■ o ¡ -í :o !o iP^ RADIOPTUJ 89,8«98.2»ICH3 www.radio-ptuj.si V torek priloga Letaliifie Moikanjci pri Ptuju CE Od tod in tam Ptuj • Otroci se držijo predpisov, odrasli ne O Stran 5 Po naših občinah Žetale • Župan bo spet tudi ravnatelj O Stran 9 Zanimivosti Ptuj • Facebookomanija obsedla tudi nas O Stran 14 Ptuj, petek, 4. septembra 2009 letnik LXII • št. 69 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V Štajerski Spodnje Podravje • Pričeli trgati rane sorte Pili bomo manj, a dobro V začetku tedna so začeli trgatev ranih sort grozdja tudi na območju Spodnjega Podravja, Haloz in Slovenskih goric. Tudi pri Gončevih na Mestnem Vrhu, pod štokom, kot se pravi tistemu vinogradu, kjer so včeraj začeli trgati sorto beli pinot. Trgači in trgačice so bili dobre volje, kot se spodobi za trgatev, saj so imeli zares lepo in sončno vreme, da so lahko trgali kar v kratkih rokavih. Gospodar Albert Gonc pa ni bil preveč zadovoljen, saj je zaradi lanske in letošnje poletne toče pridelka od 70 do 80 odstotkov manj kot običajno. A če že količine ni, je vsaj kvaliteta dobra, saj so po prvih nekaj natrganih trsih v iztisnjenem soku namerili kar 75 oekslerjev sladkorja. To pa pomeni, da bomo sicer pili bolj malo vina, pa bo zato toliko boljše in kvalitetnejše. Neuradno smo izvedeli, da naj bi bilo prav to grozdje namenjeno za bodočo ptujsko penino, ki jo bodo donegovali v Ptujski kleti. -OM Foto: Martin Ozmec Ptuj • Za odločnejše preprečevanje dela na črno J Leskovec • Zgodba, ki odmeva Učinkovitega nadzora ni Vinjen policist grozil Območna obrtno-podjetniška zbornica Ptuj je 2. septembra na Ptuju organizirala regijski posvet na temo Odločnejše preprečevanje dela na črno. Vabilu so dodali povzetek zahtev na področju dela na črno iz Zahtev slovenske obrti in podjetništva 2009. V OZS poudarjajo, da bi delo na črno morali odločneje preprečevati, obseg je še vedno prevelik. Natanč- Festivalski zgoščenki za naročnike Štajerskega tednika 40 fc Pluj 2009 Izrežite kupon skupaj s svojim naslovom in ga prinesite na sedež podjetja ali ga pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica (, 2250 Ptuj in brezplačno boste prejeli festivalski CD 40. festivala narodno zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2009 ali CD Ptujski festivalhizbor. Vsak naročnik prejme po en CD. Število CD-jev je omejeno. nih podatkov sicer ni, znašal pa naj bi med 17 in 27 odstotkov BDP, z gospodarsko krizo pa se le še povečuje in predstavlja veliko nelojalno konkurenco legalnim gospodarskim subjektom. Čeprav je ugotavljanje oziroma dokazovanje dela na črno dokaj zahtevno oziroma v nekaterih primerili nemogoče, predlagajo nekaj možnih ukrepov in predlogov za noveliranje več zakonov: o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, o graditvi objektov, o kmetijstvu in o dohodnini ter nekatere druge predloge, ki bi po njihovem mnenju pozitivno vplivali na zmanjšanje obsega dela na črno. Največ sive ekonomije je po ugotovitvah Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije na področju oseb- V Leskovcu in že tudi po Ptuju močno odmeva zgodba o močno vinjenem policistu, ki naj bi v nedeljo popoldne na žegnanju pri cerkvici sv. Avguština povzročil nesrečo, nato pa okoliškim očividcem grozil, da jih bo postreljal? Foto: Črtomir Goznik nih storitev (kozmetičnih, frizerskih itn.), drugih storitvenih dejavnosti (popravila motornih vozil) in celotnem področju gradbeništva (graditev in zaključna dela v gradbeništvu). Na področju gostinstva in turizma veliko nelojalno konkurenco opravljajo dopolnilne dejavnosti na kmetijah, ki s svojim obsegom in ponudbo bistveno presegajo dovoljene okvire poslovanja. O Stran 3 V ponedeljek zjutraj se je v našem uredništvu oglasil V. B. iz okolice Leskovca v Halozah in ves razburjen povedal, da je v nedeljo, 31. avgusta, okoli 16. ure pod cerkvico sv. Avguština, kjer je bilo ta dan žegnanje, prišlo do incidenta, v katerem naj bi močno vinjen uniformiran policist, ki je trčil v vozilo, parkirano na zadnjem ovinku pred cerkvico, lastniku tega vozila in drugim grozil in žugal s pištolo, češ da bo vse postreljal. Povedal je tudi, da je eden od prestrašenih domačinov poklical policijo, nakar sta v slabe pol ure pridrvela najprej dva, potem pa še en policijski avtomobil z modrimi utripajočimi lučmi in vklopljenimi sirenami. Vinjenega policista naj bi pred očmi množice raz- orožili in ga spravili na varno v avtomobil, zatem pa med očividci o dogodku zbrali nekaj obvestil za zapisnik, kot so dejali prestrašenim in zbeganim domačinom. O Stran 32 Gornja Radgona • Z novinarske konference PP Kolikšni so dolgovi Perutnine Ptuj? Novinarska konferenca, ki jo je v okviru letošnjega sejma AGRA v Gornji Radgoni ta teden pripravilo vodstvo Perutnine Ptuj (PP), je bila sicer v prvi vrsti namenjena predstavitvi dveh novih izdelkov, Poli snacka in Poli pate (paštete), ter medaljam, ki so jih prejeli za svoje proizvode, vendar pa so bile precej bolj zanimive druge informacije. Med najbolj zanimivimi temami je bilo gotovo vprašanje zadolženosti Skupine PP v letošnjem letu, ki velja za gospodarsko in finančno krizno. Generalni direktor in predsednik uprave Roman Glaser je najprej povedal, da se je PP s krizo zaenkrat zelo dobro spopadla: »Med ukrepi, s katerimi blažimo učinke krize, so zmanjšanje investicij in stroškov, sicer pa smo še aktivnejši v iskanju novih trgov in pri pripravi novih, tržno zanimivih proizvodov. Sicer pa lahko povem, da obseg prodaje še vedno raste, seveda ne v takšni meri kot lansko leto, a vseeno. Jasno pa je, da je danes problem v dragem denarju in ostrejših pogojih bank. Kratkoročni krediti, ki bi jih lahko najemali, za nas, zaradi karakterja naložb, niso zanimivi, ob tem pa so zelo poostreni tudi pogoji zavarovanja kreditov.« Glaser je bo tem še povedal, da trenutna zadolženost PP znaša okrog 75 milijonov evrov, kar glede na obseg lanskega prometa (241 milijonov evrov) pomeni, da podjetje oz. skupina ni- kakor ni prezadolžena. Podatki prvega moža PP Glaserja sicer niso povsem enaki tistim, ki so bili sredi avgusta objavljeni v finančni prilogi Delo-FT. Po objavljenih podatkih zadolženosti največjih slovenskih podjetij je bila PP uvrščena v skupino srednje zadolženih podjetij, delež zadolženosti pa naj bi po teh podatkih v letu 2008 znašal slabih 57 % (kar bi v številkah potemtakem pomenilo približno 137 milijonov evrov). Sicer pa je iz omenjenih podatkov, objavljenih v Delo FT, še razvidno, da se je zadolženost PP od leta 2005 do leta 2008 povečala za slabih 51 %. Pridelava belega mesa se bo povečevala, cene tudi Vendar pa, če je verjeti napovedim FAO (svetovne organizacije za prehrano in kmetijstvo), ki jih je povzel tudi Roman Glaser, se perutnini Uvodnik Sivo ali črno - preveč ga je Slovenija vrvi od dela na črno. Po nekaterih podatkih se je siva ekonomija že tako razrasla, da se približuje 30 odstotkom, drugi spet pravijo, da je odstotek pretiran, da je je za okrog 17 odstotkov, kar pa je še vedno veliko več, kot je ima sosednja Avstrija, kjer naj bije bilo 9 odstotkov. Legalnemu gospodarstvu je nelojalna konkurenca, pred katero se morajo obrtniki sami braniti, ker inšpekcijske službe ne opravijo svojega dela. Žalostno je, so povedali obrtniki na ptujskem posvetu o odločnejšem preprečevanju dela na črno, da morajo sami klicati inšpektorje, da lahko preživijo. Vsi po vrsti pa so tudi ugotavljali, da je inšpektorjev premalo, zato tudi spopadanje s tem problemom ne more biti učinkovito. K temu pa lahko prištejemo še neurejeno zakonodajo in samo kulturo Slovencev, ki pod krinko lastnega dela in medsebojne sosedske pomoči, ki naj bi po neki oceni predstavljala kar 45 odstotkov dela na črno, pristajajo na bohotenje sive ekonomije. Podpira pa jo tudi oblast, ker naj bi prinašala nekatere pozitivne učinke, čeprav tisti, ki jo preganjajo, odločno zavračajo to mnenje, saj v zlorabi drugega ne more biti nič pozitivnega. Oblast bi morala ukrepati tudi zato, da bi se ji napolnile vse blagajne, a molči, ker se boji socialne eksplozije. Ker denar dobesedno leži na cesti, je toliko bolj nerazumljivo, da nihče ne pobere teh 10 milijard evrov ali pa vsaj polovico manj (ker vsega pač n i mogoče izterjati), s čimer bi lahko drastično popravili stanje državne blagajne oziroma pokrili pokojnine za 550 tisoč upokojencev, za katere je potrebno letno zagotoviti štiri milijarde evrov. Naj bodo predlogi za odločnejše preprečevanje dela na črno, ki so jih v sredo izpostavili na Ptuju, še tako dobri, če ne bodo hitro učinkovali, si z njimi ne bomo mogli pomagati. Nekaj poslanskega pritrjevanja je bilo sicer slišati, potrebna pa bo mobilizacija vseh pozitivnih sil, če se seveda misli resno, ker če bodo davčna bremena enakomerneje porazdeljena, bomo vsi na splošno plačevali manj. To pa v prvi vrsti zahteva najprej spremembo kulture pri vsakem posamezniku, da ne bo več soudeleženec v delu na črno -in to ne samo zaradi kaznovalne politike same. Majda Goznik Generalni direktor in predsednik uprave Skupine PP Roman Glaser: "Kratkoročni krediti, ki bi jih lahko najemali, za nas, zaradi karakterja naložb, niso zanimivi, ob tem pa so zelo poostreni tudi pogoji zavarovanja." pišejo lepi časi, zato tudi nekoliko višja zakreditiranost ne bi smela vzbujati skrbi: »Po napovedih strokovnjakov se bo pridelava perutnine v prihodnje korenito povečala. Pričakujemo, da bo do leta 2018 pridelava perutninskega mesa za odstotno točko presegla celo pridelavo svinjskega mesa, kar pomeni za 328 milijonov ton več belega mesa. Tako naj bi konzuma-cija belega mesa med vsemi vrstami mesa dosegla 37 %, rdečega mesa pa 36 %.« Napoveduje pa se, kot je še povedal Glaser, tudi precejšnje povišanje cen belega mesa (sicer naj bi po projekcijah vodilno vlogo v pridelavi belega mesa v svetu prevzela Brazilija); vse omenjeno, ob dejstvu, da ima PP na 21 svetovnih trgih dnevno 1,5 milijona kupcev, pa je očitno tudi dovolj optimističen razlog za nove podvige v Sku- Foto: SM Članica uprave za nabavo in trženje Nada Krajncje predstavila dva nova izdelka, Poli snack in Poli pate, za katera se bo vseslovenska marketinška akcija začela 20. septembra. pini PP, med katere spadata tudi dva nova omenjena prodajna artikla (Poli pate in Poli snack), v razvoj katerih naj bi v zadnjem letu in pol PP vložila približno milijon evrov. Velika marketinška akcija se bo začela 20. septembra, kot je napovedala članica uprave PP za nabavo in trženje Nada Krajnc: »Na trg bomo ponudili tri različice Poli snacka, ki se proizvaja v Mesni industriji PP. Poli pate je v bistvu poli salama v obliki paštete, ki se lahko tudi namaže, ima pa kar 40 % vsebnosti mesa, v čemer nima konkurence na trgu. Izdelujejo jo v hčerinskem podjetju Pipo Čakovec na Hrvaškem,« je med drugim še pojasnila Krajnčeva in dodala, da se bo marketinška akcija vodila pod sloganom 'Ko ugrizneš v Poli, ugrizneš v žur in praznovanje'. SM Perutnina Ptuj je letos na radgonskem živilskem sejmu za svoje prehrambne artikle med 31 podjetji prejela kar 34 medalj. Naziv šampion kakovosti so prejeli izdelki: piščančji fingersi, kolekcija VOKI, kolekcija mariniranega piščančjega mesa in kolekcija vakuumsko pakiranega puranjega mesa z manj maščobami. Veliko zlato medaljo za kakovost pa je prejela lahka poli salama. Ob ostalih zlatih in srebrnih medaljah je PP prejela še tri posebna priznanja: za inovatorstvo, za varne mesnine in za tržno ponudbo svežega mesa. G. Radgona • Utrip dogajanja na sejmu Agra Mladi in kmetijstvo Med številnimi strokovnimi dogajanji na 47. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni je posebno pozornost pritegnila okrogla miza, ki sta jo pripravili Zveza slovenske podeželske mladine in Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZ). »Kmetijstvo brez mladih in inovativnih kmetovalcev je kot drevo brez cvetja in listov,« je v uvodu široke razprave dejal predsednik KGZ Slovenije Ciril Smr-kolj. Ob tem je mlade spodbudil, naj s kakovostnim dialogom generacij podprejo razvoj slovenskega podeželja. V razpravi so sodelovali še podpredsednik KGZ Slovenije Branko Tomažič, direktor Di-rektorata za kmetijstvo Branko Ravnik, podpredsednik Krava Vidra lastnika Franca Štuheca iz Gajševcev v občini Križevci pri Ljutomeru je v Sloveniji prva dosegla 100.000 kg mleka. evropskega združenja mladih kmetov CEJA Rok Sedminek, mlada kmetica Martina Pod-pečan ter mlada kmeta Robert Kadivec in Jožko Košir. Branko Tomažič je govoril o pomenu svetovalnih služb KGZ pri pospeševanju razvoja mladih in inovativnih kmetij in pri tem opozoril na zakasnel prevzem kmetij s strani mladih. Branko Ravnik je mlade pozval, naj se čim bolj organizirano vključijo v razpravo z ministrstvom in s tem prispevajo svojo vizijo razvoja pri vključitvi v nov dokument o strategiji razvoja kmetijstva. Mladi inovativni kmetovalci so opozorili na pomen razširjanja dejavnosti svojih kmetij s številnimi dopolnilnimi aktivnostmi, s katerimi bodo lažje prebrodili obdobje gospodarske krize. Udeleženci razprave so si bili enotni v mnenju, da se kmetijstvo enači s podjetništvom, saj pri obojih velja osnovno vodilo k uspehu - prava ideja. Inovacije se lahko uresničujejo le z znanjem in praktičnimi napotki starejših kmetovalcev ter strokovnjakov na področju kmetijstva. Mladi bi jih morali sprejemati, uveljavljati in razvijati zlasti preko Zveze slovenske podeželske mladine, ki ji predseduje Urška Senčar. Nagrade za govedorejce Ena najpomembnejših razstav na letošnjem sejmu je bila tudi tokrat predstavitev goveje živine. Priznanja so prejele najboljše razstavljene telice. Prejeli sta jo plemenski telici lisaste pasme Norčica, rejke Marinke Rantaš iz Bolehneči-cev pri Vidmu ob Ščavnici, ter Buche, rejke Anne Fank iz Avstrije. V kategoriji plemenskih telic rjave pasme se je najbolje odrezala Beka, rejca Janeza Opara iz Biške vasi pri Mirni Peči, pri plemenskih telicah črno-bele pasme pa je bila najboljša telica rejca Marka Doli-narja iz Na vasi pri Šenčurju. Med plemenskimi telicami ci-kaste pasme je zmagala Meli, rejca Igorja Reparja iz Koma-nije pri Dobrovi. V okviru srečanja rejcev goveda se je na sejmu predstavila krava lisaste pasme Vidra, lastnika Franca Štuheca iz Gajševcev v občini Križevci pri Ljutomeru, ki je v Sloveniji prva dosegla 100.000 kg mleka svoje življenjske proizvodnje. Niko Šoštarič Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Foto: SM Foto: NS Ptuj • Za odločnejše preprečevanje dela na črno Pomagal bi učinkovit nadzor - tega pa ni Območna obrtno-podjetniška zbornica Ptuj je 2. septembra na Ptuju organizirala regijski posvet na temo Odločnejše preprečevanje dela na črno. K razpravi so povabili poslance državnega zbora iz Podravja (prišli so Vili Rezman, predsednik odbora za gospodarstvo v državnem zboru, Vili Trofenik, Franc Pukšič in Milan Gumzar), vodstvo Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (predstavljal ga je namestnik generalnega sekretarja Pavel Sedovnik), predsednike in sekretarje območnih obrtno-podjetniških zbornic Podravja in predstavnike tržnega inšpektorata RS (posveta se je udeležila glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlic) ter predstavnike Ministrstva za finance, a jih ni bilo. Vabilu so dodali povzetek zahtev na področju dela na črno iz Zahtev slovenske obrti in podjetništva 2009. V OZS poudarjajo, da bi delo na črno morali odločneje preprečevati, obseg je še vedno prevelik. Natančnih podatkov sicer ni, znašal pa naj bi med 17 in 27 odstotkov BDP, z gospodarsko krizo pa se le še povečuje in predstavlja veliko nelojalno konkurenco legalnim gospodarskim subjektom. Čeprav je ugotavljanje oziroma dokazovanje dela na črno dokaj zahtevno oziroma v nekaterih primerih nemogoče, predlagajo nekaj možnih ukrepov in predlogov za noveliranje več zakonov: o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, o graditvi objektov, o kmetijstvu in o dohodnini ter nekatere druge predloge, ki bi po njihovem mnenju pozitivno vplivali na zmanjšanje obsega dela na črno. Največ sive ekonomije je po ugotovitvah Obrtno-pod-jetniške zbornice Slovenije na področju osebnih storitev (kozmetičnih, frizerskih itn.), drugih storitvenih dejavnosti (popravila motornih vozil) in celotnem področju gradbeništva (graditev in zaključna dela v gradbeništvu). Na področju gostinstva in turizma veliko nelojalno konkurenco opravljajo dopolnilne dejavnosti na kmetijah, ki s svojim obsegom in ponudbo bistveno presegajo dovoljene okvire poslovanja. V mnogih primerih se delo na črno skriva za institutom medsebojne sosedske pomoči in dela v lastni režiji. Iz Zakona o graditvi objektov bi bilo potrebno izločiti možnost graditve objektov v lastni režiji do 250 m2 neto površine, saj ni mogoče, da bi takšne objekte gradil posameznik. Izjemoma bi lahko dopustili gradnjo v lastni režiji za manjše, pomožne objekte do velikosti 25 m2. Popolnoma na novo bi morali določiti obseg opravljanja dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Zakon o kmetijstvu), ki bi moral biti vezan na primarno Foto: Črtomir Goznik Glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlic (v sredini): »Ko bo kaznovanih tudi več naročnikov dela na črno, ki so v bistvu soudeleženci dela na črno, se bo to prav gotovo pokazalo tudi na zmanjšanju obsega dela na črno.« kmetijsko dejavnost, podobno kot to poznajo v Avstriji in Italiji. Za zmanjšanje dela na črno pa bi morali sprejeti še druge zakonske ukrepe, kot so na primer uvedba davčne olajšave za prvi začetek samostojnega opravljanja dejavnosti (za prvo leto naj bi ta bila 100-odstotna, za drugo leto 50-odstotna), ponovna uvedba dohodninske davčne olajšave na področju reševanja stanovanjske problematike in vzdrževanja stanovanjskih objektov na podlagi izkazanih računov in uvedba davčne olajšave za delodajalca, ki zaposli nezaposleno osebo. Bistveno bi morali poostriti tudi inšpekcijski nadzor nad nelegalnimi subjekti (šušmar-ji), ki opravljajo raznovrstne dejavnosti, za katere nimajo ustreznih dovoljenj, bodisi ker jih nočejo pridobiti ali ker za izvajanje ne izpolnjujejo pogojev. »Pri preprečevanju sive ekonomije obrtniki ne bomo uspešni, če pri tem ne bodo vključeni davkarija in inšpekcijske službe, pri spreminjanju zakonodaje pa potrebujemo podporo in razumevanje poslancev,« je med drugim povedal predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžekovič. Naj se pobijemo med seboj? Slovenija ima zakonsko urejeno področje preprečevanja dela na črno in tudi zaposlovanja, šibka točka pa je nadzor, ugotavlja Pavel Sedovnik iz OZ Slovenije, opozarja pa tudi na specifičen problem Slovenije, ki ima uzakonjeno nelojalno konkurenco, prevelik obseg dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, graditev objektov v lastni režiji do 250 m2. Zadnji greh pa je prevelika liberalizacija vstopa v dejavnosti, kjer se popolnoma nič več ne kontrolira. Vili Rezman, predsednik odbora za gospodarstvo državnega zbora, je povedal, da se v odboru še kako zavedajo problematike dela na črno in plačilne nediscipline. O tem bodo razpravljali tudi na seji odbora 15. septembra, zato jim bodo zaključki ptujskega posveta zelo dobrodošli. Če je sive ekonomije za četrtino BDP, pomeni to pri 40 milijardah BDP kar 10 milijard; pa če bi uspeli zajeti samo polovico tega zneska, bi lahko dramatično razbremenili državni proračun, ugotavlja Rezman, ki se Foto: Črtomir Goznik Pavel Sedovnik, namestnik glavnega tajnika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, in predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžekovič sta podala glavne usmeritve za delo posveta. zavzema za celovito reševanje problematike. Veliko pa bodo morali narediti sami ljudje, spremeniti se bo morala naša kultura, da šušmarstvo ne bo več nekaj sprejemljivega, ker tega ne morejo preprečiti niti inšpektorji. Branko Goričan je prepričan, da bi z vrnitvijo triodstotne olajšave pri dohodnini za vlaganja v vzdrževanje, obnovo, gradnjo in nakup stanovanja že naredili veliko pri zmanjševanju sive ekonomije. Slavko Šega, ki je obrtnik že 35 let, zadnja leta stalno opozarja na problem nelojalne konkurence, do katere prihaja, ker inšpekcijske službe ne opravljajo svojega dela. »Če inšpektorji ne bodo naredili reda, se bomo pobili med seboj. To delo prepuščajo nam, žalostno je, da moramo obrtniki sami klicati policiste, delovne inšpektorje, prometne inšpektorje, davčne inšpektorje, če želimo preživeti. Kje je tu logika?« se sprašuje Šega. Obrtniki pa so tudi sami sebi nelojalna konkurenca, saj niso redki, ki zaposlujejo na črno. Nerazumljivo je tudi, da se dajejo dovoljenja tujcem, da se zaposlujejo pri nas, naši ljudje pa nimajo zaposlitve. Andrejka Grlic, glavna tržna inšpektorica, je opozorila na težave pri odkrivanju šušmarstva, če se dela v zasebnih prostorih, saj sodišče izda odredbo za hišno preiskavo le, če obstaja utemeljen sum, zato morajo biti prijave zelo argumentirane. Veliko uspešnejši so pri tistih, ki svoje delo oglašujejo, v teh primerih jih lažje ulovijo. Zakon je tudi natančneje opredelil pojem soudeleženca pri delu na črno: tisti, ki takšno delo naroči, je soudeleženec, in ko bodo tudi naročniki večkrat kaznovani, pravi Grličeva, se bo prav gotovo to tudi odrazilo pri zmanjšanem obsegu dela na črno. Franc Pukšič bi »vrnil« dobro staro Službo družbenega knjigovodstva, ki ti je račun zaprla, če nisi plačal v 15 dneh. Do marsikatere anomalije, tudi v obrtništvu, pa prihaja zaradi tega, ker te sistem ne ščiti, opozarja Pukšič. Vili Trofenik je ocenil, da so predlogi za odločnejše preprečevanje dela na črno v veliki večini taki, da bi se pod nje takoj podpisal. Ob pomanjkljivi zakonodaji je eden od problemov tudi študentsko delo, po njegovem pa tudi javna dela, ki prav tako kot študentsko delo predstavljajo nelojalno konkurenco. Prepričan je tudi, da bi morali inšpektorji delati 365 dni 24 ur na dan in biti za svoje delo tudi primerno plačani, da bi lahko bili učinkoviti pri zmanjševanju obsega sive ekonomije. Obrtniki in podjetniki pa bi tudi sami morali biti spretnejši pri zavarovanju svojih plačil, da bi preživeli, a pristajajo na vse. Skupaj s stanovsko organizacijo bi morali biti dovolj močni, da se temu uprejo. Šušmarji grozijo obrtnikom in inšpektorjem Posebno področje je kaznovalna politika: za delo na črno ni praktično nobene kazni ali pa 200 evrov; če pa dobijo obrtnika, pa je kazen takoj tri ali štiri tisoč evrov, je opozoril Stanko Bernjak. Poseben problem so javna naročila; nobena skrivnost ni, pravi, da na njih v 70 odstotkih uspejo tisti, ki so dolžni obrtnikom. Milan Gumzar je prepričan, da bi se obseg sive ekonomije že zdavnaj skrčil na razumno mejo - izkoreniniti ga nikoli ne bo mogoče - če bi to bilo v interesu zakonodaje in vseh nas, če bi na primer nekdo za delo na črno moral plačati štirikrat več, kot ga je stalo. Inšpektorji bi morali iti večkrat na teren; če jim kršilci pobegnejo prvi dan, je potrebno iti na teren drugič, tretjič, četrtič ..., ker gradbeni odri ne zginejo sami od sebe. Čeprav so imeli na Ptuju 2. septembra v zvezi s preprečevanjem dela na črno vrsto dobrih predlogov, bi bilo ilu-zorno pričakovati, da se bo že jutri stanje spremenilo, ker bo potrebno marsikaj urediti tudi v naši kulturi, spremeniti prepričanje o tem, da je siva ekonomija v nekaterih primerih dobra. V njej ne more biti nič dobrega, če nekoga drugega zlorabljaš. Ptujski posvet je bil organiziran tudi zaradi tega, ker je nek šušmar grozil obrtniku s smrtjo. Ne bomo dopustili, da bi šušmarji prevzeli oblast, takšni izgredi se ne smejo ponoviti, so še posebej poudarili. Viktor Pilinger, ki je davčni inšpektor več kot 30 let, pa je zbrane na posvetu seznanil, da ne grozijo samo obrtnikom, temveč tudi inšpektorjem. Boji se, da ni več daleč dan, ko bo ustreljen prvi inšpektor. Tudi njemu so pred nekaj meseci resno grozili, poskušali so mu ubiti sina, ukrepanje policije in tožilstva pa je bilo v tem primeru sramotno. Zakonske možnosti za to, da se šušmar-jem odvzame nezakonita pridobljena premoženjska korist, so, vendar jih nočemo ali pa ne znamo izkoristiti, pravi Pilinger. »Zakaj ne obdelamo nekaj velikih primerov v Sloveniji, kjer se obračajo veliko denarja na črno, ugotovitve in postopke pa javno objavimo?! Pustimo frizerje in čevljarje, obdelajmo dva Ptujčana in deset Ljubljančanov.« Ormož • V veljavi nov zakon o duševnem zdravju Praksa potrebuje precej sprememb Nedavno je stopil v veljavo Zakon o duševnem zdravju, ki prinaša na to področje precej sprememb. Vendar so že po nekaj tednih tisti, ki zakon izvajajo, mnenja, da je v praksi praktično neizvedljiv in da še vedno ni izpolnjenih precej pogojev za njegovo uresničevanje. Majda Keček, direktorica Psihiatrične bolnišnice Ormož, je prepričana, da bo zakon za delovanje v praksi potreboval kar nekaj dopolnitev in sprememb. Kar precej o zakonu pove tudi podatek, da imajo v ormoški bolnišnici za njegovo izvrševanje pripravljenih 27 obrazcev. »Zakon o duševnem zdravju ureja občutljivo področje duševnega zdravja. Sprejet je bil spomladi leta 2008, v veljavo pa je stopil 11. avgusta letos. Doslej je to področje opredeljeval zakon o nepravdnem postopku iz leta 1986. Z novim zakonom naj bi se zapolnila vrzel, ki je obstajala na tem področju. Zakon opredeljuje status ljudi z duševno motnjo, še zlasti pomemben je del, ki obravnava postopke sprejema v bolnišnico in postopke zdravljenja brez privolitve pacienta samega,« je povedala Majda Keček. Po njenem mnenju že to, da je zakon nastajal tako dolgo, kaže na problem zakona, saj se v njegovem izvajanju srečajo medicina, pravo in drugi poklici, ki težko usklajujejo zakonska določila. V praksi novi zakon povzroča nemalo težav tako v zdravstvu kot tudi v pravosodju. Največji problem je v tem, ker niso izpolnjeni vsi pogoji, da bi zakon lahko izvajali. Zakon predvideva dve vrsti koordinatorjev. V psihiatričnih bolnišnicah bodo koordinatorji skrbeli za tiste osebe, ki potrebujejo nadaljnje zdravljenje. Koordinatorji, ki bodo imeli sedež na centru za socialno delo, pa bodo pomagali tistim ljudem, ki ne bodo več potrebovali pomoči pri zdravljenju, pač pa pomoč pri urejanju vsakodnevnega življenja. »Zastopniki in koordinatorji, ki jih predvideva zakon, še niso imenovani, oziroma še sploh niso bili izobraženi za svoje novo delo, ki naj bi ga po zakonu izvajali. Pri nadzorovani obravnavi v bolnišnici koordinatorje na predlog psihiatrične bolnišnice imenuje sodišče s sklepom. Prvo tovrstno izobraževanje naj bi se šele pričelo v septembru. Sicer pa so tudi sami postopki komplicirani in vključujejo veliko udeleženih oseb in institucij. Problem zakona pa je tudi v izredno kratkih rokih, ki jih je v praksi nemogoče upoštevati,« je prepričana direktorica Majda Keček. Želijo postati center skupnostne psihiatrije Sam zakon v največji meri govori o zdravljenju brez privolitve in o sprejemu pacientov v varovani oddelek, uvaja pa tudi novo obliko zdravljenja. Psihiatrične bolnišnice so dolžne organizirati sku-pnostno psihiatrijo. Kot je povedala Kečkova, gre za sodobne trende v psihiatriji, po katerih naj bi že ob sprejemu pacienta naredili načrt zdravljenja. Pri tem naj bi sodelovali tudi bodoči koordinatorji in bolnik, s ciljem, da je bolnik čim krajši čas v bolnici. Po bolnišničnem zdravljenju se pacienta poskuša psiho-so-cialno rehabilitirati in vrniti v izvorno okolje. To dejavnost pa usmerja koordinator za obravnavo v skupnosti, ki ga bo imenovalo ministrstvo za delo. »Čeprav je z zakonom predpisana, za izvajanje sku-pnostne psihiatrije še ni pogojev. Najprej mora biti vzpostavljena mreža, centri skupnostne psihiatrije in Psihiatrična bolnišnica Ormož si bo prizadevala postati center za skupnostne psihiatrije za severovzhodno Sloveni- jo. V ta namen bomo letos adaptirali posebno stavbo, pridobivamo pa tudi ustrezen kader. Nekaj kandidatov, ki so se pripravljeni dodatno izobraziti, je tudi v sami hiši. Še vedno pa ni dogovorjeno financiranje dejavnosti na državni ravni. Ker je zares veliko vprašanj odprtih, bomo imeli na ministrstvu ta mesec predstavniki zdravstva in pravosodja skupni sestanek,« je povedala Majda Keček. Kdaj se dovoljuje prisilna hospitalizacija? Pri duševnih bolnikih so situacije, ko o svoji dobrobiti ni sposoben odločati sam. Prisilna hospitalizacija je potrebna, kadar pacient ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim. Če je takšno ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima pacient hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje, ga lahko prisilno hospitalizirajo. Sprejemni zdravnik je o tem dolžan v štirih urah obvestiti direktorja, ne glede na uro sprejema. Direktor pa je dolžan takoj obvestiti sodišče. Obvestiti je potrebno tudi najbližjo osebo pacienta, s katero ga lahko veže sorodstvena vez ali pa si jo pacient izbere po lastnem izboru, zakonitega zastopnika in odvetnika, če ga pacient ima. Prav to obveščanje je zelo zapleteno, saj so roki prekratki. Ker gre za varovanje osebnih podatkov, je edini sprejemljiv način obveščanja priporočena poštna pošiljka s povratnico. Zato so nekajurni roki nerealni, še posebej ob koncih tedna in med prazniki. Podobno kratke roke ima predpisane tudi sodišče, ki mora v nadaljevanju postopka pridobiti sodnega izvedenca, ki mora biti poleg sodnika in odvetnika prisoten na prvem zaslišanju. »Kratki roki varujejo pacienta, kar je zelo dobro, vendar v realnem življenju se jih ni mogoče držati, zato bo to treba doreči. Potrebno je tudi obveščanje številnih oseb in dobi se lahko občutek, da je duševni bolnik najbolj nadzirana oseba,« meni Kečkova. Po novem bodo postopek neprostovoljne hospitalizaci-je lahko začeli svojci, splošni zdravniki in koordinatorji. V primeru nujne hospitalizaci-je je pristojno sodišče tisto, kjer ima hospitalizirani stalno bivališče, kar še dodatno zaplete postopke. Posebni varovalni ukrepi in zdravila Prisilnih hospitalizacij v ormoški bolnišnici ni veliko, okrog 15 letno. Vendar po novem zakonu pričakujejo, da jih bo več, kajti po novem mora bolnik ob sprejemu takoj podpisati, da se strinja z zdravljenjem. Duševni bolniki pa so običajno nezaupljivi in niso vedno prepričani, da res potrebujejo zdravljenje. Zato je bilo po starih določilih veliko lažje pridobiti podpis pacienta, ko je že bil na oddelku, je videl način življenja v bolnici in si je bolnišnica že pridobila njegovo zaupanje. Zakon ureja tudi uporabo posebnih varovalnih ukrepov v psihiatriji. Med te sodijo sredstva za omejevanje - varovalni pasovi, ki jih uporabljajo v bolnišnicah in omejitev gibanja v prostoru. Tak ukrep lahko ordinira le zdravnik, izjemoma zdravstveni delavec. Ves čas je potrebno spremljati vitalne funkcije. Po štirih urah uporabe sredstev mora zdravnik preveriti, ali je ukrep še potreben ali ne. Lahko ga nadaljuje, a le do 12 ur. O tem morajo obvestiti najbližjo osebo pacienta. Zakon nalaga obvezne evidence uporabe teh sredstev, o katerih morajo enkrat letno poročati ministrstvu. Posebej je opisan tudi postopek posebnih metod zdravljenja - elektrokongulzivna terapija, hormonska terapija in tudi uporaba odmerkov zdravil nad priporočeno dozo. Če zdravnik pacientu daje višji odmerek zdravil, kot je klasi-ficiran po lestvici, mora za to dobiti mnenje strokovnega konzilija, oziroma sodišča, in če se ugotovi upravičenost, se lahko uporabi. V bolnišnici se na zdravljenju nahajajo tudi zaporniki, priporniki in osebe, ki imajo ukrep obveznega zdravljenja. Če se pri njih zdravi zapornik, mora biti prisotna tudi oseba iz zapora in pacient mora biti na varovanem oddelku. Če gre za pripornike, so lahko na odprtem oddelku. Ukrep obveznega zdravljenja pa se uporablja, kadar je oseba pravnomočno obsojena in se je ugotovilo, da gre pri osebi za duševno motnjo. Zato ne more v zapor, ampak je potrebno zdravljenje. Sodišče osebo s sklepom napoti v psihiatrično bolnišnico, zdravljenje pa je lahko bolnišnično ali ambulantno. Sicer pa si moderna psihiatrija danes prizadeva biti odprta navzven. To je lahko zelo dvorezno, kar je pokazal tudi primer, ko se je pacient utopil v Dravi. »Seveda je dobro, da smo odprti in za večino pacientov je to pozitivno, vendar je od vsakega posameznika odvisno, koliko svobode je dobro zanj. Res pa je tudi, da tak odprt sistem daje večjo možnost, da se kaj zgodi. Vsak pacient z odprtega oddelka lahko odide kadar koli, to se sicer ne dogaja pogosto, se pa zgodi. Daje pa tudi možnost, da se v bolnišnico prinesejo nezaželene in prepovedane substance. Noben sistem ni za vse dober,« je povedala Majda Keček. Viki Klemenčič Ivanuša Ptuj • Začeli varno, a prehitro Otroci se držijo predpisov, odrasli ne Prvi šolski dan je na širšem območju Ptuja in okoliških občin minil razmeroma varno, saj so za varno pot šolarjev skrbeli policisti in številni prostovoljci. Policisti ugotavljajo, da cestnoprometne predpise otroci v glavnem upoštevajo, žal pa tega ne moremo trditi za voznike avtomobilov, ki najpogosteje kršijo omejitev hitrosti vožnje. Sicer je bil po koncu prvega šolskega dne pomočnik komandirja na Policijski postaji Ptuj Boris Kozenburger, ki je zadolžen za področje prometne varnosti, zadovoljen: »Kar se tiče varnosti cestnega prometa, z veseljem ugotavljam, da je bil prvi šolski dan na območju naše policijske postaje ugoden, saj se ni pripetila nobena prometna nesreča z udeležbo otroka ali mladostnika. V naši statistiki smo 1. septembra obravnavali le dve prometni nesreči 1. kategorije. Lahko rečem, da se otroci v glavnem držijo cestnoprometnih predpisov, odrasli pa ne, saj jih prepogosto kršijo. Prvi dan pouka smo pri opravljanju poostrenega nadzora hitrosti v Ptuju ugotovili kar 35 kršitev ce-stnoprometnih predpisov, od tega kar 11 kršitev, ki so se nanašale na nepravilno uporabo varnostnih pasov. Tako smo ugotovili tri primere kršitve, ki so se nanašale na nepravilen prevoz otrok v osebnem avtomobilu, saj jih starši niso ustrezno in pravilno zavarovali z ustreznimi zadrževalnimi sistemi. Zaskrbljujoče pa je, da smo Foto: M. Ozmec Boris Kozenburger: »Otroci se predpisov v glavnem držijo, odrasli pa jih kar naprej kršijo!« pri poostrenem nadzoru hitrosti prijeli tudi rekordnega kršitelja v bližini ene od ptujskih osnovnih šol. Na Rogaški cesti smo namreč zasačili voznika, ki je vozil s hitrostjo 92 km na uro, čeprav velja tam omejitev hitrosti 50 km na uro. Zato ponovno pozivam vse voznike, naj bodo na vse šolarje posebej pozorni, še posebej v bližini osnovnih šol naj ne vozijo prehitro, kajti razigrane otroške glavice so nepredvidljive, zato morajo biti vozniki na to pripravljeni. Naj ponovno spomnim, da imajo na prehodu za pešce vedno prednost pešci, pa naj se pričenja prečkanje z leve ali z desne strani, žal opažamo, da na to mnogi vozniki enostavno pozabljajo.« V glavnem pa je prvi šolski dan z vidika prometne varnosti izpolnil vaša pričakovanja. »Je, to lahko zatrdim z gotovostjo. Sicer pa so prvi šolski dan pri varovanju otrok na poti v šolo in nazaj domov na vseh prometnejših križiščih in prehodih za pešce 4,4+0gk -••'-t Zmagovalca v kategoriji medijev: Dejan Legat in Alenka Vodušek, oba iz oddaje Dobro jutro, Slovenija. Hitrosti so bile velike, taktike pa različne. Šport mladih Kolesarstvo • M. Bedenik, »princ« Krvavca Mladi ptujski kolesarji so zadnjo avgustovsko soboto nastopili na dirki Vzpon za kralja in kraljico Krvavca 2009. Tekmovanje je bilo sprva predvideno za junijski termin, a ga organizatorji zaradi slabega vremena niso mogli izpeljati. Zelo podobne razmere so vladale tudi tokrat. Čeprav je na startu v Ambrožu še sijalo sonce, jih je po 5,9 kilometra vzpona čakal na vrhu pravi orkan z nič kaj poletno temperaturo le okrog deset stopinj. A Ptujčani z »debelo« kožo se niso pustili zmotiti. V kategoriji dečkov B so povsem dotolkli konkurente. S petimi uvrščenimi tekmovalci med prvimi šestimi so dosegli največji ekipni uspeh v sezoni. Najbolj vesel je bil najboljši »princ« Krvavca 2009 Manuel Bedenik, ki je ciljno črto prečkal skupaj s klubskim kolegom Mitjem Serdinškom (oba čas 21,44). Popolno zmagoslavje na zmagovalnem odru je s tretjim mestom preprečil Jure Stepišnik (Radenska KD FT), ki je ciljno črto za prečkal z zaostankom minute in treh sekund za zmagovalcema. Le za sedem sekund je za njim zaostal Simon Vogrinc, sledila pa sta mu še dva perutninarja, Denis Pliberšek in Tilen Jankovič. Bedenik in Serdinšek bi se s svojo vožnjo potegovala za najhitrejšo peterico tudi v leto starejši kategoriji, kjer je bil najboljši Ptujčan Tomi Jerenko na osmem mestu. Aleš Korpar je med najmlajšimi dečki C osvojil deveto mesto. V soboto perspektivnih mladih ptujskih kolesarjev ne bo moč videti na Poli maratonu. Udeležili se bodo dirke Pokal Loka 2009 v Škofji Loki. Tekmovanje šteje za Pokal Slovenije in Pokal Gorenjskega glasa 2009. Uroš Gramc Foto: Marjan Kelner Manuel Bedenik (v sredini, KK PP) je zmagal na dirki na Krvavec, 2. mesto je osvojil njegov klubski kolega Mitja Serdinšek. Rokomet • Šest Ormožanov na Kampu RZS Minuli teden je v Pacugu potekal tretji športni Kamp Rokometne zveze Slovenije, katerega so se udeležili najperspektivnejši rokometaši Slovenije pri letnikih 1996 in 1997. Pod sponzorstvom KTV Ormož se je kampa udeležilo tudi šest mladih ormoških rokometašev: Jaka Zorec (96), Vid Lukman (97), Miha Kolmančič (97), Dejan Kociper (97), Tomaž Žganec (97) in Matic Štum-berger (97). Slednji so si nagrado zaslužili ob pridnem celoletnem delu na treningih in ob osvojitvi naslova državnih prvakov v kategoriji mlajših dečkov B. Dan slovenskih rokometnih upov se je začel s petjem Zdravljice in dvigom slovenske zastave, po zajtrku je mlade športnike čakal treningi z različnimi vsebinami. V letošnji izvedbi je bil poudarek na osnovnih elementih igre v obrambi in napadu, razvoju motorike telesnih segmentov ter pomenu »team buildinga« v kolektivnih športih. Poleg kopanja in vodnih animacij, so se mladi rokometni upi vsak popoldan med seboj pomerili na rokometnih tekmah, po večerji pa so jih čakale najrazličnejše igre, ogledi tekem naših članskih reprezentanc ter predavanja na temo športnega načina obnašanja in zdravega prehranjevanja. Vtisi iz Kampa mladih rokometašev ob prihodu domov so bili več kot odlični, saj so poleg novega znanja rokometa spoznali veliko novih prijateljev iz cele Slovenije. uk Namizni tenis • Dobri nastopi Ptujčanov V soboto je v Murski Soboti potekalo že 40. tradicionalno odprto prvenstvo Murske Sobote v namiznem tenisu za kadete in mlajše kadete. Tekmovanja, ki se ga vsako leto udeležijo skoraj vsi najboljši mladi igralci iz Madžarske, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, se je tudi letos udeležila ekipa NTK iz Ptuja, ki je v ekipnem delu zasedla odlično osmo mesto. Mladi Ptujčani so premagali _ Madžarsko lil. (3:2) in Krko (3:1), izgubili pa z zelo dobro ekipo Zagreba (0:3) in s Soboto (2:3). V posamični konkurenci se je Žanu Napastu uspelo uvrstiti med 16 najboljših, kjer je izgubil proti igralcu Krke Novaku 3:0 (Žan je istega tekmeca premagal v ekipnem delu). Darko Hergan je izgubil proti Madžaru 3:2 za uvrstitev med šestnajst najboljših. Letošnji turnir po kakovostni zasedbi igralcev ni nič zaostajal za turnirjem v Varaždinu, saj sta se turnirja udeležila prva kadeta Hrvaške in Madžarske in še veliko zelo kakovostnih igralcev, med njimi tudi vsi najboljši Slovenci. Žan Napast in Darko Hergan (oba NTK Ptuj) Danilo Klajnšek Foto: MB Foto: DB Foto: DB Foto: DB Foto: DB Nagradno turistično vprašanje . Ptuj še vedno brez urejenih javnih stranišč S projektom Ptuj - odprto mesto se je za letos poslovilo strnjeno ptujsko poletno ulično dogajanje, ki je v tem času vabilo tudi turiste od blizu in daleč. Nekaj uličnega dogajanja pa bo tudi še septembra. Osrednje dogajanje bo vezano na svetovni dan turizma, 27. september. Večina prireditev bo že dan prej. TD Ptuj se bo pri praznovanju tega dneva že tradicionalno povezalo z MO Ptuj. Najbolj prizadevnim pri urejanju okolja oziroma ocvetličenju bodo podelili priznanja za urejeno okolje, iz četr-tnih skupnosti pričakujejo podatke do 10. septembra. 26. septembra bosta njim v čast zaigrala tudi dva pihal- na orkestra, Pihalni orkester Ptuj in Pihalni orkester Izola, nastopili pa bodo tudi učenci vseh ptujskih osnovnih in glasbenih šol. Ptujski princ karnevala pa bo v Mestnem parku posadil lipo. Ptujski turistični in športni delavci bi na osrednji slovesnosti ob svetovnem dnevu turizma na Ptuju radi pozdravili tudi svetovnega prvaka v metu kladiva Primoža Kozmusa. Na njegov odgovor še čakajo. Prvi obračun letošnje poletne sezone za Terme Ptuj je ugoden. V zunanjih bazenih se je kopalo okrog 200 tisoč kopalcev, čeprav jim vreme na začetku sezone ni bilo najbolj naklonjeno. Avgusta so rezultat krepko popravili, ob lepem vremenu so vabile tudi tradicionalne prireditve. V celem letu pa bo število kopalcev preseglo 300 tisoč, tako kot je bilo tudi leto prej. V celoti gledano je poletna sezona 2009 v Termah Ptuj z rezultati zelo blizu povprečju boljših sezon zadnjih let. Kopalni rekord pa so letos dosegli 2. avgusta, ko se je v Termah Ptuj kopalo okrog 5000 kopalcev. V prejšnjih letih se je to po navadi dogajalo sredi avgusta oziroma 15. avgusta. Počasi pa se zaključuje tudi letošnja akcija Moja dežela - lepa in gostoljubna. Republiška komisija si bo območje celotnega Spodnjega Podravja oziroma kraje in ustanove, vključene v ocenjevanje s Ptujskega in Ormoža, vrtec Zvonček na Ptuju, Destrnik, Ptujsko Goro, Jeruzalem, Ormož in hardeško osnovno šolo podrobneje ogledala 18. septembra. Ptuj pa je ocenila sočasno s Termami Ptuj. Velika packa ptujskega turizma leta 2009 pa so še vedno neurejena javna stranišča. Kljub nekim obetom, da bi jih uredili na lokaciji med dvema loka- loma v Slomškovi ulici nasproti sedaj že zaprtih nekdanjih javnih stranišč, se to ni zgodilo. Kljub obljubam, da bodo stranišča na ptujski avtobusni postaji, potem ko so bila nekaj časa zaprta, nemoteno delovala, so sedaj že nekaj mesecev ponovno zaprta, to je druga velika packa, ki si je mesto ne bi smelo dovoliti. Javni objekt, kot je avtobusna postaja, v nobenem primeru ne bi smel funkcionirati brez stranišč. Temu primerno se odzivajo njegovi uporabniki, ki si so si na muho vzeli garaže pod avtobusno postajo, ki so iz dneva v dan bolj onečedene s človeškimi iztrebki. Inšpekcije in drugi odgovorni pa nič. Nagrado za predzadnje Nagradno turistično vprašanje bo prejela Cirila Purg, Lešje 21 a, Majšperk, ki je pravilno zapisala, da je ptujsko občinstvo na 40. festivalu narodno-zabavne glasbe Ptuj 2009 osvojil ansambel Roka Žlindre iz Sodražice. Danes vprašujemo, kako se imenuje monografija občine Hajdina, ki so jo javno predstavili te dni. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v termalnem parku Term Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika do 11. septembra. Foto: Črtomir Goznik Letošnje poletje je Ptuj »vozil« brez javnih stranišč, že nekaj mesecev pa brez stranišč deluje tudi ptujska avtobusna postaja. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kako se imenuje monografija občine Hajdine? Ime in priimek:_ Naslov:______ Davčna številka: i Popotnikov dnevnik • Velika avstralska avantura - 2. del Melbourne - kjer se sodobnost prikloni tradiciji Melbourne te popolnoma očara, saj je to mesto, kjer se tradicionalna arhitektura simpatično zlije s sodobnostjo. V mestih velja arhitekturno pravilo, da morajo pročelja stavb ostati v avtohtoni podobi, za pročeljem pa zgradijo moderno stavbo. Za lažjo predstavo, zamislite si, da hodite sredi Ptuja in za staro stavbo niso debeli zidovi ampak moderna zgradba, ki se nato vrtoglavo dviguje izza strehe stare stavbe. Res zanimiv kontrast. S tem je podoba mesta ohranjena in imaš občutek, da je čas zamrznil starodavno podobo mesta ...Popolnoma te očara. Po mestu je postavljenih veliko informacijskih točk, kjer popotnik dobi vse potrebne informacije in si lahko začrta svojo nadaljnjo pot. S Sabino sva si tako zamislila tri nove destinacije. Great ocean road, Balarat in Phillip Island, še prej pa sva imela v načrtu ogled skrivnostnega podvodnega sveta in domovanje Jamesa Cooka. Stranišče z razgledom Zamislite si, da se morate sredi Mel-bourna odzvati »klicu narave« in vam domačini predlagajo »A Loo With a View« ali »stranišče z razgledom«. To, kar pravkar berete, ni prvoaprilska šala, v štiridesetem nadstropju stolpnice se lahko olajšate in med tem opazujete vrvež na mestnih ulicah Melbourna. Vas je sram? Nikar. Stranišče je tako visoko, da vas nihče ne more videti. Je pa ideja precej provo-kativna in nenavadna, zato si zasluži vašo pozornost. Skrivnostni podvodni svet Avstralije S Sabino sva ljubitelja narave in živali, zato se odločiva za ogled akvarija, ki nosi kar ime mesta »Melbourne Aquarium«. Akvarij kraljuje na treh nadstropjih in ima čisto ta pravi stekle- ni predor, skozi katerega se lahko sprehodiš in imaš občutek, da si sredi morja, saj okoli tebe plavajo ribe. Najbolj osupljiv je pogled na belega morskega psa. Morski psi se razmnožujejo na tri načine: ležejo jajca v ovojnici, kjer se zarodek razvija ali pa v telesu nosijo žive mladiče. V akvariju sem imel prvič možnost videti jajce morskega psa, ki je prav osupljive oblike, oblika svedra oziroma nekakšne spirale. V tem času je v Sydneyu morski pes raztrgal vojaškega potapljača. Odgriznil mu je nogo in razcefral roko. A potapljač je preživel napad. Res srhljivo. Znamenitost akvarija je ribica, imenovana Clownfish, ki je postala priljubljena kot ribica z imenom NeMo, iz istoimenskega risanega filma, in GLASS CATFISH, steklena ribica. Avstralija je nekakšen pisani morski travnik. Na tem travniku kraljujejo krvoločni morski psi, za noht velika smrtno nevarna meduza imenovana jellies, električni skati, morski konjički in cela vrsta pisanih ribic. Najmanjša vrsta rib meri le 27 mm, največji morski pes pa zraste do 21 m in tehta do 25 ton. Po stopinjah kapitana Jamesa Cooka Ko pogovor nanese na zgodovino Avstralije, se domačinom zasvetijo oči in s pravim žarom razlagajo o očetu njihove zibelke, kapitanu Jamesu Cooku. James je bil že kot deček navdušen nad morjem. Zelo zgodaj je obvladal osnove kartografije in z leti postal odličen kartograf in pomorščak. Odlikoval ga je pogum, odlične vodstvene sposobnosti in drznost, saj je rad raziskoval nevarna področja. Leta 1768 ga je Kraljeva družina poslala na področje Tihega oceana, da bi opazoval prehod Venere prek Sonca. Ves čas je iskal celino Terro Australis. Ime Avstralija izhaja iz latinske fraze » terra australis incognita«, ki pomeni neznana južna dežela. 10. maja 1770 je pristal v zalivu Botany Bay, ki je danes del Sydneya. Vso vzhodno obalo je proglasil za britansko in jo poimenoval Novi južni Wales. Če torej načrtujete potep po Avstraliji, potem je za vsakega popotnika skoraj dolžnost, da obišče domovanje Cooka in se mu pokloni. S tem pokaže spoštovanje do Avstralcev. Hišica Jamesa Cooka je zelo ljubka, vendar so stropi prenizki za našo višino. V tistem času so bili ljudje manjši in bolj drobni. Pred hišo so postavili njegov kip v naravni veliko- sti, in če se postaviš ob njega, je James videti kot droben deček. James je bil nenehno na poti, zato je s svojo ženo Elizabeth preživel le šest mesecev v vseh šestnajstih letih njunega zakona. Rodila mu je štiri sinove, a Avstralce najbolj jezi dejstvo, da niso imeli potomcev, zato je družina Cook izumrla. Avstralci torej častijo duhove. Njegovo zadnje potovanje je bilo na Havaje, kjer je umrl pod pestmi tamkajšnjih domačinov. Elizabeth je za njegovo smrt izvedela šele osem mesecev kasneje. Piše: Aleksandra Jelušič (napisano po pripovedovanju popotnika Aleša Rožmarina) Nadaljevanje prihodnjič Foto: Aleš Rožmarin Kuharski nasveti Krompir Krompir je po svetu osnovno živilo in ima tudi sila zanimivo in razgibano zgodovino. Cenimo ga zardi velike količine škroba, ki ga vsebuje. Pri temperaturah okrog 0 °C se škrob spremeni v sladkor in krompir se črno obarva. Zato krompirja nikoli ne hranimo v hladilniku, najboljša temperatura za skladiščenje je od 4 do največ 8 °C. Pri kuhanju deluje škrob kot vezivno sredstvo ali kot gostilo, pri cvrenju pa preprečuje, da bi v notranjosti krompir postal hrustljav. Zato narezani krompir najprej temeljito operemo v vodi, da odstranimo zunanji škrob, osušimo in ocvremo. Kljub številnim sortam v kuhinji pretežno govorimo o čvrstih sortah krompirja, pretežno čvrstih sortah in mokastih sortah krompirja. Čvrste sorte vsebujejo veliko vlage, imajo malo škroba in tanko lupino. Te pri kuhanju ohranijo čvrsto zgradbo, zato so primerne za gratiniranje, krompirjeve solate in tudi za pečenje. Pretežno čvrste sorte krompirja so glede na čvrstost srednje čvrste in so primerne za priloge k jedem z omakami. Gomolji mokastega krompirja pa vsebujejo veliko škroba. Med kuhanjem se te sorte zelo zmehčajo in so primerne za pireje in krompirjevo testo. Te sorte krompirja je primerno uporabiti tudi za juhe, enolončnice, cmoke in za pečenje v foliji. Če primerjamo čas kuhanja vseh omenjenih sort, moramo čvrste sorte kuhati dlje kakor mokaste, vse pa lahko cvremo, le da je hru-stljavost pri posamezni sorti drugačna. Sedaj je na tržišču še vedno tako imenovan zgodnji ali mladi krompir ter jesenski krompir, primeren tudi za ozimnico. Okus je blag in je čvrst po zgradbi. Ravno zaradi teh dveh značilnosti je še posebej slasten pečen ali kuhan in zabeljen z maslom in potresen s svežimi mladimi zelišči. Od toplotnih postopkov je krompir primeren za vse toplotne postopke in z malo kreativnosti lahko pripravimo tudi zelo zanimive jedi. Pri kuhanju pazimo, da ga damo kuhat vedno v hladno vodo, da s postopnim segrevanjem lažje zmehčamo škrobna zrnca in se s tem krompir hitreje skuha. Kuhamo ga v vodi ali vodni sopari. Odvisno od jedi, ki jo pripravljamo. Skoraj tako pogosto kot krompir kuhamo, ga tudi pečemo in cvremo. Mladi krompir je zelo okusen, če ga pečemo v ponvi z maslom, zaseko in čebulo ali v pečici s poljubno maščobo. Manj pogosto ga pečemo na žaru, kljub temu da je postopek primeren, le da pazimo, da rezine krompirja niso predebele. Krompir smo včasih pogo- Sladkorna bolezen ali diabetes melitus je bolezensko stanje, ki se pojavi, kadar naš kužek ali mucek ne more porabljati krvnega sladkorja, oziroma nadzirati njegove količine v krvi. Vzrok je v žlezi, trebušni slinavki (pankreasu), ki leži v vijugi debelega črevesja in proizvaja hormon inzulin, s katerim uravnava nivo sladkorja (glukoze) v krvi. Kadar se izloča premalo ali nič hormona, govorimo o sladkorni bolezni, takrat nivo sladkorja v krvi naraste preko vseh meja in začne se zapleten metabolič-ni proces, ki privede do hudih težav v delovanju organizma in Foto: C Krompir v oblicah kot priloga k lignjem sto tudi surovega pražili, danes poznamo in pripravljamo praženi krompir, ki ga predhodno skuhamo. Da je ta oblika priprave krompirja v Sloveniji zelo priljubljena, nam potrjuje tudi dejstvo, da imamo društvo ljubiteljev praženega krompirja. Krompir od toplotnih postopkov še najmanjkrat duši-mo. Priprava krompirjevih jedi pa ni samo odvisna od toplotnih postopkov, temveč tudi od mehanske obdelave oziroma načinov rezanja, dopolnilnih kuharskih postopkov in dodatkov. Krompir se po okusu ujema s številnimi drugimi živili, še posebej z maslom, peterši-ljem, slanino, kislo smetano, čebulo, kumino, parmezanom. Tako kot pri nas tudi v svetu iz krompirja pripravljajo številne jedi. V Nemčiji so priljubljeni krompirjevi cmoki, v Avstriji ga pripravljajo s čebulo in govedino, v Švici ga pripravljajo s pečenimi mlinci, ki jim dodajo nariban kuhani krompir. Pri nas iz krompirja pripravljamo vse skupine jedi. Poznamo kar nekaj prepoznavnih juh, od čiste krompirjeve do pretlačene, kisle in kremne krompirjeve juhe. Krompir je sestavina številnih znanih mešanih solat, kot so francoska in ruska solata, ter samostojne krompirjeve solate. Iz krompirja lahko pripravimo tudi glavne jedi - krompirjeve zrezke, polpete, narastke in podobno. Prav tako poznamo številne priloge in prikuhe, ta skupina krompirjevih jedi je najbolj bogata. Poznamo in pripravljamo pa tudi krompirjev kruh in sladice iz krompirja; tukaj poznamo le sladke krompirjeve cmoke in sladke krompirjeve štruklje. Te dni nam najbolj tekne pečeni krompir, hrustlajvo skorji-co bo dobil, če ga po tem, ko smo mu odstranili tanko lupino, dobro osušimo, rahlo solimo in prilijemo malo količino belega olja ter ga nato damo v pekač in postavimo v vročo pečico. Med pečenjem ga ne mešamo in ga po možnosti obračamo s tresenjem pekača. Vlado Pignar Tačke in repki Sladkorna bolezen Bralka Marija iz okolice Ptuja je lastnica 10 let starega me-šančka srednje velikosti. Skrbi jo, ker kužek prekomerno pije, venomer je žejen, pa tudi praska se po telesu, včasih kar intenzivno, da si poškoduje kožo in nastajajo praske. Bralko zanima, kako lahko ugotovimo, ali ima kužek sladkorno bolezen, in če jo ima, ali se jo da zdraviti? v končni fazi, če se ne zdravi do odpovedi vitalnih organov, predvsem ledvic, jeter in na koncu smrti. Prvi znaki, ki jih opažamo pri živali, ki ima težave s povišanim sladkorjem v krvi, so zaspanost in oslabelost, slabost v želodcu z bruhanjem, povečano pitje vode in zaradi tega tudi pogostejše uriniranje, srbenje kože in praskanje. Žival začne izgubljati telesno težo, pogosto se pojavi katarakta (siva mrena) pri psih. Bolezen so pogosto pojavlja pri živalih s preveliko telesno težo. Vedeti moramo, da mesojede živali niso prilagojene za uživanje prevelikih količin lahko pre- ___ , _ jiT-j1^?. -3E - bavljivih ogljikovih hidratov, tistih z velikim glikemičnim indeksom. Tu mislim na slaščice, čokolado, bombone in ostale sladkarije, ki so popolnoma neprimerna hrana za naše ko-smatinčke. Bolezen se pojavlja bolj intenzivno v obdobju po 8. letu starosti živali. Izjema je sladkorna bolezen, ki nastopi pri psičkah pred gonitvijo, vendar se stanje normalizira takoj po končani gonitvi. Podobno je pri uporabi nekaterih zdravil, npr. antialergikov. Določene pasme so tudi bolj nagnjene k sladkorni bolezni, predvsem samojed, koder, mali šnavcer in še nekatere. Diagnozo bolezni postavimo na podlagi odvzema krvi, v kateri najdemo povišan sladkor. Od stopnje povišanja tudi presojamo stanje, progno-zo in terapijo bolezni. Poznamo dva tipa bolezni. Prvi tip je inzulinsko odvisna sladkorna bolezen, kjer žival potrebuje redne dnevne odmerke inzuli-na. To pomeni, da ji lastnik daje injekcije do trikrat dnevno, odvisno od težavnosti bolezni. Največkrat uporabljamo pasji inzulin v injekcijah, pogosto pa uporabimo tudi humanega (človeškega). Drugi tip bolezni je od inzulina neodvisna sladkorna bolezen, kjer bolezen zdravimo z dieto, vzdrževanjem telesne teže, povečanim gibanjem živali. Če smo vztrajni in načelni, lahko naš ljubljenček Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik. si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. kljub bolezni živi polno aktivno in srečno življenje. Posebne dietne že pripravljene hrane so izvrstna rešitev za zagotavljane uravnotežene dietne hrane. Dobimo jih v specializiranih ambulantah, predpiše pa jih veterinar. Simptomi, ki jih navaja bralka Marija pri njenem kužku, ne pomenijo, da ima kužek sladkorno bolezen, tudi pri vrsti drugih težav se pojavijo, npr. pri slabem delovanju ledvic, alergijah in še bi lahko našteval. Vsekakor pa svetujem, da pelje svojega kosmatinčka v ambulanto, kjer odvzamejo nekaj kapljic krvi in takoj je jasno, ali je vzrok težavam povišan sladkor v krvi. Diagnostika sladkorne bolezni je relativno enostavna. Težavneje je, če je rezultat pozitiven. Za terapijo in prilagoditev na inzulinske injekcije, če so potrebne, žival največkrat hospitaliziramo (za-držimo v bolnišnici) za nekaj dni. V tem času določimo dozo zdravila in frekvenco dajanja, naučimo lastnika, kako bo živali sam dajal injekcije, pogovorimo se o dieti in kasneje imamo z rednimi kontrolami bolezen pod nadzorom. Emil Senčar, dr. vet. med. V vrtu Poletje v zatonu Kf-^^rt&fla Odštevati se je pričel deveti mesec koledarskega leta, mesec september, ko se z jesenskim enakonočjem, 22. septembra, konča vroče zeleno poletje in prične prijetna barvita s plodovi matere narave obdarjena jesen. Ime september mu je ostalo še iz starega rimskega koledarja, ko je leto štelo deset mesecev, vanj pa je bil umeščen kot sedmi, v latinščini septem. Bolj zgovorna so mu poimenovanja na Slovenskem: sadnik, sadni mesec, pobernik, malomašnik, do danes pa se mu je ohranilo ime kimavec, ker v tem času z dreves kimajo zreli plodovi ter vabijo, da jih oberemo. SADNI VRT se v poletju in jeseni ponuja s toliko slastnimi in sončnimi plodovi ter blagodati, koliko sadnih vrst smo posadili in vzgojili ter kako smo jih med letom oskrbovali. V mesecu kimavcu dozore vse pozno zoreče sadne vrste. Jabolka in hruška namenjene za zimsko hrambo, v svežem stanju jih oberemo, ko dosežejo drevesno zrelost in značilno obarvanost. Slive, breskve ter druge vrste sadja, ki nimajo daljše obstojnosti v svežem stanju in jih namenimo v predelavo, obiramo v stanju popolne zrelosti, lupinaste sadeže, orehe in lešnike, pa pobiramo kot samoodpadlo po tleh. Najkasneje oberemo nešplje, ki postanejo okusnejše, ko jih omehča še prva jesenska slana. Jabolka in hruške za zimsko hrambo v svežem stanju naj bodo pridelane in odbrane najboljše kakovosti, zdrave, nepoškodovane z ohranjenim pecljem ter ne prezrele. Hranimo pa jih v hladnem in zračnem prostoru s stalno zračno vlago, kjer se ne hranijo drugi kmetijski pridelki ali kemikalije. Skozi vso poletje je bilo priporočeno opravljanje zelene rezi, pletve, krajšanje in redčenje mladik v drevesnih krošnjah. V mesecu septembru ter oktobru, ko sadno drevje po-jenjuje z vegetacijo in se prične pripravljati na zimski počitek, z rezjo prenehamo, da listje v času dozorevanja, dokler je še zeleno, pridelane asimilate nalaga v brste, lubje ter korenine kot hranilo za začetek vegetacije v naslednjem letu. V drevesni krošnji je potrebno v tem času izrezati in oskrbeti nastale drevesne poškodbe zaradi naključno poškodovanih vej. V OKRASNEM VRTU s cvetenjem poznega poletnega ter zgodnjejesenskega okrasnega rastja in zorenjem listja drevnin ter spreminjanjem njegove barvitosti postaja njegova podoba v jesenskem času še mikavnejša. Rastje pojenjuje z vegetacijo, z dozorevanjem se trajnice prično pripravljati na počitek ter nabirati in hraniti moči za naslednjo rastno dobo, enoletnice s krajšo vegetacijsko dobo pa jo bodo sklenile. Med jesenskimi opravili v okrasnem vrtu jih je največ potrebno nameniti pripravam rastja na prezimitev ter sajenju. Presajamo pred mesecem v setvenike posejane mačehe, marjetice in druge dvoletnice na stalno mesto. V začetku meseca še presajamo nekatere vrste trajnic z zelnatim steblom, kot so potonike, trajni mak in podob ne, da se jim bodo do pozne jeseni, dokler je še zemlja dovolj topla, obrastle in zgostile korenine. Septembra je najprimernejši čas za sajenje okrasnih zimzelenih listavcev in iglavcev, vzgojenih v vsebniku s koreninsko grudo. Sadimo jih v dobro pripravljeno in pognojeno ter vlažno zemljo. Sadike po sajenju ne smejo oveneti, zato jih do ukorenitve zalivamo. Sajenje listopadnih okrasnih drevnin in grmovnic opravimo šele v sredi jeseni, ko jim poganjki olesene in listje odpade. Z gredic pa sproti odstranjujemo rastline, ki so prenehale vegetacijo. ZELENJAVNI VRT je septembra bolj v znamenju pobiranja in spravila pridelkov kot pa novih setev. Po spravilu pridelka z gredice poberemo in odstranimo vse ostanke ter izpulimo plevele, zemljo pa prerahljamo in posejemo. Čas je še za setev prezimnih posevkov motovilca, zimske solate, špinače, odvečnih gredic pa ne pustimo praznih, marveč jih poseje-mo s posevki za zeleno gnojenje. Ajda, facelija, oljna redkev ter razne mešanice z globokimi koreninami zemljo rahljajo, zračijo, preprečujejo rast plevelov z bogato zeleno maso, ki jo zakopljemo že v jeseni, ali prezimnih rastlin, spomladi pa zemljo obogatimo z organsko snovjo. Miran Glušič, ing. agr. Eiokoledar: i septembra -10, septembra 4 -petek 5 - sobota 6-nedelja 7-ponedeljek 8-torek * 9- sreda 10-četrtek Duševno zdravje Obdavčitev nepremičnin?! jgfc 1 Pričakovanje, ^ da bi nov davek * -- na nepremični- ne prinesel večji donos v državno blagajno, ni realno, je povedal ekonomist Tine Stanovnik. Po številnih nejasnostih, povezanih z morebitnim davkom na nepremičnine, je namreč jasno le, da je predlog zakona v pripravi. Katere nepremičnine naj bi bile obdavčene in kaj naj bi bilo merilo njihove obdavčitve, še ni znano, saj bo »podrobnejše informacije o predlaganih rešitvah mogoče podati, ko bo gradivo pripravljeno za obravnavo,« pojasnjuje ministrstvo. Stanovnik: Bistvenih sprememb ne bo Splošna oblika premoženjskega davka se sicer pripravlja že leta, davek pa naj bi nadomestil zdajšnje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Tine Stanov-nik je zato prepričan, da večjih sprememb ne bo in da bo nov davek za lastnike nepremičnin pomenil približno enak strošek kot zdajšnje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. V zvezi z višjim obdavčenjem lastnikov, za katere nepremičnine pomenijo kapitalsko naložbo ali jih oddajajo v najem, pa je dejal, da se v tem primeru lahko poveča možnost izogibanja obdavčenju, saj lahko lastnino med drugim prepišejo na drugega lastnika. Davek ne bo »čudežni« vir prihodkov Tako želja vlade, da bi v nepremičninskem davku našla nekakšen novi čudežni vir za polnjenje državne blagajne, ni realna, je še dejal Stanovnik, sicer profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti. Način obdavčevanja še vedno le ugibanje Kot je znano, se takšno ali drugačno obdavčenje nepremičnin napoveduje že skoraj desetletje. Tako so pred leti javnost razburile neuradne informacije, da naj bi se davek plačevalo po površini stanovanja glede na število prijavljenih na določenem naslovu, bolj naj bi bila obdavčena nadstandardna stanovanja, najemodajalci pa so že zavezani k plačevanju davka od najemnin, ki jih prejmejo. Vladna razmišljanja naj bi po navedbah nekaterih medijev sicer šla v smer obdavčitve tistih nepremičnin, v katerih lastniki ne bivajo, ampak zanje pomenijo finančno naložbo ali pa jih oddajajo v najem. Ovira zakonu sistemska nezdružljivost? Zakon naj bi zaživel šele leta 2011, minister za finance France Križanič pa, kot je dejal na tiskovni konferenci po seji vlade, opozarja, da so za to krive ovire, ki jih je treba še premagati. Tako naj bi davek začel veljati, ko bo v celoti na razpolago informacijska osnova, kar pomeni vzpostavitev združljivosti med sistemom merjenja nepremičnin in sistemom informacijske podpore zemljiške knjige. Namen in razlogi za vpeljavo novega zakona Nov zakon naj bi tako posodobil sistem obdavčitve nepremičnin in nadomestil trenutno veljavne dajatve na tem področju (davek od nepremičnega premoženja, ki se odmerja v skladu z Zakonom o davkih občanov in nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ki je določen v predpisih o urejanju prostora). Ministrstvo kot razloga za uvedbo novega davka na nepremičnine navaja poenotenje sistema obdavčitve nepremičnin in razumno povečanje prihodkov iz tega vira na podlagi preglednejših in bolj sistematičnih evidenc o nepremičnin. Mitja Petrič Astrolog Tadej svetuje Šifra: Idealna služba Vprašanje: Že pred več kot letom dni sem končala študij v Ljubljani, a razen honorarnega dela, največ do 6 mesecev, nisem dobila zaposlitve, čeprav sem napisala že veliko vlog. Zanima me, ali bom v prihodnje dobila kakšno delo za dalj časa in kdaj lahko pričakujem spremembe na tem področju? Odgovor: Pomembno se je zavedati, da ima vsaka vrtnica tako trnje kot prelepi cvet. Tisti, ki so premalo previdni, lahko trnje občutijo in je to nekoliko neprijeten občutek. Vse pa je samo dogodek, kajti vrtnica bo kljub temu mnogim slikarjem, poetom in drugim pot do navdiha in bo vzpodbujala ustvarjalno energijo. Živimo v prelomnih časih in daleč od tega, da bi bilo komu lahko, toda vsak mora imeti upanje in ugotoviti svoje talente. V vašem primeru si v veliki meri blokado ustvarjate sami, ker razmišljate negativno. Kajti vsaka zavrnjena prošnja pusti nek madež in obremenitev. Pomembno je, da naredite pri sebi analizo in ugotovite, kaj vas veseli in kje so vaše meje. Cepeta-nje na mestu vam žal ne koristi, imeti morate svetle cilje in zaupati. Problemov, ki jih piše življenje, se boste morali lotiti na kreativen način in biti bolj ustvarjalni. Prvo zaposlitev je težko dobiti, s tem se strinjam in tudi planeti me podpirajo. Toda daleč od resnice je trditev, da je nemogoče. Vam je zelo namenjeno naslednje leto in tedaj boste našli svojo srečo. Spremeniti boste morali način mišljenja in obdobje transformacije je za vas poučno. Namesto da Krvodajalci 02. julij - Darja Habjanič, Litmerk 12; Robert Strauss, Stojnci 136/a; Marjet-ka Vrabič, Vičava 107; Marija Bezjak, Gajevci 23; Maks Kostanjevec, Po-brežje 98/b; Jasmina Petrovič, Stojnci 108/a; Renata Jupič, Mestni Vrh 6/a; Karina Pinatrič, Zagorci 61/a; Karlo Šuligoj, Apače 59/a; Mitja Safošnik, Zgornje Jablane 6; Sabina Žumer, Orešje 149, Ptuj; Darinka Holc, Sen-čak pri Juršincih; Bernarda Selinšek, Trubarjeva 9, Ptuj; Franc Kokot, Tibolci 39; Boris Čuš, Hlaponci 5; Andrej Vra-bl, Placar 57; Alenka Boban, Štrafelo-va 5, Ptuj; Marjan Bezjak, Sobetinci 20; Vesna Šuligoj, Apače 59/a; Leon Kaučevič, Apače 177/a; Ivan Božič-ko, Tržec 46/c; Janko Berlak, Zagorci 62/b; Igor Anžel, Vintarovci 21/b; Jakob Halužan, Ptujska cesta 11/c, Pra-gersko; Valerija Kovačec, Dolič 31. 6. junij - Radivoj Dovečar, Strejaci 33; Manja Kokol, Ob gozdu 17, Kidričevo; Boštjan Novak, Volkmerjeva c. 21, Ptuj; Mitja Anžel, Strmec 5, Destrnik; Alojz Horvat, Juršinci 19/a; Ivan Kolenič, Sakušak 15/a; Marija Nežmah, Kicar 124/a; Ivan Vidovič, Barislovci 11/a; Srečko Korošak, Cesta talcev 42, Rače; Vlado Krajnc, Sp. Velovlek 26; Janko Preac, Župančičeva 2, Ptuj; Stanko Rodošek, Cirkovce 30; Samo Šala, Obrež 31, Središče; Robert Zemljič, Bodislavci 24; Ivan Črešnik, Anežlova 20, Ptuj; Stanko Zupanič, Gorišnica 100/b; Vlado Per-hač, Mestni Vrh 77; Edvard Jurgec, Lancova vas 68; Majda Golob, Kicar 140/c; Damjan Ferš, Hajdoše 6; Irena Nemec, Mezgovci 17; Petra Dominc, Rimska ploščad 17, Ptuj. 9. julij - Rado Marčec, Trška 6, Sredi- se toliko sprašujete, zakaj, si naredite načrt in prisluhnite sporočilom življenja. Kajti tako boste globoko v sebi našli moč in pridobili tisto, kar si želite. Ko boste spremenili način mišljenja in uvideli svetlo pot, boste našli v vsem smisel. Vzemite si čas tudi zase in uživajte, kajti iz majhnega raste veliko. Življenje vam bo ponudilo možnost, da se še učite in da izpilite svoje znanje. Čeprav globoko v sebi menite, da ste se že dovolj naučili, naj vas podučim, da se človek pravzaprav uči celo svoje življenje. Bodite bolj lahkotni in zaupajte, kajti tako boste našli v sebi izvir brezpogojne ljubezni. Šifra: Ljubezenski trikotnik Vprašanje: Zanima me, kdaj bo konec trikotnika, ki me močno obremenjuje. Kdo bo sprevidel, ali mož ali njegova ljubica? Odgovor: Modri ljudje so prepričani, da je vsaka zadeva za nekaj dobra in da se iz tega človek tudi kaj nauči in izvleče koristi. Stari slovenski pregovor pravi; nobena juha se poje tako vroča, kot se skuha. Kar pomeni, da tudi v vašem primeru ni tako težko. Le kaj vas uči življenje? Predvsem dveh stvari in prva je vezana na to, da se nimate dovolj radi in da se ne spo- Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno: - odgovori na konkretno vprašanje - interpretira rojstno karto - nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966. V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili. štujete. Potrditev največkrat iščete izven sebe in nikoli v sebi. Ljubezen je nekaj prijetnega in nikoli ne sme in ne more biti predmet dokazovanja, kajti pomembno je biti ljubljen. Iluzorno je pričakovati, da je srečen v ljubezenskem trikotniku tisti, ki igro dobi. Pravzaprav se v vašem vprašanju poraja tančica skrivnosti in v mozaiku usode boste kamenčke morali sestavljati previdno in hitenje ni vrlina, ki bi vam bila v čast. Drugi problem je postavljanje mej, kajti tega ste se lotili napačno in meje postavljate svojemu možu in njegovi ljubici. Toda jedro problema se skriva v tem, da jih še sami sebi ne znate in da bi morali ozavestiti, da jih morate sebi. Kajti ko se boste odločili, kaj si želite in kaj lahko pričakujete, boste našli v sebi neko notranjo energijo, s katero boste lahko premikali gore. Intelektualno ste zelo razgledani in čas je, da se ločite od bremen svoje preteklosti, ki so vezana na otroštvu. Konec koncev je zelo dobro, da spoznate, kaj je ljubezen in da niste več po-sesivni. Svojemu možu dajte možnost svobodne izbere -ali vi ali njegova ljubica - in tako boste našli svojo notranjo moč in srečo. Ne pozabite šče ob Dravi; Miha Škrjanec, Skolibro-va 8, Ormož; Bojan Merc, Soviče 12; Marjetka Potrč, Ločki Vrh 28; Aleksandra Aracki, Cankarjeva ul. 3, Ptuj; Alojz Košar, Bišečki Vrh 50; Franc Hrga, Jur-šinci 75; Dušan Antalašič, Cesta ob Gramoznici 1; Marjan Lenart, Belšako-va ulica 27, Ptuj; Igor Ritonja, Sp. Pol-skava 202/a; Alojz Gojčič, Starše 43; Marjetka Hvalec, Vinarski trg 7, Ptuj; Karmen Kapele Lisjak, Ob studenčnici 6, Ptuj; Tatjana Šeruga, Švajgerjeva 2, Ptuj; Milan Mikolič, Čermožiše 63; Franc Marušič, Zg. Velovlek 22; Janez Prevolšek, Tržec 2/b; Ivan Kokot, Hra-stovec 29; Janko Arnuš, Orešje 116, Ptuj; Darko Čuš, Mezgovci 64/a; Mirko Čuš, Bukovci 24/a. 13. julij - Rudolf Kosajnč, Veliki Bre-brovnik 33; Avgust Kodrič, Čermožiše 98; Leopold Rodošek, Zg. Pristava 35/c; Andreja Gajšek, Žetale 99; Franc Vilčnik, Muretinci 20/a; Ivan Meško, Gorišnica 72; Peter Petek, Starošince 5; Žarko Jovanovič, Sovre-tova 59, Ptuj; Klementina Prevolšek, Tržec 2/b; Janez Muršec, Ločki Vrh 52/a; Anton Topolovec, Velika Var-nica 15; Roman Šoštarič, Kukava 7; Milena Muršec, Ločki Vrh 28; Dragica Strelec, Zamušani 22/b; Dragan Posavec, Prepolje 105; Dragica Kelc, Stojnci 56/b; Silvo Strelec, Prvenci 9; Sašo Ancel, Ptujska c. 9, Miklavž na Dravskem polju. 16. julij - Irma Belšak, Koračice 22; Aleksandra Belšak, Koračice 22; Tanja Mesarec, Senešci 20; Janez Podgoršek, Slovenska 25, Središče ob Dravi; Grega Belšak, Sončna pot 35, Ljubljana; Albin Belšak, Koračice 22; Tanja Kuharič, Senešci 37; Franček Veber, Skolibrova 6, Ormož; Alenka Lorber, Majšperk 62; Bogdan Gajser, Mezgovci 40; Franc Križan, Gabrnik Zavračanje sorodnikov Ana nikoli ni dala nič na svoje sorodstvo, celo odklanjala ga je. Če je le mogla, ga je povsod tudi očrnila. Zdaj, ko se tudi sama srečuje s starostnimi težavami, živi sama, bi rada postala ponovno del družine. Išče vse načine, da bi sorodniki prevzeli skrb zanjo, ne glede na to, da ima dovolj sredstev za preživljanje in premoženje, da bi lahko odšla v dom upokojencev. Sorodniki te skrbi nočejo prevzeti, tega pa noče razumeti. Kaj narediti v takšnih primerih? Ana je sedaj na starost pravzaprav dobila vrnjeno vse tisto, kar je sorodnikom počela celo življenje, zavračala jih je in, kjer je le mogla, tudi očrnila. Sedaj so njena pričakovanja po tem, da bi jo sprejeli medse, celo skrbeli zanjo, v precejšnji meri iluzorna. Verjetno je bila njena vzvišenost tista njena osebnostna lastnost, s katero se je zamerila vsem svojim sorodnikom in je družina noče ponovno vključiti v s svoj krog, še manj pa, da bi na starost skrbeli zanjo, jo negovali in ji lajšali starostne težave, predvsem osamljenost, ki očitno veje iz nje in česar se najbolj boji. Težko bo pojasnila sorodnikom svoje dosedanje vedenje do njih, še težje, da se je po tolikih letih spremenila ter se jim iskreno opravičila, za vse, kar jim je hudega storila. Verjetno bo morala ceno za svoje dosedanje vedenje plačati in preživeti starost sama, brez sorodnikov, v domu upokojencev. Ne verjamem v kakšno drugo rešitev, čeprav ni nemogoče, da ne bi vseeno kdo od sorodnikov sprejel odločitev, da ji vse oprosti in bi prevzel skrb zanjo. Ostane ji le žarek upanja. mag. Bojan Šinko na to, da morate kaj narediti Želim vam čim več modrosti na sebi in naj se vaše življenje ne vrti več v začaranem krogu, kajti modrost doseže tisti, ki najde pravo pot in osebno raste skozi svoje probleme. in učenosti in razširite svoja krila! Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni! 52; Damjan Rossi, Dravinjski Vrh 5; Matej Pelc, Štajngrova 7, Benedikt; Jelka Jurgec, Pot v toplice 7, Ptuj; Mateja Vrhovšek, Lancova vas 89/b; Igor Radaš, Gregorčičev drevored, Ptuj; Vinko Križanec, Sestrže 6; Igor Lubaj, Bresnica 34; Roman Meško, Mezgovci 56/a; Gorazd Kmetec, Orešje 120, Ptuj; Franc Ratek, Gabrnik 1; Vojko Dražkovič, Starošince 34; Roman Karo, Gorišnica 1/b; Nataša Unuk, K cerkvi 21/a, Orehova vas; Franc Flajs, Lancova vas 45; Aleš Zamuda, Formin 58; Jožica Kukovec, Placar 7/a; Simona Majerič, Selska 6, Ptuj. 20. julij - Irena Kukovec, Strmec 20/a; Marta Hanžič, Obrež 125/a; Dragica Gajšek, Vintarovci 73/a; Rajko Kolarič, Podvinci 109/a; Franc Zajc, Sela 34; Anton Vaupotič, Jablo-vec 21; Branko Drevenšek, Mihovce 48; Milan Munda, Ul. Žetalskega Jožeta, Ptuj; Marjan Cajnko, Nova vas 100/b, Ptuj; Alen Štrucl, Dravinjski Vrh 2/b; Marko Munda, Ulica Žetal-skega Jožeta, Ptuj; Marjana Rodošek, Sedlašek 112; Marijan Milinovic, Cirkovce 49/a; Marjan Šamperl, Spuhlja 28; Milena Vogrin, Slavšina 37; Janko Muhič, Prvenci 5/e; Dušan Hebar, Zg. Pristava 35/a; Marija Hojnik, Polen-šak 7/b; Neža Erjavec, Vičava 66; Tanja Veg, Stogovci 15/a; Tomi Lendero, Apače 297; Dušan Vorih, Kvedrova 2, Ptuj; Aleksander Furek, Skorba 31/c; Anica Primožič, Vičanci 6; Kristina Orlač, Skorišnjak 1, Zgornji Leskovec; Mihaela Svenšek, Kozminci 13; Vladimir Fras, Hlaponci 25/a. 23. julij - Milan Pernek, Repišče 16; Borut Plohl, Aškerčeva 23, Pragersko; Aleš Predikaka, Doklece 18; Ludvik Kokol, Zamušani 87/a; Peter Kukec, Stojnci 33; Vladimir Tili, Kicar 48; Zdravko Sok, Formin 1/a; Borislav Ha- Prejeli smo »Krmarjenje med opozicijo, sosednji- ■ ■ V| ■ ■ | ■ mi občinami in 'prijatelji' iz Ljubljane Kot bivši zakoniti zastopnik TVD Partizan Velika Nedelja, ki se je preimenoval v Športno društvo Velika Nedelja, in bivši zakoniti zastopnik bivšega Rokometnega kluba Velika Nedelja ter organizator gradnje vseh javnih športnih objektov v Veliki Nedelji s petdesetletnim stažem delovanja v slovenski rokometni organizaciji javno pozivam ormoškega župana, da javno in dokumentirano pojasni svoje izjave, objavljene v Štajerskem tedniku 4. 8. 2009 pod naslovom »Krmar-jenje med opozicijo, sosednjimi občinami in 'prijatelji' v Ljubljani« v zvezi z velikone-deljskim in ormoškim roko- metnim klubom. V ta namen ga pozivam, da odgovori na naslednja vprašanja: 1. Kateri velikonedeljski športni klub je prodal športni objekt, ki ga je zgradila Občina Ormož, in se tako rešil propada (vrsta objekta, parc. štev., leto izgradnje, vrednost, investitor, lastništvo, prispevek občine, leto prodaje)? 2. Ali je kot državljan, župan in član aktualnega vodstva ormoškega rokometnega kluba izpolnil svojo zakonsko obvezo in o domnevnih nepravilnostih bivšega vodstva kluba obvestil pristojne državne organe? 3. Ali med domnevne nepravilnosti bivšega vodstva ormoškega kluba prišteva tudi neplačevanje najemnine občini za ormoško športno dvorano in kakšno je stanje dolga iz tega naslova na dan 30. 6.2009? Vili Trofenik bjanič, Stoperce 78; Branko Frangež, Podlože 49/a; Robert Gajser, Stogovci 47/a; Janez Čuš, Gabrnik 20; Slavko Krajnc, Lovrenc na Dravskem polju 5; Stanislav Čuš, Žamenci 12/a; Janez Kokol, Suha veja 8, Ptuj; Milan Kvar, Grlinci 9; Milan Šeliga, Tržec 6/a; San-di Fras, Gibina 18; Katarina Hrga, Juršinci 75; Roman Kostanjevec, Zagojiči 21; Matej Hergan, Spodnje Jablane 43/d; Ivan Sledič, Stoperce 23; Uroš Paveo, Kungota pri Ptuju 146; Marjan Obran, Markovci 31/b; Rado Peršak, Žetale 12; Marjan Ratek, Dornava 147/d; Mario Kuret, Kajuhova 9, Kidričevo; Janez Avguštin, Slape 15/e; Franc Slatič, Sp. Velovlek 2; Drago Kolarič, Slovenja vas 58; Stanislav Beranič, Cesta na Hajdino 17; Andrej Podkubovšek, Žiče 94, Loče; Mitja Milkovič, Mala Varnica 4/b; Franc Gornjec, Hlaponci 7. Glasbeni kotiček Slo POP novice :k-k-k Samuel Lucas seje v zadnjih avgustovskih dneh odpravil na glasbeni izlet v Sarajevo, kjer seje med drugim predstavil tudi na tamkajšnjih televizijskih postajah in predstavil svoje glasbeno ustvarjanje. Medtem pa je skoraj v celoti že pripravil debitantski album, ki bo izšel še v letošnjem letu. Do konca leta pa ga čaka poleg izida albuma kar veliko glasbenih aktivnosti. Poleg tega, da je med koncertno bolj zasedenimi izvajalci in je pravzaprav celo poletje preživel na takšnih in drugačnih odrih, bo ta konec tedna nastopil še na Slovenski popevki. V teh dneh pa predstavlja novi single Greva k men domov, ki je plod sodelovanja med tremi slovenskimi glasbeniki. Poleg Samuela Lucasa v skladbi slišimo tudi vedno bolj priljubljenega raperja Zlatka in pevko Didi. ■k-k-k Izjemno uspešen dvojni album Klasika, na katerem je Jan Plestenjak zbral 22 skladb, ki so nastale v petnajstih letih njegovega ustvarjanja in jih na novo predelal, poleg teh pa dodal še tri nove, je do zdaj prinesel dva hit-singla - Si OK? in Pride pride dan. S tretjim bo septembra nadaljeval promocijo. Sicer pa je v poletnih mesecih Jan s svojo ekipo za številno občinstvo pripravil nekaj odličnih velikih koncertov. Od Kranja pa do Obale in drugih krajev. Poleg glasbenih projektov, s katerimi se je ukvarjal in bomo več o njih izvedeli kmalu, pa se te dni mudi na snemanju novega videospota. MZ BTlr 1 O D Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. ČUKI: KUKAMO POD SENČNIK NJEN 9y;G|LSjURIN: DALEČ 8.- ALYA: BRAZIL 7. KATJA M: SOL NA KOŽI 6. MANCA ŠPIK: MOJ EDINI 5. JAZZ STATION: DELAM, KAR SE NE SME 4. JAN PLESTENJAK: PRIDE, PRIDE DAN 3. MAMBO KINGS: NAJ BO SEPTEMBER ALI MAJ 2. STEREOTIPI: PLES V DEŽJU 1. MARKO VOZELJ: MAVRICA Glasujem za pesem: Moj predlog za Desetico: Ime in priimek:. Tel:_ Davčna: Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. DJ Umek z novo ploščo Izšel je novi album najpopularnejšega slovenskega elektronskega producenta in svetovno priznanega DJ-a Uroša Umka. Uroš Umek - DJ Umek - je glasbenik, DJ, remikser in pro-ducent, za katerim je petnajst let ustvarjanja na glasbenem področju. V svoji karieri je izdal okoli 150 singel plošč oziroma več kot 600 pesmi, sodeloval s svetovnimi zvezdami, kot so Depeche Mode, Tiesto, Laibach, Carl Cox in mnogimi drugimi ter večkrat prepotoval svet, saj vsak vikend predstavlja svojo vizijo inovativne elektronske glasbe v katerem od popularnih klubov ali na festivalu pred večdesettisočglavo množico. Umek je že vrsto let del svetovne DJ elite, kar potrjuje njegova vsakoletna uvrstitev med prvih 30 najpopularnejšimi DJ-i na svetu na lestvici Top 100 vodilne svetovne revije DJ Mag. Na tej izjemno vplivni lestvici Umku uspeva pustiti za seboj vrsto superzvezdniških DJ-ev. Foto: rtvslo.si DJ Umek Njegovo izjemno popularnost je lani le še potrdila pogodba z eno od treh največjih DJ agencij na svetu - Bullitt Bookings, katere lastniki so Deep Dish. Zdaj je pred nami njegov najnovejši projekt, na katerega je marsikdo nestrpno čakal - novi miks album. Nedvomno gre za mojstrovino, saj se Uroš vedno drži zelo visokih standardov, in izdelka raje ne objavi, če ni z njim več kot stoodstotno zadovoljen. Zgoščenka je dokument trenutnega stanja v tehnu in hkrati priča o Umkovih legendarnih tehničnih spretnostih, ki jih je pilil v letih »drgnjenja« analognih gramofonov ... Poleg tega miks dokazuje njegov pre-finjen okus in izostreno uho za muziko, ki »deluje«. MZ Filmski kotiček Coco Chanel Vsebina: Albert Chanel, obubožani vdovec, leta 1893 v sirotišnico odpelje 10-letno hčerko Gabrielle in njeno sestro Adrienne. Punci se med odraščanjem v sirotišnici izurita za šivilji, zato se kot odrasli tako preživljata podnevi, ponoči pa kot pevki v nočnem klubu. Gabrielle se tam hitro prime vzdevek Coco. Ko pade v oči plejboju in milijonarju Balsanu, se hitro preseli v njegov grad, še posebej, ko jo sestra zapusti zaradi moškega, ki je obljubil, da se bo poročil z njo. Po daljšem bivanju pri Balsanu spozna njegovega prijatelja Arthurja Coco avant Chanel Igrajo: Audrey Tatou, Benoît Poelvoorde, Alessandro Nivola, Marie Gillain Režija: Anne Fontaine Scenarij: Anne in Camille Fontaine po knjigi Edmonda Charles-Rouxa Žanr: zgodovinska drama Dolžina: 110 minut Leto: 2009 Država: Francija Boya, v katerega se prvič in edinkrat v življenju zaljubi, toda sreča jima ni naklonjena. Zaradi togih družbenih pravil z začetka 20. stoletja je njuna ljubezen prepovedana, zato zlomljena Coco odide v Pariz, kjer bo svoje življenje posvetila izdelavi klobukov in ženski modi ... in seveda uspela. Če se zgornja vsebina bere kot šund ljubezenski roman, se ne motite, kajti film je točno to. Naslov v izvirniku poda dejstvo, da film govori o Coco preden je postala slavna modna oblikovalka, a avtorji filma so se odločili, da jo vzamejo le za osnovo običajne kostumske ženske drame o ubogi in zatirani deklici velikih sposobnosti, ki pa jo patriarhat neusmiljeno tlači in zatira, a ona zahvaljujoč svoji trmi uspe in postane največja asica na svetu. Tipična žanrska pravljica, ki pa naj bi zaradi (lažnega) biografskega elementa delovala kot Umetnost. Ključni dogodki njenega zgodnjega življenja so bili bolj ali manj res takšni kot filmu, a kljub temu se ne moremo znebiti občutka, da gre zgolj za zlorabo v namene te-lenovelaste zgodbe. S tem sicer ne bi bilo prav nič narobe in film bi lahko svojo ciljno demografijo prav gotovo izdatno zadovoljil, toda težava je nastopila pri uresničitivi te ideje. Čeprav imamo bogato produkcijo in odlične igralce, je film vseeno brezživljenjski, dolgočasen in se vleče kot jara kača. Dialogi so izumetničeni, za razvoj likov pa izvemo le iz besed, ne pa tudi dejanj, scenarij šepa, najbolj pa kamera, ki mestoma izniči vso razkošnost produkcije filma. Kljub temu smo deležni vsaj peščice lepih posnetkov, predvsem zadnji prizor, ki končno uspešno prikaže, kakšen bi film lahko bil. Škoda, da ni ves takšen. Film je tipično francoski, kar je podobna kategorija kot slovenski film, torej nekakšen žanr sam zase. Kar malce škoda talenta Audrey Tatou, ki s svojimi ogromnmii srnjimi očmi po Amelie kar nekako ne more najti filma, v katerem bi se lahko znova igralsko razživela. Coco je nedvomno imela razburljivo življenje, zato je prav škoda, da so se avtorji filma odločili pokriti le en del, pa še tega so zreducirali na eno samo precej neizrazito prikazano ljubezensko zgodbo. Matej Frece Ugankarski slovarček: ADAMANT = najtrše železo; ANKER = sidro, kotva; ASO = italijanska reka, pritok Jadrana; ICO = slovenski sociologVidmar; KURENCOV = sovjetski dvigalec uteži (Viktor, 1941-); ODAR = slovenski novinar (Janez); OLETIČ = slovenska odbojarkica (Svetlana, 1972-); VAN = kanadska sorta češenj. ■pje^y 'isueiou 'eov 'je|npe 'osssjdss Ts>i 'luewepe 'ue>jo 'epeyi 'so| 'uo|jo ¡ujo 'e>j}9|/\| 'pv 'oe|\| 'saia 'uojv 'eo!po|q|9A 'eis '¡woy 'e>jueoeujojo>| 'sipgs 'jemqow '39Î|9aoso>| '}souo|oz '|sjo 'usje>| 'epnis 'Ao^sd :ouAejopoA ^uezu)) a) Aa^say RADIOPTUJ 89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ SOBOTA, 05. september: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPOVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Damjan Za-goršek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). NEDELJA, 06. september: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahber-ger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PRO- GRAM. (Radio Slovenske gorice). PONEDELJEK, 07. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba (Rajko Žula), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). TOREK, 08. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc Tarkuš). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slod-njak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (Mojca Zemljarič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Triglav Jesenice). SREDA, 09. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCI1.NICA ZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtič-karije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). ČETRTEK, 10. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Goldi). PETEK, 11. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Goldi). Horoskop OVEN Pred vami bo zelo romantičen teden, imeli boste veliko navdiha in končno boste peli svoji muzi. V kreativnem in umetniškem ustvarjanju boste našli svojo srečo in notranji mir. Poleg tega boste imeli polne roke dela in delovnih obveznosti. Ne pozabite zapisovati svojih občutkov. Sn BIK Narava vas bo umirila in v duhovnem smislu negujte notranjega otroka. Ustvarjalna energija vam bo dala krila doma in tako se boste lotili prenove. Prav gotovo boste z ljubeznijo povabili k sebi domov prijatelje, ki jih boste razvajali. Sprostila vas bo glasba. DVOJČKA Kovali boste načrte za prihodnost, vendar si pred tem postavite meje. Veliko energije boste dobili skozi lastne ideje in tako našli priložnost glede službe. Blesteli boste v komunikaciji, veliko boste na poti in navezovali kontakte z ljudmi. Partnerja boste kovali med zvezde. RAK Notranji nemir, ki vas bo obdajal, boste morali sprejeti na kreativen način. Naredite korak ali dva naprej. Na delovnem mestu boste imeli veliko možnosti za uspeh, vrnilo se bo nekaj iz preteklosti. Partnerjevi namigi bodo za vas balzam za dušo. Ugodnosti bodo pri financah. LEV Nekoliko se boste morali umiriti in v tišini razmisliti. Vedite, da boste sami tisti, ki se boste postavili z ene točke na drugo. V ljubezni bo pot posuta s cvetjem, partnerjevi namigi vas bodo okrepili z zaupanjem, predli boste od zadovoljstva. Na delovnem mestu se boste učili diplomacije. DEVICA Ugoden teden za razne obveznosti in za navezovanje kontaktov. Pogumno boste stopali naprej po zastavljeni poti in našli svojo srečo. Vsekakor boste na svoj način lahko odstopali, a najti boste morali ravnovesje. V poslovnem svetu bo nekoliko pestro, sledili bodo finančni prilivi. TEHTNICA Imeli boste glavno besedo in stopili korak naprej. Glede duhovnih znanj boste našli priložnost in notranjo moč, da se boste dokazali. Kljub povečanim obveznostim in navidezni hrupnosti bo balzam za dušo, ko si vzamete čas zase. Srčni izvoljenec vam bo trda opora. ŠKORPIJON Magnetična privlačnost vam bo podarila priložnosti v ljubezni. Nakazano je, da se bodo kocke usode premešale tako, da boste našli svojo srečo. Vsekakor bo pred vami čas plodnosti in povečane ustvarjalnosti. Česarkoli se boste lotili, boste našli možnost za priznanje. STRELEC Zdi se, da boste nekoliko bolj umerjeni in da boste razmislili o dolgoročnih načrtih. Na delovnem mestu bo čas novih podvigov in možnosti za razvoj. Pred tem si ne pozabite postaviti mej in pravil ter se jih držati. Telesu boste morali dovajati dovolj vitaminov in mineralov. KOZOROG Odpirale se vam bodo možnosti glede komunikacije in v intelektualnih izzivih. Obdani boste z notranjo močjo in razumom, tako da vam bo plezanje po statusni lestvici v veselje. Sledite partnerjevim namigom, kajti le tako boste razumeli bistvo življenje in dosegli duhovno rast. VODNAR Na križišču življenja boste našli pravo pot in tako sledili osebni legendi. Pravilno bo, da si svoje občutke zapisujete in da stvari ne izsiljujete, ampak da počakate na ugoden trenutek. Služba in ljubezen boste šli z roko v roki. Krog prijateljstva se bo razširil in povečal. RIBI Ustvarjalna energija vam bo v pomoč. Na delovnem mestu se odpira paleta možnosti in blesteli bodo zlasti tisti predstavniki, ki delajo v umetnosti. Svoje občutke si boste zapisovali. Privlačila vas bodo skrita znanja, ki so vezana na svet duhovnosti in ezoterike. Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog RADIOPTUJ 89,8-98,2'104,3 Ne prezrite: Vrtičkarije Radia Ptuj vsako sredo ob 18. uri! Iščete svoj stil ^ V športno-elegantnem stilu po diplomo Sabina je 27-letna študentka živilstva, doma na Ptuju. V prostem času rada kolesari in plava. Njena največja želja je dokončati študij, diploma je že napisana. Službo pa si bo najverjetneje poiskala v tujini. Za sodelovanje v akciji Iščete svoj stil jo je prepričala sestra, ki je bila že udeleženka. Sabina je že bila v kozmetičnem salonu, zato postopek nege kože že pozna. V kozmetičnem salonu Neda so pri njej ugotovili mastno kožo. Po površinskem čiščenju in oblikovanju obrvi so ji svetovali tudi izbiro kozmetičnih sredstev, ki jih bo uporabljala pri negi kože doma. Od krem so ji priporočili uporabo hidratan-tne kreme. V frizerskem salonu Stanka je za Sabino poskrbela frizerka Danica Zorčič. Postrigla ji je konice, nato pa lase posušila s krtačo in jih počesala speto za poletje. Speti lasje so v tem času tudi najbolj praktična pričeska. Vizažistka Minka Feguš je obraz najprej rahlo prekrila s pudrom, nato pa je s kremnim bež senčilom osvetlila veki in jih rahlo obrobila z rjavim senčilom. Poudarila je še trepalnice in obrvi, v rožnatem odtenku pa tudi ustnice in ličnice. »Sabina je predstavnica skupine žensk drobne postave, ki se jim kaj hitro zgodi, da v klasičnih trgovinah težko najdejo primerno oblačilo oziroma velikostno številko zase. Tako sem tudi sama imela kar nekaj Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Sabina prej ... ... in pozneje težav pri iskanju oblačil za Sabino, saj sem jo kot bodočo diplomantko želela obleči temu primerno - športno-elegantni slog, primeren za podelitev diplome ali kakšen drugi čisto navaden dan. Že sama pričeska je tako oblikovana, da bi Sabino težko oblekla v strogo sproščenem športnem slogu. V trgovini Mura sem izbrala črni top, črtasto balon krilo iz pletenine in karirasto lane-no jakno. V trgovini Alpina pa sem našla še primerne črne čevlje in črno torbico. Črni top je skoraj tako kot mala KOLEKTIV SALONA skosko m nensKo FiU2£iiSCV0 z Slomškova 22 10 % popust v septembru * črna obleka, ki jo mora imeti vsaka ženska v svoji garderobni omari. Lahko nas marsikdaj reši in nam je v veliko pomoč pri kakršnikoli kombinaciji, strogo elegantni ali športni, sproščeni varianti. Glede na Foto: Črtomir Goznik Sabina v oblačilih iz Mure, s čevlji in torbico iz Alpine. vedno krajše dneve in manj močno sonce bo Sabini gotovo prav prišla tudi lanena jakna športnega kroja, vsaj zjutraj in pozno popoldan. Mehko padajoče balonasto krilo je prav tako lahko zelo elegantno zaradi samega materiala, hkrati pa zelo udobno, pa še kakšno malenkost nam lahko skrije. Kljub temnim barvam je sam kroj krila zelo živahen in razigran in v kombinaciji s kakšno svetlejšo barvo dobimo hitro čisto drugi videz. Ker pač ne gre brez obutve, razen ob sprehodu po peščeni morski plaži, sem v Alpini izbrala najprimernejše čevlje za današnji Sabinin slog in k temu dodala še eno izmed črnih torbic, ki je zaključila celostno podobo. Torej Sabina lahko zaključi s pisanjem in se začne pripravljati za zagovor diplome - oblekli smo jo mi, drugo pa ostaja na njenih plečih,« je o Sabinini preobrazbi povedala stilistka Sanja Veličkovic. V Kozmetičnem studiu Olimpic je bila Sabina deležna pedikure. Le-ta zajema striženje in oblikovanje nohtov, odstranitev odvečne kože na stopalih ter sproščujočo masažo stopal. »Ko imamo urejena stopala, se dobro počutimo, prav tako pa je to pomemben dejavnik pri videzu posameznika v teh poletnih mesecih, ko nosimo lahka poletna obuvala. Z redno pedikuro pa preprečimo tudi vraščanje nohtov ali morebitne natiske na stopalih, s katerimi ima težave veliko oseb,« je povedala vodja studia Silva Cuš. MG Slovenija • Ob robu vstopa v novo šolsko leto Koliko vas je stal vaš prvošolček? Sicer je res, da država letos namenja kar 4,2 milijona evrov za učbeniške sklade na srednjih in osnovnih šolah. S tem deloma razbremenjuje stroške nakupa učil in drugih potrebščin za učence, ki staršem pred vstopom v novo šolsko leto še kako izpraznijo denarnice. Učenci si tako lahko v osnovnih šolah učbenike izposodijo zastonj, v srednji je sicer potrebno plačati najemnino, ki pa ne sme presegati tretjine cene novega učbenika. Toda učenci in dijaki poleg knjig potrebujejo še ogromno drugih (učnih) pripomočkov. V prvi vrsti delovne zvezke, pa takšne in drugačne zvezke (črtaste, karo, brezčrtne), pa peresnico z vso potrebno vsebino od radirke naprej, pa suhe barvice in floma-stre, vodene barvice, šestila in ravnila, torbice, copate, športno opremo ... našteti vse je kar malo težko. Tako je ena glavnih tem, ki jo je slišati zlasti med straši novopečenih osnovnošolcev, predvsem okoli tega, koliko denarja so porabili za prvo opremo svojega prvošolčka in cifre so včasih prav neverjetne Trgovci s šolskimi artikli v Avstriji letno obrnejo 770 milijonov evrov, največ denarja se zapravi med avgustom in oktobrom, pa tudi okoli novega leta. Razlike v cenah do 522 odstotkov! Prav zanimivo cenovno primerjavo so naredili tudi na strani spletnega časopisa Cekin.si. Podali so se namreč v raziskovanje, koliko stane paket 21 šolskih potrebščin (brez športne opreme in učbenikov) v sosednji Avstriji in koliko pri nas ter ugotovili, da se pri naših sosedih lahko še vedno kupuje nekoliko ceneje, sicer pa naj bi šolski paket pri naših sosedih stal v povprečju 112 evrov. Pri tem pa opozarjajo, da so cene pri različnih trgovcih s šolskimi potrebščinami (tako pri nas kot v Avstriji) zelo, zelo različne; ta razlika dosega celo neverjetnih 522 % ! Najcenejši paket 21 šolskih potrebščin je tako možno kupiti za borih 37 evrov, najdražjega pa za kar 230 evrov. Vendar: »Če želijo starši sestaviti paket za 37 evrov, bi morali obiskati več različnih trgovin, med seboj primerjati izdelke in na različnih lokacijah nakupiti najcenejše artikle, saj najcenejši, že sestavljen paket, v eni izmed trgovin stane 67 evrov,« so še zapisali na Cekin.si. Seveda pa je jasno, da že šestletniki odlično poznajo modne trende in svoje želje še kako glasno izražajo; med letošnjimi hiti so blagovne znamke junakov HelloKitty, Winx, Barbie, Mojster Miha, Gormiti, Ninje želve, Dirkal-nik Rori, Spiderman, Lego, Rebelde, ki so postali skoraj že obvezna 'oprema' prvošolk in prvošolcev. Najbolj astronomske cene z opisanimi junaki so povezane s šolskimi torbicami. Te lahko zgolj zaradi aktualnega modnega potiska stanejo tudi do 120 evrov, čeprav cena nima prav nič opraviti s kvaliteto. In koliko stane paket nekaterih šolskih potrebščin v povprečju pri nas? torbica z natisnjeno sanjsko junakinjo = 59,99 evra, peresnica s podobno motiviko = 6,99 evra vodene barvice, 8 barv = 7,99 evra nalivno pero = 6,99 evra brisalec = 1,09 evra tanki flomastri, 20 kosov = 5,99 evra žepni kalkulator = 8,99 evra Paket (bolj ali manj nujnih) šolskih potrebščin dodobra izprazni denarnice staršev. trije svinčniki, radirka in šil- ček = 4,99 evra štiri ravnila = 2,49 evra šestilo = 2,99 evra debeli flomastri, 10 kosov = 1,99 evra barvice, tanke, 12 kosov = 1,99 evra voščenke, 8 kosov = 2,99 evra škarje = 1,49 evra lepilo za papir = 2,59 evra čopiči, 5 kosov = 1,49 evra tempera barve = 5,99 evra risalni blok, 20 listov = 1,79 evra plastelin = 2,99 evra kolaž papir = 0,99 evra zvezek A4, potiskan s sanjsko junakinjo, 5 kosov = 7,95 evra zvezek A5, 5 kosov = 4,95 evra notni zvezek = 0,49 evra plastična mapa, 10 kosov = 1,49 evra korekturni trak, 2 kosa = 2,99 evra SKUPAJ: 143,68 evra Skoraj 144 evrov brez športne opreme in učbenikov (pri čemer v seznamu nikakor niso zajeti najdražji artikli) nikakor ni tako malo. Predvsem pa je težko reči, da je osnovna šola res brezplačna ... SM (vir: Cekin.si) Foto: SM Medvedce • Ob 13. prazniku občine Majšperk Novo gasilsko vozilo in prenovljen dom V okviru prireditev ob 13. prazniku občine Majšperk so člani PGD Medvedce v soboto, 29. avgusta, svečano predali namenu novo gasilsko vozilo Iveco GW1, ki je z opremo in nadgradnjo veljalo okoli 70.000 evrov; pred kratkim so prenovili in prepleskali tudi svoj gasilski dom. Po uvodni gasilski paradi, v kateri je sodelovalo okoli 100 uniformiranih gasilcev iz domačega in okoliških gasilskih društev, je številnim domačinom in gostom, ki so se zbrali pod prireditvenim šotorom ob gasilskem domu v Medvedcah, zaželel dobrodošlico predsednik domačega gasilskega društva Franc Topolovec. Med drugim je povedal, da so že leta 2006 nabavili novo gasilsko brizgalno znamke Ziegler, vredno okoli 10.000 evrov. Priprave za nabavo novega gasilskega vozila pa so pričeli v začetku lanskega leta, ko so v ta namen imenovali petčlanski odbor, ki je prevzel aktivnosti v svoje roke. Tako jim je oktobra lani uspelo podpisati pogodbo za nabavo novega vozila, z velikimi napori pa so zbrali sredstva, da so lahko kupili podvozje tovornega vozila znamke Iveco. Nadgradnjo ter montažo vse dodatne opreme pa so zaupali domačemu podjetju Svit-Zolar, ki je svoje delo dobro opravilo, za kar se jim je predsednik v imenu vseh gasilcev in krajanov posebej zahvalil. Novo in sodobno opremljeno gasilsko vozilo, ki so ga v prenovljeno gasilsko garažo pripeljali že marca letos, je z nadgradnjo in opremo vred veljalo okoli 70.000 evrov, od tega so morali polovico, 35.000 evrov, zagotoviti domačini sami, kar je pomenilo veliko finančno obremenitev Zupanja dr. Darinka Fakin je ključe novega vozila svečano izročila predsedniku Francu Topolovcu, ta pa jih je predal v varstvo poveljniku Branku Babulču (desno). Foto: M. Ozmec Novega gasilskega vozila ne bi mogli nabaviti in opremiti brez izdatnih prispevkov krajanov in 61 botrov, ki so jim ob predaji izročili pisna priznanja. Foto: M. Ozmec Novo gasilsko vozilo za okoli 220 gospodinjstev v njihovem požarnem rajonu. Pomembne pridobitve gasilcev PGD Medvedce je bila vesela tudi županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin, ki je poudarila, da je novo ga- silsko vozilo tudi lepo darilo krajanom ob 13. občinskem prazniku. Ker se v občini zavedajo pomembnosti uspešnega zagotavljanja požarne varnosti, so v zadnjem obdobju za opremo gasilstva in požarno varnost namenili precej sredstev iz občinskega proračuna in županja je s ponosom ugotovila, da je sofinanciranje novega gasilskega vozila za PGD Medvedce zadnja občinska investicija, ki so jo realizirali v okviru načrtovanega šestletnega programa. To pa pomeni, da so svoje načrte 100-od-stotno realizirali, saj so v tem času sofinancirali nabavo sedmih gasilskih vozil različnih kategorij, s čimer je tudi občina prispevala pomemben delež h kvalitetnejšim pogojem za požarno varnost. Županja je z veseljem ugotovila, da je v gasilskih vrstah veliko mladih ljudi, kar je dobra garancija, da bo gasilstvo tudi v bodoče uspešno. Poveljnik PGD Medvedce Branko Babulč, ki je na krat- ko predstavil novo gasilsko vozilo in njegove karakteristike, je povedal, da je bila nabava novega vozila zares nujna, saj je bilo dosedanje dotrajano in staro prek 25 let. Poleg sodobne najnujnejše opreme, ki je nameščena v vozilo in zaščitena z aluminijastimi roletami, ima vozilo še prostor za moštvo sedmih gasilcev. Med opremo sodijo tudi stolp za razsvetljavo, električni agregat, motorna žaga, prenosna črpalka ter vso najnujnejše orodje in druga oprema, poleg vsega pa je v zadnjem delu nameščen še rezervoar za 1000 litrov gasilne vode. Novo gasilsko vozilo je blagoslovil majšperški farni župnik Janko Frangež, ki je s ponosom povedal, da je tudi sam prostovoljni gasilec v PGD Jablane ter da gasilce ceni predvsem zaradi njihovega humanega delovanja, saj nikoli ne vprašajo, kje in komu gori, ampak hitijo gasit. Ključe novega vozila je županja dr. Darinka Fakin svečano izročila predsedniku Francu Topolov-cu, ta pa jih je predal v varstvo poveljniku Branku Babulču in v varstvo voznikom. V zahvalo za finančne prispevke pa so izročili pisna priznanja vsem 61 botrom vozila, ki so prispevali vsak najmanj po 200 evrov. Slavje gasilcev iz Medvedc so z nastopi popestrili: skupina ljudskih pevcev Stoperški faloti, ljudske pevke s Ptujske Gore ter glasbena skupina Ice, ki jo vodi Alen Vuk, prireditev pa so začinili z gasilsko veselico in Ansamblom Sredenšek. M. Ozmec Hajdina • Temeljni kamen za prvi občinski vrtec Dan, ki ga bodo še dolgo pomnili Prvi september je bil v slovenskih osnovnih šolah prvi dan novega šolskega leta, še posebej lep in prijazen pa je bil v občini Hajdina, kjer so ob stari osnovni šoli odkrili temeljni kamen z napisom, posvečenim izgradnji prvega občinskega vrtca. Dogodek so ob učencih, starših in učiteljih pospremili številni predstavniki hajdinske lokalne politike z županom Radoslavom Simoničem na čelu, učenci pa so ga olepšali še s priložnostnim kulturnim programom. Vseh predšolskih otrok, ki potrebujejo vrteško vzgojo in varstvo, je v občini Hajdina okrog 100, zato gradijo vrtec za 105 otrok v petih oddelkih. To je velik praznik za občino Hajdina in njene prebivalce, je na slovesnosti ob simbolič- ni položitvi temeljnega kamna z napisom povedal župan Ra-doslav Simonič. Vrednost investicije je nekaj manj kot dva milijona evrov. Potreben denar so zagotovili Ministrstvo za šolstvo in šport, proračun Občine Hajdina ter zasebnik v okviru javno-zasebnega partnerstva. Želijo si čim bolj milo zimo, da bo vreme naklonjeno izvajalcu del, podjetju Project Ing iz Ptuja, ki je delo dobilo na javnem razpisu, da bodo lahko končali okrog 1. maja 2010 in bi novi vrtec odprli že ob koncu junija. »Začetek novega šolskega leta je vsako leto nekaj posebnega, kot tudi sama pričakovanja, saj vsako leto prinese nekaj novega,« je povedal ravnatelj OŠ Hajdina Jože Lah. Veseli so tudi, ker se število učencev iz Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Na prvi september 2009 bo spominjal temeljni kamen z napisom, ki so ga ob stari hajdinski osnovni šoli odkrili ob gradnji prvega občinskega vrtca. Župan občine Hajdina Radoslav Simonič in ravnatelj OŠ Hajdina Jože Lah sta 28 prvošolčkom in njihovim staršem izročila zavarovalno polico, ki jo je delno sponzorirala tudi Občina Hajdina. leta v leto povečuje. Če se bo ta trend nadaljeval, bo šola kmalu postala pretesna in bo morala pridobiti še kakšen prizidek, pravijo. V letošnjem letu bo OŠ Hajdina obiskovalo pet učencev več kot v prejšnjem šolskem letu, skupaj 252. Prvošolčkov bo za dva razreda, 28 učencev bodo po vsej verjetnosti lahko razporedili v dva oddelka, tako se vsaj dogovarjajo z Ministrstvom za šolstvo in šport. Čez poletje so v prostorih osnovne šole izvedli le nujna vzdrževalna dela, večjim investicijskim posegom so se odrekli, saj so se zavedali, da Občina pripravlja investicijo v prvi občinski vrtec. Zaradi gradnje vrtca se bo nekoliko spremenil prometni režim ob šoli, to bo zahtevalo precej strpnosti, za katero ravnatelj Jože Lah upa, da jo bodo zmogli vsi, učenci, učitelji in starši, še posebej sedaj, ko so se znebili tudi vseh pasti avtoceste. Osečina m Ormožani na Sejmu sliv v Srbiji Vinarstvo • Šampioni radgonskega sejma Foto: zasebni arhiv Slovenska stojnica na Sejmu sliv v Osečini se je šibila pod propagandnim materialom, ponudili pa so tudi slovenske dobrote. Poznanstva vodijo v poslovno sodelovanje Minuli konec tedna se je v Osečini v Srbiji mudila precej številčna delegacija z Ormoškega. Četrtega Sejma sliv so se udeležili obrtniki in podjetniki, turistični ponudniki, kulturniki, pa tudi predstavniki občinske uprave z županom Alojzom Sokom. Obisk so izkoristili za promocijo Ormoža in okolice ter navezavo osebnih poznanstev, iz katerih so že in še bodo zrasla tudi poslovna sodelovanja. Turistično društvo Središče ob Dravi in TIC Ormož sta predstavila turistične zanimivosti, kapacitete, bučno olje in vino. Območna obrtno-podjetni-ška zbornica je svojo pozornost usmerila zlasti v promocijo sejma Kovito in privabljanju potencialnih razstavljavcev. Srečali pa so se tudi s srbskimi gospodarstveniki, ki so predstavili možnosti za investicije pri njih in kaj lahko ponudijo. Župan Alojz Sok in predstavniki občinske uprave so se udeležili sprejema in druženja, ki so ga pripravili srbski kolegi. Za predstavitev delčka kulturnega ustvarjanja v Sloveniji in Ormožu pa je poskrbela Folklorna skupina Miklavž pri Ormožu. Zanimiva je zgodba, ki je pripeljala do sodelovanja z Osečino. Podjetje Grafoprint iz Ormoža je tik pred vojno prodalo stroj v tovarno plastičnih izdelkov v Osečini. Zaposleni so začeli z njim delati, ne da bi stopili v kontakt s proizvajalcem, ker to takrat ni bilo več možno. Po vojni so potrebovali še dodatne stvari in so stopili v kontakt s proizvajalcem, podjetjem Grafoprint, katerega lastnik je današnji predsednik OOPZ Ormož Ivan Babič. „Iz tega je nastalo dolgoletno sodelovanje. Avtobus Osečanov je pred leti prišel na obisk v Ormož, da si ogleda delovanje kmetijstva in gospodarstva pri nas. Tako sta se spoznali tudi občinski upravi in skupaj nastopili na razpisu za modernizacijo občinske uprave v Osečini. V sklopu tega so imeli možnost izmenjave in obiskov, ti pa so potegnili za seboj širše sodelovanje. Lani se je tej navezi pridružila še občina Gorče Petrov iz Makedonije. Tudi za to je bil razlog osebno poznanstvo in sodelovanje se je Absolutno Metličan Konkurenca vin in vinarjev je bila tudi na letošnjem 47. kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni, ki se zaključuje jutri, izjemno velika. Za najbolj prestižna priznanja se je namreč potegovalo skupno kar 263 pridelovalcev vin iz petih držav s 766 vzorci vin. Prejemniki letošnjih najvišjih priznanj - naslovov vinskih šampionov - s kmetijskim ministrom Milanom Pogačnikom in vinsko kraljico Katarino Kobal (med njima vinar leta 2008 Jožef Prus iz Metlike) razširilo na vse tri. Ves čas pa je prisotno tudi zelo živahno sodelovanje z obmejnim Ne-deliščem s hrvaške strani," je pojasnil Ivan Babič. Pravi poslovneži dajo veliko na osebne stike in ti očitno že rodijo sadeže. Trenutno je aktualno povpraševanje švicarskega investitorja za kapacitete v Središču ob Dravi, središka oljarna pa se je v Srbiji zanimala za možnost dobave surovine. Saj če že bučnic ne bodo mogli v celoti zagotoviti doma, bi jih verjetno imeli vseeno raje iz Srbije kot s Kitajske. Ampak malo so jih pri tem že prehiteli Avstrijci, ki so v bližini vzpostavili verigo proizvajalcev buč za graško oljarno. Sejem sliv je večji od ormoškega Kovita in je po trditvah Ivana Babiča zelo dobro medijsko pokrit, saj ima sponzorstvo nad njim običajno kakšno ministrstvo, kar zagotavlja finančno in medijsko podporo. Za bližajočo se Kovito so se dogovorili z razstavljavci iz Srbije, Makedonije in Hrvaške, ki se je bodo udeležili vsaj v takem obsegu kot lani, prizadevajo pa si pridobiti tudi razstavljavce iz Madžarske. Ivan Babič je optimističen in pravi, da kjer se najdeta dva, ki želita sodelo- vati, se slej ko prej najde tudi poslovna priložnost. Viki Klemenčič Ivanuša Iz Slovenije je v ocenjevanje prišlo kar 665 vzorcev, ki jih je posredovalo Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET! PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cenf) Oprema Barva BMW 3181 LIMUZINA 2001 8.450,00 SERV. KNJIGA KOV. SV. MODRA OPEL LIMUZINA VECTRA 1.616V 1997 2.490,00 PRVI LAST. KOV. B. RDEČA FIAT PUNT01.2 2004 4.200,00 SERV0 RDEČA BMW 530DAVT. KARAVAN 2000 6.990,00 AVT. D. KLIMA KOV. M. SIVA NISSAN LIMUZINA PRIMERA 2.0 AVT. 2002 7.150,00 SERV. KNJIGA KOV. M. SIVA RENAULT THALIA 1.416V RT 2001 2.990,00 PRVI LAST. KOV. SREBRNA PEUGEOT 406 ST 1996 1.980,00 KLIMA ZELENA RENAULT KAR. LAGUNA 1.9 DCIPRIV. 2001 4.950,00 REDNO SERVI. KOV. SREBRNA RENAULT CLI01.5 DCI EXPRES. 2004 4.290,00 KLIMA KOV. SREBRNA RENAULT KAR. LAGUNA 1.9 DCI DYNA 2001 4.750,00 KLIMA KOV. MODRA RENAULT ESPACE 2.016V 2000 4.900,00 SERV. KNJIGA KOV. M. SIVA HYUNDAI MATRIX 1.5 CRDI 2002 5.300,00 SERV. KNJIGA KOV. SIVA OPEL ZAFIRA 2.0 DTI 2001 4.900,00 KLIMA RDEČA AUDI A31.616V AMBITION 2004 10.690,00 PRVI LAST. KOV. M. SIVA RENAULT SCENIC 1.5 DCI AUTK COM. 2003 6.650,00 PRVA REG. 2004 KOV. SREBRNA OPEL KARAVAN ASTRA 1.7 CDTIELEG. 2005 7.990,00 SERV. KNJIGA KOV. M. SIVA VOLKSWAGEN POL01.2 COMFOR. 2005 6.900,00 SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA OPEL ASTRA 1.416V N-JOY 2007 9.490,00 SERV. KNJIGA KOV. ČRNA DAEWOO LANOS 1.51 SE 1998 1.450,00 KLIMA KOV. VIJOLIČNA CHEVROLET SPARK 800 2006 4.900,00 PRVI LAST. RDEČA VOLKSWAGEN POL01.4 2002 4.900,00 PRVA REG. 2003 MODRA ŠKODA FELICIA 1.31 MPI 1998 1.190,00 PRVI LAST. RDEČA VOLKSWAGEN POL01.0 1998 1.700,00 2XAIRBAG BELA VOLKSWAGEN PASSAT 1.7 TBI 2007 12.960,00 SERV. KNJIGA KOV. ČRNA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUST! 229 pridelovalcev vin, iz Avstrije je bilo 20 pridelovalcev z 68 vzorci, s Hrvaške 11 vinarjev s 26 vzorci, iz Italije dva s petimi vzorci in iz Madžarske en sam vinar z dvema vzorcema. Kar 27-članska komisija, ki ji je predsedoval Mojmir Wondra, je na koncu odločila, da se izloči devet vzorcev vin, brez odličja je ostalo 293 vzorcev, srebrno medaljo je prejelo 219 vzorcev vin, zlato 194 vzorcev, veliko zlato medaljo 37 vzorcev vin, najvišji naziv šampiona pa je bil podeljen 14 vzorcem vin oziroma vinarjem, kar predstavlja 1,83 odstotka vseh ocenjenih vzorcev. S kar štirimi letošnjimi nazivi šampion se lahko ponaša Vinska klet Jožefa Prusa iz Metlike, saj je prejela šampionske naslove za sladko nearomatič-no vino Traminec LV 2007, drugega šampiona za aroma-tično sladko vino Sauvignon SJI 2001, tretji naslov šampi-ona za Metliško črnino 2008, četrti šampionski naslov pa je pripadel likerskemu vinu Sau-vignon NPV 2001. Ostali naslovi šampionov so bili razdeljeni tako:vinska klet Goriška brda je prejela naslov šampiona za suho nearoma-tično belo vino Chardonnay Q 2008, vina Gjerkeš za poslu-ho nearomatično belo vino Chardonnay 2008, Obiteljski podrum Mlinarič (Hrvaška) za polsladko nearomatično belo vino Traminec PT 2006, Vinakoper za suho rdeče vino Merlot Capris 2005, Darko Gr-bec za vino Teran PTP 2008, Weingut Felberjörgl iz Avstrije za aromatično suho vino Sauvignon blanc Kreuzegg 2008, Ivan Marko Jamšek za aromatično polsladko vino Rumeni muškat 2008, družina Mavretič za vino Belokranjec PTP, Robert Jurkovič za vino Cviček PTP in Radgonske gorice za peneče vino Zlata radgonska penina 2006. Med prvake vinsko turističnih cest VTC) pa so se letos vpisali: Drago in Katarina Plahuta z merlotom (Vipavska VTC), Vinakras s Terantonom (Kraška VTC), Vinakoper z refoškom (Istrska VTC) in KZ Metlika z modro frankinjo (Belokranjska VTC). Za vinarja leta je bil razglašen, jasno, Jožef Prus iz Metlike, priznanja vsem nagrajenim vinarjem pa je izročil kmetijski minister Milan Pogačnik skupaj s slovensko vinsko kraljico Katarino Kobal in direktorjem radgonskega sejma Janezom Erjavcem. SM PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com ABA ■ PT U J| PVC OKNA, VRATA Smer Grajena Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251 Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo! • Az andragoškizavod Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza Maistrova ulica 5, Maribor, www.azm-lu.si Telefon: 02 234 11 11, 02 234 11 13 • srednješolski programi • jezikovni tečaji za odrasle in mladino • slovenščina za tujce • priprave na izpite • računalniški in knjigovodski tečaji • tečaj za turističnega vodnika S P Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu SPORED ODDAJ PETEK 4.9. 8.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja SOBOTA 5.9. 8.00 Oddaja Občine Markovcl 9.20 V objemu šole 11.00 Imamo se fajn 12.00 SUPER HITI odd. 13.00 SIP lestvica-odd. 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Oddaja Občine Markovci NEDELJA 9-98.00 Imamo se fajn 9.00 Kronika občine Hajdina 11.00 Srečanje ljudskih pevcev na Vidmu 13.00 Liikarskl praznik po Dornavsko 15.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 Destrnik - Kmečki praznik TD PONEDELJEK 7.9. 8.00 Veseli popoldan v Sovlčah - Dravclh 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Srečanje ljudskih pevcev na Vidmu 20.00 Oddaja Občine Markovci Foto: SM Mali oglasi STORITVE OSKRBA IN HIŠNI SERVIS, hišniška dela: popravila pohištva, vrat, odtokov, pip, stikal, luči, urejanje zelenic, druga dela. Gospodinjska pomoč, trgovina, spremstvo. Skrb za male živali na vašem domu (hrana, sprehod). Jože Škerget, s. p., Ptuj, tel. 040 993 778. SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571. 37 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si. IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490. PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933. UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice. PREMOG, zelo ugodno, z dostavo, in prevozi drv. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. Tel. 041 279 187. VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744. RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu, Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medrib-nik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600. UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si. CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD - Franc Strelec, s. p., Prvenci 9 b, tel. 041 730 857, DO 10 % POPUSTA. STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292. FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204. KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037. NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 74 5 01 43 www.milumed.si GRADBENIŠTVO in zaključna gradbena dela - Sekol, polaganje robnikov in tlakovcev, zidanje škarp, splošna gradbena dela. Miran Sekol, s. p., Straže 30, De-strnik, GSM 031 666 751. KMETIJSTVO BELE kokoši, težke 4 kg, po 3,60 evra za žival. Naročila sprejemajo po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23. PURANE, težke 3 kg, za nadaljnjo rejo, prodamo. Telefon 02 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23. PRODAM bukova, gabrova ter brezova drva z dostavo, možnost z razrezom na 25 in 33 cm. Telefon 041 723 957. PRODAM bukova drva z dostavo, drva so razkalana, dolžine 1 m oz. 33 cm. Telefon 051 667 170. PRODAM frezo za traktor širine 120 cm. Telefon 040 991 761. PRODAM siloskombajn Vihar 40, enoredni, tekoči trak transporter, 8 m dolžine, ter dva dobro ohranjena 500-litrska soda. Telefon 041 648 566. PRODAM koruzni kožuhar na traktorski pogon. Telefon 041 824 954. PRODAM traktorski drobilnik zrnja Sip in Ciklon. Telefon 041 358 960. PRODAM prašiče, težke od 20 do 50 kg. Telefon 031 389 078. KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960. PRODAM smrekov opaž, ladijski pod, bruna in drugi gradbeni les ter gajbe, možna dostava. Tel. 041 331.831. PRODAM metrska bukova drva, možnost dostave. Telefon 041 893 305. UGODNO prodamo les za ostrešje, deske, late, opaže ter bruna z možnostjo dostave. Tel. 041 642 055. UGODNO prodam bukova drva z dostavo. Tel. 041 610 210 ali 02 769 15 91. PRODAM bukova drva ali menjam za kmetijsko mehanizacijo ali trak za spravilo koruze, možno tudi živino. Tel. 041 544 270. PRODAM odojke. Tel. 794 6151 ali 041 986 390, zvečer. DOM-STANOVANJE KUPIM dvosobno stanovanje v bloku na Ptuju. Tel. 031 680 971. NEPREMIČNINE NA PTUJU prodamo stanovanjsko hišo z 9 ari gradbene parcele. Tel. 031 424 952. KIDRIČEVO, prodam dvosobno stanovanje, 65 m2, opremljeno, takoj vseljivo, delno adaptirano z balkonom, klet, KTV, telefon, lepo ohranjeno, vzdrževano. Tel. 031 244 748. PRODAM neobdelan vinograd v Trdobojcih pri Vidmu. Tel. 031 261 436. PRODAM renovirano hišo oziroma vikend s hišno številko in 20 ari zemljišča na lepem kraju v bližini Podlehnika z lepim razgledom. Cena 69.000 evrov. Telefon 768 13 41 ali 0043 3453 25770, zvečer. PRODAM lepo uto in 23 a zemljišča, krasen razgled. Cena 14.000 evrov. Telefon 768 13 41 ali 0043 3453 25770, zvečer. PRODAM hišo na Mestnem Vrhu v Ptuju ob glavni cesti. V račun vzamem tudi stanovanje v I. nadstropju ali pritličju. Telefon 031 331 077. HIŠO v Ptuju, komplet opremljeno, na Mariborski cesti, takoj vseljivo, prodamo. V račun vzamemo manjše stanovanje v Ptuju ali Mariboru. Telefon 041 667 750. PRODAM gradbeno parcelo v Podlehniku pri nogometnem igrišču. Telefon 031 720 707. DELO IŠČEM DELO: pomoč v gospodinjstvu (čiščenje, likanje) v Ptuju ali okolici. Kličite na telefon 031 765 912. MOTORNA VOZILA KUPIM avtomobil od prvega lastnika, najraje diesel, do 5000 evrov. Telefon 041 677 436. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. KUPIM stare PEZ-figurice, lahko poškodovane ali nekompletne. Tel. 041 42 9 376. PRODAM klavirske harmonike Hohner od 40- do 120-basne in diatonično trivrstno harmoniko Melodija, lepo ohranjene, cene ugodne. Tel. 041 733 973. PRODAM vgradni štedilnik, 3 x plin in 1 x elektrika. Telefon 051 305 427. UGODNO prodam kotno sedežno garnituro, pasjo hišico, fitnes napravo. Telefon 040 257 113. PRODAM bojler za centralno OWL, 200 litrov, Lenterm, rabljen eno sezono. Telefon 031 615 796. PRODAM hrastove fosne in deske, motookopalnik Marko ter razno gostinsko opremo. Telefon 041 245 054. SENČILA MARIBOR Ružica Levar, inž, gr., s.p. Suhodolčanova ul. 10 2204 MIKLAVŽ Tel.: 02 629 23 78 GSM: 041 670 434 • MARKIZE • AL-U ŽALUZIJE • ROLOJI • LAMELNE ZAVESE Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize Prireditvenik Qlltfil.liMJiHimif C 02/2280110 Razlagova 24, Maribor GOTOVINSKA POSOJILA MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041/830 065 02/252 41 88 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 REALIZACIJA TAKOJ!! Razpored dežurstev zobozdravnikov Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Sandra Simič, drdent. med. V Juršincih ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56 ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tal.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA« OPR. BARVA CITROEN XSARA 2.0 HDI KARAVAN 1999 2.480,00 KUMA KOV. T. SIVA CITROEN XSARA PICASSO 1.8I 2002 4.580,00 AVT.KUMA KOV. S. MODRA CHEVROLfTWCETTH.6 2007 7.550,00 KUMA KOV. SREBRNA FORD FOCUS 1.8 TDCI 2006 7.950,00 KUMA BELA FORD FOCUS 0MAX 1.6 TDCI 2007 9.190,00 KUMA KOV. SIVA FORD MONDE02.0TDCI LIMUZINA 2003 5.550,00 AVT.KUMA SREBRNA OPEL ASTRA 1.9 CDT1UMUZINA 2006 10.450,00 AVT.KUMA KOV. ČRNA PEUGEOT 4071.6 HDI SW 2006 10.490,00 AVT.KUMA KOV. SIVA RENAULT ESPACE 1.9 DCI PANORAMA 2006 13.780,00 AVT.KUMA KOV. SREBRNA RENAULT LAGUNA 1.9 DCIDY-LUX UM. 2006 9.680,00 AVT.KUMA KOV. ČRNA RENAULT MEGANE 1.616 V CABRIO 2000 3.280,00 RADIO-CD KOV. MODRA RENAULT SCENIC 1.9 DCI EXPRESSION 2001 4.750,00 KUMA SREBRNA RENAULT SCENIC 1.5 DCI EXPRESSION 2007 9.550,00 AVT.KUMA KOV. PEŠČENA ŠKODA FABIA1.4TDI 2007 6.990,00 KUMA BELA VW PASSAT 1.9 TDI UMUZINA 2007 13.580,00 AVT.KUMA BELA Na zalogi preko 40 vozil. PRODAM oves. Tel. 041 859 760. IMATE veselje do dela z ljudmi, ste komunikativni, vztrajni, zanesljivi? Postanite dobro plačan honorarni zastopnik in se pridružite skupini sodelavcev za pridobivanje novih naročnikov na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci! Pisne prijave v 8 dneh. Delo, d.d. Strossmayerjeva 26, 2000 Maribor (naročnine). VZAMEM v varstvo predšolske otroke. Telefon 787 73 56, 051 305 427. VZAMEM v varstvo predšolske otroke. Jože Toplek, Placar 43 a, Ptuj. M ARHITEKTONSKI ATELJE FRANC ČIŽEK, prof. univ. dipl. ing. arh. MARIBOR, Pod gradiščem 26 / C 051 602 086 Projektiranje stanovanjskih hiš in vikendov, gospodarskih in poslovnih objektov, delavnic, lokalov in vseh vrst drugih stavb za gradbeno dovoljenje - legalizacije vseh vrst objektov Pokličite nas in poslali vam bomo ponudbo! Ugodne cene s posebnimi popusti! Petek, 4. september 17.00 Sela, pred šolo, slovesno odprtje prenovljene šole Sela 18.00 Cirkulane, večnamenska dvorana, pohod ob polni luni 19.00 Videm, izpred prostorov kluba, pohod ob polni luni 19.00 Majšperk, prostori gostišča Dolinca Marčič, literarni večer ženskega pesništva, vabi umetniško društvo Ustvarjalec Majšperk (dramska in likovna sekcija) 19.00 Ptuj, Mestno gledališče, Travnik čarobne lepote 19.00 Rogoznica, dom krajanov, turnir v taroku 20.00 Vurberk, na gradu, gledališka predstava Pod svobodnim soncem, v izvedbi KD Grajena 20.30 Ptuj, muziKafe-DomKULTure, koncert glas Aphra Teska, kontrabas, kitara, violončelo Matija Krivec, kitara Andraž Mazi, tolkala Rok Koritnik Ptuj, CID, individualne ure učenja igranja na bobne Majšperk, Lunin pohod Sobota, 5. september 10.00 Rogoznica, dom krajanov, kulturno družabno srečanje 11.00 Moškanjci, letališče, 7. Poli maraton 13.00 Ptuj, VII. Ptujske grajske igre, zbor pred Mestno hišo, povoka do gradu, grajske igre, srednjeveški plesi, srednjeveška tržnica ... 13.00 Zgornji Leskovec, nogometno igrišče, 14. kmečki praznik TD Klopo- tec, kulturni program, odprtje kulinarične razstave 16.00 Rogoznica, Dom krajanov, odprtje razstave likovnih del 7. mednarodne likovne kolonije Rogoznica 2009 in 3. razstave ročnih del dedkov in babic 20.00 Vurberk, na gradu, gledališka predstava Pod svobodnim soncem, v izvedbi KD Grajena Ptuj, CID, individualne ure učenja bas kitare Ptuj, CID, individualne ure učenja igranja za bobne Ptuj, CID, glasbene delavnice, skupinska vadba Nedelja, 6. september 9.00 Cirkulane, zbiranje pred Bračičevo rojstno hišo, predaja prve etape Bračičeve planinske poti 11.00 Moškanjci, na letališču, družabno srečanje upokojencev, pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnjega Podravja 19.00 Ptujska Gora, Marijina cerkev, VI. Klavirski koncert, z raznolikim programom se bosta predstavili pianistka Hana Jurič in vokalistka Polona Sajko 20.00 Vurberk, na gradu, gledališka predstava Pod svobodnim soncem, v izvedbi KD Grajena Majšperk, po občini peš, organizira PD Majšperk Ponedeljek, 7. september 19.30 Dornava, slavnostna dvorana v dvorcu, predavanje o dvorcu Dornava, eni najlepših prosvetnih stavb poznega baroka pri nas - Andrej Smrekar, sledi koncert Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije 20.00 Vurberk, na gradu, gledališka predstava Pod svobodnim soncem, v izvedbi KD Grajena Kino Ptuj 4., 5. in 6. september, ob 19.00 Prerokba - triler. Ob 21.10 Art program: Odrasli - komedija. Program TV Ptuj Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: 2. rimske igre s povorko. Ptujska knjižnica uvrščena med najlepše knjižnice v Sloveniji. Skrb za varnost otrok ob začetku šolskega leta. Veliko slavje ob 100. rojstnem dnevu Vere Brumen. Ulični slikar Edgar Muller polepšal Lackovo ulico. Malčki vrtca Ptuj prikazali slovenske običaje, šege in navade. Ulični šov na Mestnem trgu. Zazvenele viže 40. festivala domače zabavne glasbe Slovenije. Z glasbo v sobotni večer. Ponudba rabljenih vozil www.avto-prstec.si KLEPARSKA POPRAVILA TAKOJ Servisne storitve le 24 EUR z DDV Cena veLla za vse tipe vozil starejilh od 3. leti Znamka Barva Letnik Cena (€) VWSHARAN 2.8,5V T. MODRA 2000 6.390,- AUDI A4 AVANT 1.9 TDI ČRNA 2004 9.990,- HYUNDAI ELANTRA 2.0 CRDi KOV. ZLATA 2003 5.790,- ŠKODA FABIA COMB11.4 TDI, 5V SREBRNA 2007(T) 8.490,- FIAT PANDA 1.1,5V BELA 2004 3.990,- PEUGEOT 2061.4 HDI, 3V BELA 2005 6.290,- LANCIA THESIS 2.0 TURBO EXEC., 5V SIVA 2003 7.990,- HYUNDAI ¡201.4 COMFORT KOV. ZEL 2009 10.490,- FIAT BRAVA 1.9 JTD BELA 2001 3.290,-i CITROEN C5 HDI 2.0,5V SREBRNA 2003 5.390,-1 VW PASSAT VARIANT 1.9 TBI, 5V SREBRNA 2005 10.590.-1 ALFA ROME0156 SW BOR. RDEČA 2002 5.590,-1 FIAT PUNTO 1.2,3V KOV. ZELENA 2001 2.590,-1 IZPOSOJA 9-SEDEZNEGA KOMBIJA Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 7S2 30 01, GSM: 040 911 000 Avto Šerbinek d.o.o. Zagrebška cesta 85, Maribor PE Ptuj, Mariborska cesta 68, Ptuj tel.: 02/450-35-40 tel.: 02/788-54-00, mbt.: 041/786-916 www.radio-tednik.si LJUDSKA UNIVERZA P1UJ Mestni trg 2 2250 Ptuj * 02 749 21 50 SI luptuj@siol.net ■JžL Center vseživljenjskega učenja Podravje w Menjaj znanje, ne aanje! / ptuj -sr0 DUn&H faliHIltfl brezplačno svetovanje in samostojno učenje JESEN 2009 BREZPLAČNI OSVEZITVENI TEČAJ ANGLEŠČINE 20-urni brezplačni tečaj angleškega jezika, 15 prostih mest • BREZPLAČNE RAČUNALNIŠKE DELAVNICE ! Zaradi izjemnega interesa udeležencev bomo s tečaji računalništva nadaljevali jeseni! s www.cvzu-podravje.si SI ZEBifta . r "iSSES ■HitoJ „ ' ^ I . '. , ^ »LOV EH IJ i www.lu-ptuj.si TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV Petov*^vto (tereni) Datum 7.30-9.30 10.00-12.00 Petovia avto Ptuj d.d. Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj 12.30-13.30 7. 9. 2009 Zg. Hajdina - prevozništvo Vogrinec Gerečja vas - Gasilski dom Grajena - Gasilski dom 8. 9. 2009 Levanjci Destrnik- Gasilski dom Selce- Gostilna Ornik 9. 9. 2009 Žetale - kmetija Kolar 7.30-8.30 Podlehnik - Lovski dom Jurovci - Avtoelektrika Bračič 9. 9. 2009 Žetale - Gasilski dom 8.30-9.30 10. 9. 2009 Moškanjci - Gasilski dom Markovci - deponija Dornava - dvorišče Hmelj Dornava 11.9. 2009 Jiršovci - kmetija Dajčman 7.30-8.30 Janežovci - "Pri Mici" 11.9. 2009 Drstelja - kmetija Sever 8.30-9.30 14. 9. 2009 Leskovec - Gasilski dom Stoperce - Litož Majšperk - Občina Majšperk 15. 9. 2009 Trnovska vas- Kmet. Zadruga Vitomarci- Kmet. zadruga Sp. Velovlek - Gasilski dom 16. 9. 2009 Zg. Jablane - Žaga Cesar 7.30-8.30 Cirkovce - Gostilna Korže Njiverce 16. 9. 2009 Šikole - Gostilna Kureš 8.30-9.30 17.9. 2009 Lovrenc na Dr. polju -Društvo upokojencev Pleterje - trgovina Peršuh Apače - Gasilski dom 18. 9. 2009 Zavrč - Občina Zavrč Cirkulane - kmet. zadruga Stojnci - Gasilski dom 21.9. 2009 Formin - Gasilski dom Sela - Gostilna Svenšek Sestrže - Dom krajanov 22. 9. 2009 Mala vas - Bar Žgajar 7.30-8.30 Mezgovci ob Pesnici - Gasilski dom 22. 9. 2009 Nova vas pri Mark. - Kekec 8.30-9.30 23. 9. 2009 Juršinci - Lovski dom Polenšak- Kmetijska zadruga Vsak dan med 7. in 19. uro opravljamo na sedežu podjetja preventivne tehnične preglede za vse vrste vozil. Informacije: 02 74935 34 (registracije), 02 749 35 33 (vodja teh. pregledov), 031 728 010 (Benko Alojz, vodja TP) we protect your digital worlds Varujemo vašo zasebnost ESETSMART SECURITY Antivirus Antispyware Firewall Antispam SI SPLET, d. o. o. I Dolenjskac. 138, Ljubljana 0142894051 info@sisplet.com NOD32 ANTIVIRUS Antivirus Antispyware www.eset.si B |BF LJUDSKA UNIVERZA PTUJ Mestni trg 2 2250 Ptuj Mimurbt* ! 8 02 749 21 50 H luptuj@siol.net DODIPLOMSKIVISOKOSOLSKI STROKOVNI STUDIJSKI PROGRAM Univerza na Primorskem PEDAGOŠKA FAKULTETA KOPER „ PREDSOLSKA VZGOJA - izredni studii facoltA di studi , J Vrsta programa: visokosolski strokovni studijski program (1. stopnja) FACULTY OF EDUCATION KOPER ..................... " ' strokovni nast»: diplomirani vzgojitelj predšolskih otrok (VS) oz. diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok (VS) EKONOMSKA FAKULTETA program usposabljanja za pridobitev PEDAGOŠKO - AWDRAGOSKE IZOBRAZBE DODIPLOMSKI VISOKOSOLSKI STROKOVNI STUDIJSKI PROGRAM VISOKA POSLOVNA ŠOLA 3 + 2 vreta programa: visokošolski strokovni študijski program (1. stopnja) strokovni naslov: diplomirani ekonomist (VS) oz. diplomirana ekonomistka (VS) GEA College CVŠ, Družba za višješolsko izobraževanje -j63 Center višjih šol, d.o.o. ^college Vpisujemo že tretjo generacijo študentov! DODIPLOMSKI VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM EKONOMIST / EKONOMISTKA i naitp aenerč iiam zadovolinih diolomantov i LJUDSKA UNIVERZA PTUJ Mestni trg 2 2250 Ptuj Miimrloh ! S 02 749 21 50 H luptuj@siol.net PRIČELI SMO Z VPISI V SREDNJESOLSKE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME: PREDŠOLSKA VZGOJA EKONOMSKI TEHNIK TRGOVEC Vpis poteka do konca septembra 2009. VSTOPITE TUDI VI V ČUDOVITI SVET VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA! fRtEUČENJE-C00t^Of(y,f Vse nadaljnje informacije so vam na voljo na spletnih straneh Ljudske univerze Ptuj, na telefonski številki 02 749 21 50 Ali preko elektronske pošte luptuiasiol.net. £ _ www.lu-ptuj.siwww.pef.upr.siwww.ef.uni-ij.siwww.gea-coiiege.si J www.cvzu-podravje.si NOVE PRILOŽNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE: SOCIALNI OSKRBOVALEC SOBARICA TRGOVEC - prekvalifikacija www.lu-ptuj.si m w m® m p@ys)iMO(g[§o NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV. Tel.: 02/25246-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.0.0. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605 SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA dr. dent. med. Zvonko Notesberg Trajanom 1, Ptuj (ob Mariborski «iti), tal.: 02 780 6710 Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH možnost obročnega odplačila V neskončno praznino, ki jo je ustvaril neizbežen trenutek minljivosti, se zliva tvoja brezmejna ljubezen, moč dajanja, tvoja nežna roka in mila duša, tvoje bogato srce. Dala si nam mnogo, mnogo več, kot si sama sanjala. Del nas odhaja s teboj, a del tebe ostaja v nas, za večno. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, babice, sestre ... Ivanke Ficjan IZ SP. VELOVLEKA 38 10. 01. 1947 - 22. 08. 2009 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrazili ustno in pisno sožalje. Zahvaljujemo se osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, še posebej dr. Jerneju Benediku, in njeni osebni zdravnici dr. Valeriji Šaško, ki sta ji bila ob vsakem trenutku na voljo. Iskrena hvala tudi osebju internega oddelka Bolnišnice Ptuj. Hvala gospodoma župnikoma, patru Milanu iz župnije sv. Ožbalta in patru Emilu iz Dornave za opravljen cerkveni obred in sv. mašo, gospe Veri za molitve in ganljive besede ob slovesu, pevcem za odpete žalostinke, Komunalnemu podjetju Ptuj za opravljene pogrebne storitve in godbeniku za odigrano Tišino. Žalujoči: vsi njeni najdražji Hvaljen moj Gospod v naši sestri smrti, ki ji nihče v življenju ne uide. sv. Frančišek Asiški ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi dragega sina, brata, svaka in strica p. Mirka lferšiča brata minorita se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekali besede sožalja in tolažbe. Posebna zahvala njegovim sobratom minoritom, rojstni župniji sv. Marjeta niže Ptuja, sovaščanom vasi Placerovci in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem, ki ste darovali za sv. maše in v dober namen. Vsi njegovi Čas beži, spomini ostajajo ... SPOMIN Mineva leto dni, odkar nas je zapustil mož, oče, dedek, brat in stric Rudolf Kokol IZ SPODNJEGA VELOVLEKA 30 B 5. 9. 2008 - 5. 9. 2009 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko. Tvoji domači S kamnite plošče črke nemo govorijo, da zate, IGNAC, sveče že 10 let gorijo. V naša srca si se vpisal, čas ne bo te nikoli izbrisal. SPOMIN Danes, 4. septembra, mineva 10 let, odkar te ni več med nami, dragi mož, ati, brat, stric in boter Ignac Rus VAREJA 16 A 1999 - 2009 Hvala vsem, ki pot vas vodi tja, kjer njegov dom rože zdaj krasijo in sveče mu v spomin gorijo. Tvoji najdražji Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo veter, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in tašče Marije Lešnik IZ SPUHLJE 35 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem iz Ptujskih pekarn in slaščičarn, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. Iskrena hvala govornici Veri Kokol za poslovilne besede ter za molitev, g. župniku Janezu Kmetcu za opravljen pogrebni obred in sveto mašo, pogrebnemu zavodu Komunale Ptuj ter pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Marica z možem Bojanom in vnukinja Bojana V SPOMIN Človek umre šele takrat, ko zamre zadnji spomin nanj! Marija Marinič roj. Štopfer 02. 09. 2008 - 02. 09. 2009 S POBREŽJA 51, VIDEM PRI PTUJU Draga mama, tvoja ljubezen je naša srca napolnila do vrha, zato bo spomin nate zbledel šele takrat, ko se ti pridruži zadnji od nas, ki te imamo radi! Vsi tvoji Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, odšel si daleč vstran, a v naših srcih večno boš ostal. ZAHVALA Ob izgubi očeta in brata Štefana Petroviča roj. Klinc IZ ŽABJAKA 13, PTUJ se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sošolcem z razredničarko 3. b-razreda Srednje strojne in tehniške šole v Ptuju. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše, za vsa izražena ustna sožalja in besede spodbude. Vsem še enkrat iskrena hvala. Sin Tadej in brat Branko ter ostalo sorodstvo Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice Alojzije Zupanič IZ MURETINCEV NAZADNJE STANUJOČE V MARKOVCIH 17 A Iskrena zahvala sorodnikom, sosedom v Muretincih in v Mar-kovcih, prijateljem, znancem, župniku, govornikoma, pevcem, molivkama in godbeniku. Hvala za vse darove! Sinova Franc in Davorin ter hčerka Marta z družinami © ASFALTIRANJE WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711 E - mail: asfalti@williams.si www.wllllams.sl GOTOVINSKI KREDITI D010 LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in ieaslngi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750 560. Toyota Verso. Sanjska priložnost. Brezplačni paket Dream v vrednosti do 3.600 €. TOYOTA RAV4. Ze od 20.900C. Yaris. Ze od 8.990 C Urban Cruiser. Ze od 15.200 C AH FURMAN Rogaška 13 Ptuj www.toyota.si (02) 78 85 477 Hltlmlu t Mulmtiš Today Tomorrow Toyota Kako srčno si si želel, da še med nami bi živel, smo vsi se borili, da zdravje bi ti ohranili. Smrt je hotela, te prezgodaj nam je vzela. Za vse, kar storil si za nas, vedno hvaležen bo ti vsak od nas. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, botra, strica, tasta in dedka Jožefa Mahoriča (Pepeka) IZ GRAJENŠČAKA 37 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in dar cerkvi, nam pa izražali čustveno sožalje. Prisrčno hvala dr. Šaškovi, gospodoma župnikoma - posebej še gospodu župniku Lahu za prisotnost v zadnjih trenutkih njegovega življenja, pevskima zboroma, govornici ge. Veri, cerkvenemu svetu, Rdečemu križu, Društvu upokojencev in pogrebnima zavodoma Maher in Jančič ter za odigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Terezija, sinovi Jožek, Branko in Milan z družinami ter ostalo sorodstvo Velika Varnica • Vinjen policist grozil z orožjem Črna kronika ti Opozorilo pred odpovedjo o zaposlitvi? V Leskovcu in že tudi po Ptuju močno odmeva zgodba o močno vinjenem policistu, ki naj bi v nedeljo popoldne na žegnanju pri cerkvici sv. Avguština povzročil nesrečo, nato pa okoliškim očividcem grozil, da jih bo postreljal? V ponedeljek zjutraj se je v našem uredništvu oglasil V. B. iz okolice Leskovca v Halozah in ves razburjen povedal, da je v nedeljo, 31. avgusta, okoli 16. ure pod cerkvico sv. Avguština, kjer je bilo ta dan žegnanje, prišlo do incidenta, v katerem naj bi močno vinjen uniformiran policist, ki je trčil v vozilo, parkirano na zadnjem ovinku pred cerkvico, lastniku tega vozila in drugim grozil in žugal s pištolo, češ da bo vse postreljal. Povedal je tudi, da je eden od prestrašenih domačinov poklical policijo, nakar sta v slabe pol ure pridrvela najprej dva, potem pa še en policijski avtomobil z modrimi utripajočimi lučmi in vklopljenimi sirenami. Vinjenega policista naj bi pred očmi množice razorožili in ga spravili na varno v avtomobil, zatem pa med očividci o dogodku zbrali nekaj obvestil za zapisnik, kot so dejali prestrašenim in zbeganim domačinom. Ko sem se naslednji dan odpravili v Leskovec, sem se o dogodku želel pogovarjali s skupino mladih, ki so posedali pred eno tamkajšnjih gostiln. Sprva o tem niso hoteli govoriti, češ da ne bi bilo dobro, da se bojijo, ker bi se lahko omenjeni policist ali policija nad njimi maščevali in bi lahko imeli še težave. Ko sem obljubili, da jih ne bom fotografiral in da si njihovih imen ne bom zapisoval, pa sem v pogovoru vendarle izvedel, da naj bi bilo dramatično in za mnoge obiskovalce naravnost grozno. Policist naj bi popival že od dopoldneva Fant srednjih let je povedal, da je omenjeni policist, ki je vozil službenega džipa, v katerem je bil službeni pes, tisti dan že od 9. ure dopoldne popival, saj so ga mnogi videli v različnih gostilnah. Občani naj bi se že tedaj zgražali, saj se je prevažal s policijskim terenskim vozilom ter popival, in to v uniformi, skrbelo pa naj bi jih tudi zaradi psa, saj so se bali, da ne bo od vročine poginil. Nekaj težav je bilo že pred omenjenim incidentom, saj naj bi policist službenega džipa pustil sredi edine ceste, ki vodi proti vrhu k cerkvici sv. Avguština. Ko mu je eden od starejših domačinov rekel, naj džipa vendar uma- Foto: M. Ozmec Janez Smigoc: "Ne vem, kaj bi se lahko zgodilo, če bi nas vinjen policist zares začel streljati?" kne, da se bo lahko po cesti zapeljal s traktorjem proti domu, ga je umaknil. Potem naj bi se očitno vinjen policist s službenim vozilom odpeljal naprej proti vrhu, a ker zadnjega ovinka, približno 100 m pod cerkvico, ni mogel zvoziti, naj bi s prednjim delom džipa trčil v prednji blatnik avtomobila Peugeot 206 karavan črne barve. Ker je to videlo več ljudi, naj bi stopil iz avtomobila in začel preklinjati, ko pa je k njemu pristopil lastnik poškodovanega avtomobila, naj bi mu s povišanim tonom pojasnjeval, da on tega pač ni storil, ker baje ni bil v avtomobilu. Naravnost smešno, saj so nekateri trčenje videli, očitno pa je bilo tudi, ker je imel na džipu zlomljeno desno luč. Ker so ga lastnik in nekaj drugih obiskovalcev prepričevali, da je prometno nesrečo povzročil on, naj bi mu prekipelo, začel naj bi zmerjati vse povprek, vmes pa baje celo dvignil pištolo in kričal, da bo vse postreljal. O podrobnostih mladi niso želeli govoriti, saj so zatrdili, da verjamejo v korektnost policije, ki je na klic občana pridrvela na kraj dogodka zelo hitro in vinjenega policista razorožila ter o dogodku med očividci zbirala obvestila. »Če želite izvedeti še kaj, pojdite k Avguštinu in o tem povprašajte 'Gorskega', ki ima hišo tik pod cerkvico.« In tako sem tudi storil, približno 4 km od Leskovca proti hrvaški meji je na desni strani označena cesta proti vrhu sv. Avguština. Po ravnini je nekaj kilometrov makadama, nato navzgor proti vrhu spet slab kilometer asfalta, zatem pa do samega vrha do cerkvice spet makadam. A ker je cesta precej strma, s vozilom na prvi pogon nisem prišel daleč, zato sem proti vrhu moral kar peš. Iz hiše kakih 10 m pod cer- Foto: M. Ozmec Janez Smigoc kaže na mesto v zadnjem ovinku, kjer naj bi policist trčil v črnega peugeota, nato pa razgrajal in baje celo grozil s pištolo, da bo vse postreljal! kvico je stopil moški srednjih let in me prijazno nagovoril. »Prav ste prišli, jaz sem 'Gorski', tako nam pravijo, ker smo pač z družino doma na gori, sicer pa sem Janez Šmigoc.« Ko sem pojasnil, kaj me zanima, je sprva postal redkobeseden, potem pa kot iz topa povedal: »Ni me strah, jaz sem poklical policijo, saj je bilo preveč nevarno. Ne vem, kako lahko policist v uniformi in s službenim avtomobilom s svojimi grožnjami in mahanjem s pištolo prestraši romarje, da je bilo žegnanja takoj konec. Ne vem, kaj bi se zgodilo, če bi na nas začel streljati.« Kako in kdaj se je začelo? »Okoli štirih popoldne, ko sem slišal pod našo hišo neko glasno prerekanje. Stopil sem bliže in izvedel, da naj bi policist z džipom trčil v parkiran avtomobil. Ko sem se približal policistu, me je pogledal in mi dejal: 'Kaj pa bi še ti, smrkavec, rad?', čeprav je bil videti on mlajši od mene. Ker je bilo precej ljudi, podrobnosti nisem slišal, sem se raje malo odstranil proti hiši. Je pa kričal in eni od žensk povozil celo torbico. S kolesom avtomobila je zapeljal čez njeno torbico, pa avta kar nekaj časa ni hotel umakniti, tako da je bilo revo strah. Pozneje je baje tudi grozil s pištolo, da bo vse postreljal. Jaz osebno tega nisem videl, lahko pa to potrdi več očividcev. Nekdo je vse skupaj celo posnel s fotoaparatom in posnetek kazal naokrog.« Napoved vremena za Slovenijo Kadar prve dni kimovca pogostoma grmi, 27/15 Bo dosti tepkovca, pšenice, rži. ' Danes bo spremenljivo oblačno s krajevnimi padavinami, deloma plohami. Popoldne bodo vmes lahko tudi nevihte. Najmanj padavin bo ob morju in na jugovzhodu. Tam bo občasno delno jasno. Še bo pihal jugozahodnik, ob morju jugo. Zvečer se bodo padavine okrepile in v noči na soboto zajele vso državo. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 17, ob morju 21, najvišje dnevne od 20 do 27, ob morju do 30 stopinj C. Kaj se je zgodilo po tem, ko ste poklicali policijo? »Moram reči, da so bili hitro tu. Že od daleč se je slišala sirena, najprej sta pripeljala dva, potem pa še en policijski avtomobil. Vinjenega kolega so hitro razorožili in ga potegnili v enega od avtov, zatem pa začeli ljudi spraševati, kako se je vse zgodilo. Še kako uro so si vse zapisovali, potem pa so se skupaj z vinjenim policistom odpeljali. Ker je bilo vse skupaj preveč vznemirljivo, so začeli odhajati tudi razburjeni romarji, saj jim je bilo vsega dovolj.« Policistu opozorilo pred odpovedjo zaposlitve?! Za uradno pojasnilo o omenjenem dogodku smo zaprosili Policijsko upravo Maribor, kjer pa nam je tiskovni predstavniku Bartolo Lampret posredoval tole kratko sporočilo: »Vaše navedbe oz. okoliščine, ki jih navajate, preučujemo. Obravnavamo dogodek v Veliki Var-nici, ko je policist PU Maribor 30. 8. 2009 vozil službeno vozilo po nekategorizirani cesti, ki poteka po zasebnem zemljišču in ni dana v javni promet. Z vozilom je trčil v parkiran osebni avtomobil. Zoper voznika so policisti odredili preizkus al-koholiziranosti, ki je pokazal 0,81 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Zoper policista bo predstojnik ukrepal v skladu z delovnopravno zakonodajo. V konkretnem primeru smo prejeli kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja ogrožanje varnosti zoper omenjenega policista, ki jo bomo odstopili Specializiranemu oddelku v Skupini državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala pri Vrhovnem državnem tožilstvu.« Drugih podrobnosti o tem nismo prejeli, prek javnih medijev pa smo izvedeli, da naj bi direktor Policijske uprave Danijel Lorbek predlagal generalnemu direktorju policije Janku Goršku, da policistu izda ustrezno opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da naj bi ga v primeru ponovitve takšne ali podobne kršitve odpustili. Ob tem je Daniel Lorbek dodal, da je občan iz okolice Ptuja zoper omenjenega policista podal predlog za pregon suma storitve kaznivega dejanja ogrožanja varnosti, a ga je naslednji dan umaknil. V zvezi z omenjenim incidentom naj bi policija še naprej preverjala nekatere okoliščine in dejstva, in če se bo izkazalo, da je policist storil še kakšno drugo kršitev delovne obveznosti, naj bi predlog pisnega opozorila spremenili v predlog za prekinitev delovnega razmerja. Neuradno pa smo uspeli izvedeti, da naj bi bil zoper omenjenega policista odrejen zdravniški pregled, ki naj bi ga opravili v tem tednu, za sedaj pa naj bi bil na bolniškem dopustu. Zaradi prometne nesreče naj bi mu izdali plačilni nalog, zoper njega pa naj bi podali tudi obdolžilni predlog zaradi vožnje pod vplivom alkohola. M. Ozmec | garažna in dvoriščna vrata pogoni za vrata ^ zapornice ^ ključavničarska dela P manjša gradbena dela O Duplsška cesta 10 2000 Maribor 3 02 48 00 141 SELITVE OD A DO 2 demontaia • prevoz • montaža 041 748 832 g^s Obiščite nas na ORMOŠKI 5, Ptuj HIŠNI SEJEM na PTUJU v salonu lesenih oken in vrat TU UP od 9. do 25. septembra 2009 Izkoristite Wlkp, I projekti do. o. 10% popust ob celjskem sejmu MOS S 051/61-74-71; 02/620-97-94 WWW.tulip-prOjekti.Si, po: 9-10. M-ie:S-lT, pe! 9-13 Na ravni cesti čelno trčenje 28. avgusta ob 15.10 je 20-letni moški iz okolice Ormoža vozil osebni avtomobil po lokalni cesti iz smeri Polenšaka proti Savcem. Izven naselja Bratislavci je na ravnem delu ceste iz neznanega razloga z vozilom zapeljal preko prekinjene bele črte na nasprotno smerno vozišče. Takrat je iz nasprotne smeri pripeljal osebni avtomobil, ki ga je vozil 48-letni moški iz bližine Ljutomera. Vozili sta čelno trčili. Voznik, ki je zakrivil prometno nesrečo, se je lahko telesno poškodoval, oškodovanec v nesreči pa hudo. Zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti bodo policisti zoper povzročitelja podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu. Trčil v priklopnik 29. avgusta ob 4.10 je 29-letni moški iz okolice Maribora vozil osebni avtomobil po desnem prometnem pasu avtoceste iz smeri Slovenske Bistrice proti Mariboru. Izven naselja Polskava je dohitel tovorni avtomobil s priklopnikom, ki ga je vozil 52-letni državljan Madžarske. Ker vozila ni vozil s tako hitrostjo, da bi ga lahko obvladoval in ustavil pred oviro, je s sprednjim delom vozila trčil v zadnji desni del priklopnega vozila. V nesreči se je težje telesno poškodoval in je ostal vkleščen v vozilu. Iz vozila so ga rešili gasilci PGD Slovenska Bistrica in Poklicne gasilske enote Maribor. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v UKC Maribor. Zoper povzročitelja bodo policisti podali obdolžilni predlog. 26. avgusta ob 11.30 je na mejni prehod Gruškovje pripotoval 54-le-tni državljan Češke. Pri kontroli so policisti ugotovili, da je bil osebni avtomobil Volkswagen transporter čeških registrskih številk leta 2005 ukraden v Španiji. Policisti so avtomobil zasegli, zoper voznika pa bodo podali kazensko ovadbo. 27. avgusta ob 16.45 je na mejni prehod Gruškovje pripotoval 44-le-tni državljan Slovaške. Pri kontroli so policisti ugotovili, da je bil njegov osebni avtomobil Volkswagen touareg slovaških registrskih številk lani ukraden v Slovaški. Policisti so avtomobil zasegli, zoper voznika pa bodo podali kazensko ovadbo. 28. avgusta ob 4.40 je na mejni prehod Gruškovje pripotoval 47-letni državljan Bolgarije. Pri kontroli so policisti ugotovili, da je bil osebni avtomobil Volvo XC 90 bolgarskih registrskih številk letos ukraden v Španiji. Policisti so avtomobil zasegli, zoper voznika pa bodo podali kazensko ovadbo. 29. avgusta ob 3.10 je na mejni prehod Gruškovje pripotoval 25-le-tni državljan Češke. Pri kontroli so policisti ugotovili, da je bil osebni avtomobil Auti TT čeških registrskih številk leta 2005 ukraden v Češki. Policisti so avtomobil zasegli. Ponarejen potni list 26. avgusta ob 23. uri je na mejni prehod Gruškovje pripotovala 27-letna državljanka Kosova. Pri kontroli so policisti ugotovili, da je uporabljala prenarejen potni list Poljske. Policisti so potni list zasegli, zoper voznika osebnega avtomobila pa bodo podali kazensko ovadbo. Na mejo s prepovedanimi tabletami 30. avgusta ob 22. uri je na mejni prehod Gruškovje kot potnik na avtobusu pripotoval 54-letni državljan Švedske. Pri kontroli so policisti pri njem našli 120 tablet bosamarina, ki vsebuje prepovedano drogo di-azepan. Tablete so zasegli. Zaradi suma neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami bodo zoper moškega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.