H.) 'Narodna edinost - slpvansko po= bratimstvo1" (Podčrtano v originalu, op.F.H.)._Na str.10 se.ponovno soglaša z Račkim, ki mu je v razgovoru dejal: "Mi Hrvati smo se ponašali noro napram . našim pravoslavnim bratom - neoprostljivo noro.., v tem je vsa tragedija ce le naše preteklosti in sedanjosti, a Bog ne daj tudi bodočnosti... premalo smo Slovani, da bi na široko odprli vrata južno-slovanski narodni misli,"Na 14,str. opisuje'nesrečno medsebojno sovražno propagando tako Hrvatov kot Sr_ bov in pravi, da se je s tem doseglo, "da nam v slovanskem in tujem svetu verjamejo, da je naš brat propalica, kateremu se očita, da je lopov. In ko smo to ob o ji dosegli* smo še tako naivni, da se čudimo, kako je: mogoče, da ...smatra slovanski in neslovanski svet južne Slovane, a posebno Hrvate in Sr= be, za moralno in intelektualno docela nesposobne, da sami sebi krojimo svo jo usodo.11 (Podčrtano v originalu, op.F.H.) Na 15 str.pravi: "Danes so Hrva= ti in:Srbi tako pomešani med sabo, da bodo nedvomno ali skupaj propadli ali pa da bo; prišlo eventualno 'do tega, da se bodo s skupnim naporom izvlekliiz svoje današnje narodne nadloge." Na 16 str,:' "Očividno je, da smo tako eni kot drugi podedovali iz naše zgodovine strahopetnost napram tujcu in "juna= štvo" napram bratu... Naša usta so polna nekakšnih posebnih hrvatskih in po sebnih srbskih intereso-v, eeprav nas zdrava pamet in žalostna izkušnja uči= ta, da obstojajo in morejo obstojati tako navzven kot tudi doma samo enot= ni in nedeljivi hrvatski ali srbski interesi,Potem ko pravi, da "Srb v Hr_ vatski ne sme biti odtujeni ali Oškodovani.del družine, kot je slučaj, danes," piše na 17,str.: "Dokler ne poskušamo 'oškodovano' manjšino družine pomiriti- z ljubeznijo in dokler jo pomirjeno pod njenim posebnim imenom, in z. vse= mi njenimi lastnostmi, ki ne škodujejo celoti, ne objamemo pred vsem svetom, ne smemo niti spregovoriti besed 'slovansko pobratimstvo', a kaj šele,da bi stavili pod njegovo varstvo narodno in državno hrvatsko misel" (spet podčr= tano v originalu, op.F.H.). Na isti strani potem pravi: "Medsebojno spodko= pav an je Hrvatov in Srbov je tako nedostojno in sramotno, da je izraz 'hrvat, sko-srbski spor' celo prelep," Na 18.strani.ugotavlja, da sta hrvatska in srbska omladina 'praške "Hrvatske Misli" in "Novog Doba" ter zagrebške "Na= rodne Misli" "ostali verni tako svoji demokratičnosti kpt svoji težnji po skupnem delu Hrvatov in Srbov" in da So tem nazorom "še najbližji istrski Hrvati Vitezic, Mandič', Laginja in Spinčic' (ki je bil hrvatski zastopnik v dunajskem cesarskem svetu in ki je pogosto prihajal v Prago, kjer se je rad seštajal'z nami in z nami simpatiziral ter navdušeno odobraval delovanje sku pine okrog "Hrvatske Misli" in "Novog Doba" - op.F.H.), kakor tudi kak dal= ma-tinski Hrvat, kot n.pr. dr, Smodlaka", toda pritožuje se, da stara genera= cija v Hrvatski nima dosti smisla za težnje omladine. Na 18.str.pravi: "Res je, da sta se našla v hrvatskem saboru dva pametna in važna prvaka, dr.De = renčin in dr.Vrbanič, ki sta jasno in nedvoumno izjavila približno isto,kar tu pišem. Toda na žalost, oba, kot da bi bila že sita in presita našega po= litičnega mrcvarjenja, nimata zdaj volje, da bi se z.opr.stavila zaprekam bo= diši od zgoraj bodisi od spodaj." Zato imajo mladi veliko vlogo, nadaljuje Radič, da se lotijo tega posla. "Mladi rod hoče dokončati ilirski preporod tako na gospodarskem kot na družbenem polju in ga utrditi v narodni in po= litični smeri" (str.20). "Torej pojdimo in živimo- v narodu, z narodom in za narod."(str.21) Tako konča knjižica, ki je imela pomemben odjek v Hrvatski in v kateri je Radič še vedno ostal na liniji naprednjaške omladine, sklicu joč se na praško "Hrvatsko Misao" in "Novo Doba" ter zagrebško "Narodno Mi= sao"»j (Nadaljevanje sledi) ZDRAVJE V DINARJIH ^XY V Sloveniji stalno narašča število smrti zaradi nesreč. Leta 1950 je od vseh smrtnih slučajev odpadlo na nesreče 27,6%, a leta i960 kar 45,8%, Naj= pogostejše žrtve so otroci, zlasti šolarji. Na prvo mesto pridejo prometne nesreče, a njim za petami utopitve, ki so bile lani vzrok 28% vseh smrti za radi nesreč. 11 otrok je umrlo na ošpicah, kar se da primerjati samo s polo žajem v letih 1951 in 1955* Tetanus je zahteval 11 življenj, predvsem med starejšimi ljudmi, a otroška ohromelost je prizadela 16 otrok, od katerih 15 je obolelo v prvi polovici leta pred cepljenjem. Sistematično cepljenje pro_ ti kozam, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški ohromelosti in steMi ni se je pokazalo za zelo uspešno. Golšavost pri predšolskih otrocih je bila odpravljena, a s pomočjo jodne profilakse je odstotek golšavosti v endemskih področjih znatno opadla, tako v Žetalah pri Ptuju od 6?,4% 1.1957.na 9,9% in v Hruševju pri Postojni od 68,2% 1.1957 na 15,6% lani. Problem zase predstavljajo očesne bolezni, ki so sedaj na 4,mestu v prime ru z 9. 1.1957. Letno se zdravi v bolnišnicah okrog 4.600 ljudi, a na razpo lago imajo samo 246 postelj. Zaradi tega je mnogo bolnikov odpuščenih prezgo daj, kar ima nevarne posledice. Čedalje več zavarovancev je na bolniškem do pustu zaradi očesnih bolezni - 7.600 1.1960 v primeru z 5.700 1.1955. Isgu= bljenih delovnih dni se je povečalo od 68.000 1.1955 na 87.000 I.I96O. Pri tem je dosti več moških kot-- žensk in to neglede na starost. Lansko leto je zavod za socialno zavarovanje izplačal 95 milijonov dinarjev za nabavo očal na zdravniški recept, V Sloveniji je 12 delavnic in prodajaln z optičnimi iz delki in to 7 državnih in 5 privatnih. Pri tem pa trije od osmih okrajev -— Gorica, Murska Sobota in Novo mesto - nimajo nobenega podjetja. Pa še obsto_ ječa podjetja nimajo dobrih strojev in prihaja do velike škode pri brušenju specialnih stekel.Kljub temu je zelo malo napak in pritožb, Proizvodnja očal narašča letno za okrog 10.000. Toda pacienti, ki potrebujejo specialna ste= kla kot torus, bifokus, torus-bifokus in prizma, morajo včasih čakati po le to dni predno jih lahko dobijo. Glavni vzrok je pomanjkanje deviz za nabavo materiala v tujini. OGROMNA ŠKODA ZARADI NESREČ Lansko leto so nesreče v obratih in na poti v službo stale Jugoslavijo 67 milijard dinarjev, od česar je prišlo samo na ljubljanski okraj dve mili. jardi. Poleg tega je naraščanje cen zdravstvenih uslug dvignilo izdatke za 36 milijard^ dinar jev, tako' da so bili celotni izdatki za 27% večji kot izdat ki 1.1960. Število poškodb pri delu znaša v Sloveniji povprečno 11 na 100 zaposlenih (13 v ljubljanskem okraju). ..Število izgubljenih delovnih dni za= radi nesreč pri delu je znašalo samo v ljubljanskem okraju I.I96O 279,000 in 1.1961 302,000. Okrog 5.0% vseh bolniških izostankov gre na račun nesreč in poklicnih bolezni. Ena tretjina vseh nesreč odpada na kvalificirano delov no silo, ker zavzema najbolj nevarna in odgovorna delovna mesta. Več kot ena tretjina nesreč se dogodi pri delu z različnim materialom in več kot ena pe= tina pri ravnanju z orodjem. Temu slede nesreče zaradi lestev, stopnic, od= prtin in orodno obdelovalnih strojev. Skoro polovica poškodb odpade na po = škodbe rok, a na drugo mesto spadajo poškodbe stopal in prstov na nogah.Šmit nih nesreč je bilo lani 23 - 13 v nesreči, ki je prizadela rudnik v Zagorju, a ostale v raznih rudarskih, železniških in gradbenih podjetjih. Slučajev in validnosti je bilo l80 (282 I.I96O). V čem je vzrok teh nesreč? Predvsem v slabi zaščiti strojev in strojnih naprav v podjetjih in v malomarnosti proizvajalcev strojev, ki ne zaščitijo dovolj nevarnih delov, tako da delavci odkrijejo slabe strani nekega stroja šele, ko se dogodi nesreča, To velja tudi za gospodinjstvo, ker podjetja pro dajajo n.pr. električne štedilnike ne da bi bili zavarovani in brez navodil o njihovem upravljanju. Doma izdelana varnostna očala za varjenje itd. imajo številne napake in omejeno vidno polje. Kljub temu stanejo okrog 1.400 din v primeru s 1,000 din kolikor stanejo italijanska ali francoska očala odlične kvalitete. Kemična tovarna v Mostah pri Ljubljani več let ni mogla dobiti dveh plinskih mask proti CO in COp, ker tako majhne količine "nima smisla uvažati, ker se ne.izplača". Nanje namreč država nabije isto carino kot če bi šlo za luksuzne predmete. Pri tem pa obstoja poklicna služba varstva ljudi pri delu in komisije za higiensko-tehnično varstvo, kjer to poklicne službe ni, V Kranju obstoja se_ daj šola za obratne varnostne inženirje in tehnike v okviru višje kadrovske socialne šole. Prvi 32 absolventov bo končalo šolo v kratkem.. Toda to bo tu= di prvih 32 absolvent,pv ;v„.-celi Sloveniji. Po drugi'strani pa obstojajo teža= ve tudi z delavci, ki so varnostnim tehnikom čestokrat nenaklonjeni in se norčujejo iz njihovih navodil. Tudi upravno osebje nima zanje posebnih simpa. tij, češ, da ovirajo proizvodnjo z nalaganjem dodatnih obremenitev. Delavec, ki se ponesreči, ve prav dobro, kaj mu pripada iz socialnega zavarovanja in ga družbeno-gospodarski problemi ne brigajo. Nekatera podjetja n.pr. gredo celo tako daleč, da plačujejo onim, ki niso bolni v teku meseca, 10% bonus na njihovo osnovno plačo. To se seveda pogosto maščuje, ker delavci, ki se navadijo na t.a 10% bonus, utajijo, da so bolni in se potem pošteno razbolijo čez kakih štirinajst dni, kar stane i podjetje i.državo več v obsegu proizvo_ dnje in bolniških stroškov. Pač pa je rps, da so postali delavci dosti bolj previdni pri poslu, odkar so jih pričeli plačevati po storilnosti. "DELITEV DOHODKOV"-ZDRAVSTVENEMU KADRU Omenil sem že, da so se cene zdravstvenih uslug lani povečale za 36 mili: jard. Zaradi tega povečanja je od vseh okrajnih zavodov zdravstvenega zavar_o vanja edino kranjski zaključil letno poslovanje -s pribitkom. Vsi ostali so izkazali primanjkljaje ne glede na povečano stopnjo prispevka za zdravstveno zavarovanje, V primeru z 1,1960, so se stroški na enega zavarovanca povečali za celih 38.6%. Ambulantno zdravljenje se ,-je podražilo za 75%, zdravljenje v bolnišnicah za 82%, zdravila za 3^%. Pri tem pa se ni dvignila kvaliteta, zdravstvenih uslug in odnos napram bolnikom, Da bi zagotovile osebne dohodke, posamezne zdravstvene ustanove varčujejo' na račun hrane, perila in vsega,kar terja učinkovito zdravljenje. Primanjkuje tudi sredstev za uspešno izvajanje preventivnih zdravstvenih ukrepov in marsikje preti, nevarnost, da bodo mora^ li že vpeljane:preventivne dejavnosti omejiti ali celo ukiniti. Po povprečni višini osebnega dohodka je zdravstvo na mestu ter dosega povprečje 33*302 dinarja. To povprečje jemlje v poštev samo osnovne dohodke in ne vse prejemke, kar bi dalo prebej drugačno sliko. V primeru z I.I96O so se dohodki dvignili za okroglo 50%. Kvalificirani in visoko kvalificirani zdravstveni delavci'še kar lepo zaslužijo - za slovenske in jugoslovanske razmere - toda za to tudi delajo dolge nadure, honorarne ure in številna de= žurstva. Posebne dodatke dobijo še za službena .leta, stalnost, nevarnost za zdravje in življenje, delovne pogoje itd”. Toda glavna slabost sistema deli= tve dohodkov ni le v tem, da 'Zdravstvene ustanove delijo dohodke tako,da ima jo čim več denarja za osebne dohodke, pri čemer trpijo zdravstvene usluge, marveč tudi v tem, da se- morajo zdravniki pečati s čisto upravnimi posli,ki ti jih moral upravljati tehnični, aparat, ki se spozna na knjigovodstvo, ek&: nomijo in administracijo. Sistem terja "široko razgledanost v splošnem druž= benem dogajanju" in pušča zdravnikom malo časa za strokovno izpopolnjevanje in napredek, ’ ■ "SODELOVANJE" ZAVAROVANCEV PRI STROŠKIH Da bi se zmanjšali stroški zdravstvenega zavarovanja in da bi prišlo do. bolj "racionalnega trošenja zdravil", so pripravili nov zakon, ki predvideva "sodelovanje zavarovanih oseb pri stroških za nekatere vrste zdravstvenega varstva". V skladu s tem bodo zavarovane osebe v delavskem zavarovanju nepo= sredno nosile del stroškov za zdravila in neobvezna cepljenja odraslih (pro= otroški ohromelosti, kozam, itd.), kakor tudi določen del stroškov za nasta: nitev in prehrano v zavodih za kopališko in klimatično zdravljenje, Zavaro= vanci bodo nosili del stroškov le za tista' zdravila, ki jih predpišejo zdrcn/ niki javne zdravstvene službe na recept, ne pa tudi za zdravila, ki jih dobe v ambulanti ali bolnišnici, Ta del bo znašal največ 20% povprečne cene zdra vila izdanega na recept na ozemlju Jugoslavije. Povprečna cena je znašala lani okrog 400 dinarjev, kar pomeni, da bo znašal del, ki ga bo plačal bol= nik, največ 80 dinarjev. K stroškom cepljenja, ki ni obvezno, bo moral zava rovanec plačati od 25 do 50%. Poleg tega pa osnutek zakona predvideva,da bo do tudi gospodarske organizacijo, organi in ustanove neposredno plačevale nekatere stroške zdravljenja za zavarovance, ki so zaposleni pri njih'in e= ventuelno tudi izredni prispevek, če bo v skladu zdravstvenega zavarovanja nastal primanjkljaj. Na ta način bodo te organizacije močneje zainteresira= ne na znižanju števila obolenj in poškodb pri delu. M.P.G. LJUBO ŠIRC: OBSOJEN NA SMRT (Po angleškem izvirniku priredili sodelavci KLIC-A IRIGLAV-A) V Ljubljani so koncem julija in začetkom avgusta 1947. so = dili "Nagodetovi skupini" petnajstih ljudi, obtoženih vohun stva in zlooinov proti narodu in državi. ■ • ' * . ' . .. ■ . ■ ; /sn Ko je sodišče zaključilo obravnavo in odgodilo naznanitev db:,;*= soč sodbe, sem tri dni kolebal med rožnatimi upi in črnimi slutnjami.Z_e lo me je skrbelo, kaj bo z očetom in kaj bo storila mati, če so nam zaplenili stanovanje. V torek, 12.avgusta, so nas vse obtožence spet v dolgi kači odpeljali po neskončnih hodnikih proti sodni dvorani.Y veži pred dvorano so nas dolgo pustili čakati. Po glavi so se mi p_o dile misli: "Morda bom dobil deset let, očeta bodo pa opros tili. "Pa sem se otresel teh misli, ker so se mi zazdele prelepe. • Po uvodnih ceremonijah je predsednik sodišča začel brati öodbo v imenu ljudstva. "Obtoženci," je povzdignil glas in prebral imena po vrsti kot kake litanije vseh grešnikov - slišal sem le očetovo _i me: "....Franjo Sire.... so krivi sledečih zločinov..." V glavi se mi je pričelo vrteti.Komaj sem razumel dolgo listo zločinov, ki je bila točen prepis obtožnice. Naenkrat sem se zdrznil ob viharnem ploskanju. Sodnik je pravkar naznanil, da jo bil dr.Na= gode obsojen na smrt z ustrelitvijo. Eden od sodnikov se je ob aplav zu namrdnil in z roko miril občinstvo, naj bo tiho. Potem sem sli = šal • "Drugič:v skladu s paragrafom 1, točka 1. in paragrafom 3.ZVK" (še danes ne vem, kaj naj ZVK pomeni) "je Ljubo Sire obsojen na smrt z ustrelitvijo, na zaplembo vso imovine in...na trajni odvzem vseh političnih in osebnih državljanskih pravic." Nič mi ni šlo do živega. Tudi prof.Furlan je bil obsojen na smrt. Ko je sodnik bral, da je prof.Kavčnik obsojen na 16 let odvzema svobode s prisilnim de lom, je nekdo v dvorani zakričal: "Premalo!" Sodnik je zagrozil,da bo dal dvorano izprazniti, če ne bo miru. Od ostalih jo g.Hribar dobil 18 let, gdč.Vode 20 let, g,Kumelj 15 let, gdč.Hočevar 14 let, g.Zupan 9 let, g.S taro 7 let, kapt.Pirc 7 let, g.Lajovic 5 let, moj oče 10 let in g.Snoj 7 let. G-ospa Hri = bar jeva jo bila obsojena pogojno na eno leto. Najbrže so jo zaprli in vlekli na sodišče le zato, da bi omehčali prof .Hribar ja.. Iz iste= ga razloga so za nekaj časa zaprli tudi Snojevo ženo in sina. Ko je predsednik sodišča bral obrazložitev obsodbe, smo zved e= li, da so imeli naši zločini "korene daleč nazaj v času okupacije" in da nas jo navdihovalo "divje sovraštvo do vseh pridobitev nafod= noosvobodilnega gibanja". Našo delovanje je bilo proglašeno za žaro to in zato jo bil vsak posameznik odgovoren za zločine vseh. Naša_o hramba, da smo skušali organizirati opozicijo in dobiti obvestila o položaju .v tujini, je bila baje izvita iz trte. Tudi seveda ni bilo ros, da-smo prekinili stike z vohunskim centrom 101. Na tajnem zas_e danju je bilo "jasno dokazano", kakšne naloge smo dobivali od ncke= ga tujega predstavnika. Povojna splošna amnestija za zločine kolabo racije nas ni prizadela, ker smo bili očitno- vohuni. Pismo dr.Nagodeta, ki je vdan v usodo’ pisal materi, so navaja= l'i v obsodbi kot dodaten dokaz njegove krivde. Mene so dolžili kola boriranja in vohunstva in mo povzdignili v enega od vodilnih članov skupine. Prof.Furlanu so štoli v slabo, da je leta 1941. ušel v tu= jino s ponarejenim potnim listom. G.Kumlja so obsodili, češ da jo napadel paznika v poskusu pobega. V resnici se je revežu zmešalo in se je kasneje sam ubil. G.S tare tu so naprtili tudi vse zločine bra= ta, ki je ušel v tujino. Kap.Pircu so šteli v obremenilno okolnost, da se je pridružil partizanom. Kot običajno, se je sodba na koncu iz vrgla v psovanje: nismo zaslužili, da bi nas imenovali intelektual = ce; imeli smo bolne ambicije; sistematočno smo podpihovali vojne Ijiuj skače v tujini; nastopili smo proti upravičenim zahtevam glede Trsta Primorske in Koroške. Za zaključek smo izvedeli,da je obsodba dokonč na in da nanjo ni priziva. Ko so nas gnali iz sodne dvorane, nisem opazil ne matere ne de= kleta Katje. Le bratranec se mi je žalostno nasmehnil v ozadju.Usta= vili smo se na hodnikuj odkoder so nas posamično vodili v celice.Pro fesor Furlan se ni niti ozrl, ko so ga odgnali. Prof.Kavčnik je v . slovo pomahal dr.Nagodetu. Bil sem truden in zbit; odšel som za paz= nikom v celico, ne da bi se ozrl in ne da bi se poslovil od dr.Nago= deta, ki sem ga tisti trenutek videl zadnjikrat v živijenju. Čakanje na smrt Popoldne me je obiskal branilec v prisotnosti Oznovca. Prav ne= umno se mi je zdelo, ko me je vprašal, ali mu dovolim zaprositi za Pomilostitev, Pojasnil mi je, da je taka navada. Nato sva se prvič obširno pomenila o procesu in obtožbah ter sem mu marsikaj razložil, "To bi morali preje povedati," je pripomnil branilec. "Saj sem, pa me nihče ni poslušal," sem dejal, h .Zmajal je z glavo in rekel: "Slabo ste se branili," Potem mi je Povedal, da bi me mati rada obiskala, a ni dobila dovoljenja. Dejal je, da ji je čedno dekle v veliko oporo. "Kaj zdaj to pomaga," eem vzdihnil, a odvetnik me je tolažilna j ne izgubil upanja. Oznovoc je prikimaval. Ko sem so vrnil v celico, so mi dali dopisnico, da bi pisal do= mov,Pisal sem Katji, naj me pozabi, čeprav jo imam še vedno rad; a tudi če me ne ustrele, bom dolga leta tičal v ječi. Ko se je zmračilo, s o me iz sodnije spet odpeljali v centralne sap or e Slovenije v nekdanji umobolnici za Ljubljanico. Po dolgem ča= su sem spal, ne da bi mi svetila luč v oči. Zdi se mi, da nisem bil kaj posobno nervozen. Pa vendar sem se neprestano obračal v postelji. Nenadno sem si močno zaželel sočutja. Kar sram me je bilo, pa vendar c cm se nalašč nervozno premetaval, ko je stražnik spet pogledal sko= 'ii lino v vratih. Končno je dežurni oznovec odprl lino in mo grobo tbražil: "Nikar se ne razburjajte, spite!" Noč je bila dolga, in vesel sem bil dneva. Oznovski poročnik Milan jo bil prv-i, ki se je prišel pogovor = jat. Zelo ga je zanimalo, kako se počutim. Pogovor je nanesel tudi na očeta; izjavil sem,da ni kriv in da je v zaporu le zaradi mene. "Potem bo pa imel prijetne spomine na vas, ko boste na britofu," je Prijazno pripomnil poročnik Milan. Naslednji obiskovavec je bil oznovski major Öoban.Prodno je šel k partizanom, je bil mlinarski vajenec. Pri partizanih pa- je po stal major in je izgubil nogo. Vendar se mi je zdelo, da ga je moja zgodba o očetu ganila. Rekel mi je, naj jo zapišem. Skrbno sem po = Pisal kose toaletnega papirja z izjavo, da je oče nedolžen,a nihče me ni vprašal zanjo. Öoban mi je tudi obljubil nekaj knjig in je držal obljubo. Toda s knjigami imam ob takih prilikah smolo. Ko sem kot mlad fant ležal v sanatoriju za tuberkulozo, sem bral Rostando= vo knjigo "L’aiglon" in Dumasovo "Damo s kamelijami". V obeh glavne osebe umro od jetike. Tokrat sem bral Tolstojevo "Vojno in mir" in Sienkiewiczeve "Križarje" in nemudoma sem naletel na ustrelitvo in opis drugih ^usmrtitev vseh vrst. Naslonil sem se na zid in si pred stavljal, kako bom stal prod naperjenimi puškami. A v nekakšni du = ševni samoobrambi som si hitro izbil iz glavo talce misli. V resnici nisem mogel nikdar prav verjeti, da mo bodo zares usmrtili. Zdelo se mi jo preneumno. * • Naslednjo noo me je preludj/ oznovski_maj or Ronko in me vprašal ali se mi zdi obsodba pravična.'jfako se je zanela komunistična "prevz goja";prvi korak je priznanje,da si zaslužil kazen,ki je najbolj pra viena na s vetu.Pritrdil sem,kot je želel;a sem dodal,da je bil oče nedolžen. "Torej mislite,da naša sodišča niso nepristranska?" - "Ne nikakor ne," sem hitel popravljati, "zelo pravična so.Toda sodišče morda ni vedelo'za vse podrobnosti o očetu." S tem je bilo konec po= govora. Tudi visoki oznovec Niko me je obiskal.Posmehoval se mi je:"Ha, Sire, hofeli ste nas namazati,pa smo bili hitre j ši.Sklenili so Suba= šićev sporazum,da bi nas spodrinili z oblasti.Churchill misli,da je zvit,pa smo mi še bolj prebrisani!" Četrti ali peti dan me je stražnik odpeljal v eno od zasliševal nih sob,Na veliko presenečenje sem tam zagledal mater in Katj o,ki sto sedeli na zofi.Zraven se je poročnik Milan naslanjal na mizo. "Pel^ajst minut imate časa,"je rekel. Sedel sem na stol,prijel Katjo za roko in ves zmeden pričel govoriti:"Oprostite mi vsi skupaj.Vse sem pokva ril.Vse sem spravil v nesrečo."-"Nič ne skrbi, saj ni tvoja krivda", me je mirila mati. "