? II 79423
GLASILO DELAVCEV PODJETIJ IMF
APRIL 1991, ŠTEVILKA 4, LETO XXV
HOEESBBBflEMMI
mu

•MP Glasnik so ustanovila podjetja v sestavljeni obliki IMP r.o. IMP Glasnik izdaja Prelest, d.o.o. v nakladi 3000 izvodov. Uredništvo: Ljubljana. Likozarjeva 6. telefon (061) 314-562. Glavni in odgovorni urednik je Janez Volek. Člani časopisnega sveta so: Bojan Germovšek, Mojca Ipavec, Dragica Janežič. Dušan Jovanovič. Nevenka Kavkler. Lidija Kokotec. Biserka Lazar. Marija Leskovar. Anton Maček. Lidija Močilnikar. Iztok Munih (predsednik). Marija Servatzv. Stefan Šeruga. Ladislav Abraham. Primož Zupančič. Marjan Žnidaršič, Silva Škoda. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 16. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov.
tiskovna konferenca
l«edma
JIVSTOUA
Jesenic«
Triti
Podlog
Rogatec
Vodici
Hrastnik
Kresnice
LjetHj««*
NOVD MESTO
obstoječ plinovod
Plin v Posavju in na Dolenjski tik pred zdajci
V torek, 9. aprila, je bila v Krškem tiskovna konferenca, na kateri so Predstavniki glavnega izvajalca plinovoda za Posavje in Dolenjsko Inženiringa in investitorja delovne organizacije Zemeljski plin seznanili slovensko javnost s potekom del na omenjenem plinovodu in začetku dobave plina na to območje in sploh pomenu plina v nadaljnji energetski strategiji Slovenije.
100 kilometrov pod ^streho«
Kot je povedal vodja gradbišča Ante Jurkovič je IMP-ju do sedaj uspelo, kljub precej ostri zimi in nasploh neugodnemu vremenu, zgraditi nekaj čez sto kilometrov magistralnega in regionalnega plinovoda od Rogaške Slatine do Novega mesta in Radeč. V kratkem bodo položeni zadnji kilometri predvsem po močvirnem in gozdnem delu proti Novemu mestu. Pretežni del plinovoda je tudi že tlačno Preizkušen, tako da ni nobene bojazni, da omrežje ne bi bilo zgrajeno do predvidenega roka.
Prav tako izredno dobro napredujejo z deli na mestnih mrežah do glavnih porabnikov plina.
Vse to pa kaže, da bodo lahko že v juniju poskusno spustili plin v plinovod. V tem času potekajo glavna dela na montaži merilno-regulacijskih postaj. Poteka tudi priprava odjemnih mest za sedemnajst porabnikov na 27-tih oddajnih mestih. Kot vemo, je Inženiring tudi dobavil ves potreben material in opremo za plinovod.
Kot je povedal direktor Projekta Jože Kranjc, so cevi od domačih proizvajalcev in sicer sta jih dobavila 21. Oktombri iz Kumanova in Železarna Sisak.
Gre za brezšivne cevi, ki so bile Podvržene ostri kontroli neod-v'snih strokovnih institucij. Del °Preme pa je iz uvoza. Ob tem s° sogovorniki poudarili izredno Požrtvovalnost in delovno kot •udi tehnološko disciplino mentorjev, kot tudi ostalih podizva-
PLINOVODNO OMREŽJE V SLOVENIJI 18.7.1990
jalcev, ki so v veliki meri prispevali k temu. da so dela končana pred rokom. Sicer pa sam potek del dovolj zgovorno dokazuje, da je bil celoten projekt dobro voden s strani izvajalca kot tudi skrbno pripravljen s strani investitorja. Po besedah tehničnega direktorja DO Zemeljski plin inž. Škrbineka so v času priprave dokumentacije in same izvedbe imeli odprtih okrog 1200 zemljiških in drugih vprašanj, ki so jih v času priprave in same izvedbe del uspešno rešili in skorajda ni bilo pritožb. Ob tem so poudarili dobro delo izvajalca, torej IMP-ja, saj kot so zatrdili, je večina trase že zasuta in v prvotnem stanju, tako da lahko kmetje obdelajo njive in zasejejo spomladanske posevke.
Jedrska elektrarna
Nekaj nevšečnosti je bilo z jedrsko elektrarno, ki je podala ustreznemu republiškemu organu predlog za preklic gradbenega dovoljenja v bližini nuklearke, toda predhodno bi moralo le-ta predložiti, in to bistveno prej, zahtevek za varnostne pasove, ki pa jih ni predložila.
Poraba plina v Posavju in na Dolenjskem
Na osnovi podatkov bo poraba plina v Posavju in na Dolenjskem iz prvotnih 159 milijonov kubičnih metrov narasla na 304 milijone v letu 2000. K temu dodajmo, da bo na uporabo plina prešla elektrarna v Brestanici.
uvoz iz	SB,tc*
Alžirije/-
plinovod v gradnji
Na tiskovni konferenci smo izvedeli, da so plin v Evropi začeli tretirati kot energetski vir prihodnjega tisočletja. Ob tem pa je potrebno ugotoviti, da je ob možnostih, ki se ponujajo z zaokroževanjem plinskega omrežja v Sloveniji povsem na stranskem tiru široka poraba plina, saj ta sodeluje v porabi le z dobrimi 3,5 do štirimi odstotki celotne porabe, medtem ko v Veliki Britaniji presega že 50 odstotkov.
JV
Plinska postaja
SLOVENSKI GRADBENIKI IN MONTAŽERJI O TEŽAVAH PRI RAZDELITVI KONTINGENTA ZA NEMČIJO
Bolj enotni na nemškem trgu
Razdeljevanje kontingenta detaširanih delavcev pri izvajanju gradbenih in montažerskih del v Nemčiji, ki ga opravijo vsako leto v Gospodarski zbornici Jugoslavije v Beogradu na osnovi prijav podjetij, ki že delajo v Nemčiji in podjetij, ki bi želela delati v Nemčiji, povzroča kar precej hude krvi. Večina je prepričana, da delitev dodatnega kontingenta, letos znaša 4.080 delavcev, ne poteka povsem pravično in da so, v zadnjem času pa še toliko bolj, prizadeta podjetja iz severozahodnega dela Jugoslavije.
Prav zaradi tega se je zbralo dvajset predstavnikov iz dvanajstih slovenskih gradbenih in montažerskih podjetij, ki že delajo v Nemčiji in tudi nekaj takšnih, ki si prizadevajo priti na nemško tržišče, pa jim to ne uspe, ker jim v Beogradu ne odobrijo potrebnega kontingenta, brez katerega dela v Nemčiji ni mogoče začeti, kljub podpisani pogodbi, saj tak postopek predvideva meddržavna pogodba med Nemčijo in Jugoslavijo.
Posvet je bil 25. marca letos v GIP Gradisu v Ljubljani, ki ima največ izkušenj pri delu v Nemčiji, kjer delajo nepretrgoma že 27 let. Sodelovala sta tudi dva predstavnika IMP, in sicer, Majda Metelko iz IMP r.o. v Ljubljani in Zvonko Radovan, komercialni direktor Bliska iz Murske Sobote.
Posvet je vodila in strokovno pripravila Anita Kotnik, vodja kadrovanja v GIP Gradis Ljubljana. Uvodoma je podčrtala, da je dolgoletni nastop v ZR Nemčiji zahteval od Gradisa dobro organizacijo tako v domovini kot tudi v tujini, saj se sicer ne bi mogli toliko časa obdržati v ZR Nemčiji, kjer letno realizirajo
okrog 13 milijonov mark in imajo zaposlenih 270 delavcev.
Prisotnim je predstavila probleme, do katerih bo prišlo pri razdružitvi Slovenije od Jugoslavije, kar bo teijalo od gradbenih in montažerskih podjetij, da bodo pridobila čimvečji delež pri delitvi sedanjega jugoslovanskega kontingenta, poleg tega pa naj bi skušala slovenska podjetja dobiti svoj delež tudi pri poslih z malimi in srednje velikimi nemškimi podjetji, pri katerih znaša skupni kontingent za celotno Jugoslavijo tisoč delavcev.
Predstavniki slovenskih gradbenikov in montažerjev so našteli še celo vrsto problemov. Poseben je po njihovem mnenju problem podjetij, ki so delala v nekdanji DR Nemčiji, zdaj pa nimajo pri delitvi kontingenta za združeno Nemčijo prav nobene prednosti, dogaja se celo, kot je dejal Jože Ostanek iz trboveljskega Rudisa, da zgubljajo že pridobljene pozicije, do katerih so prišli z dolgoletnim raziskovanjem tržišča, in to samo zato, ker v Gospodarski zbornici Jugoslavije kontingenta ne delijo pravično. Zaradi neurejenih zadev stojijo v nekdanji NDR pogodbe v vrednosti 50 milijonov nemških
mark, za njihovo realizacijo pa bi rabili kontingent 800 ljudi.
Vitko Roš, slovenski predstavnik v Gospodarski zbornici Jugoslavije, sicer pa iz ljubljanskega Gipossa, je vse navzoče seznanil s postopki, ki jih bomo morali speljati v primeru razdružitve od Jugoslavije (po mednarodnem priznanju Slovenije kot suverene države bo treba verificirati meddržavne sporazume, z Nemčijo bo treba določiti novo
višino kontingenta za detaširane delavce itd.). Govoril je tudi o kriterijih, ki naj bi veljali za pridobivanje kontingenta, in to tako za stare firme, ki v Nemčiji že delajo, kot tudi za nove, ki se na delo v Nemčiji šele pripravljajo, kot tudi o delitvi kontingenta pri poslih z malimi in srednjimi nemškimi podjetji.
Zvonko Radovan iz murskosoboškega podjetja IMP Blisk je potožil, da so se že lani prijavili
za pridobivanje kontingenta za ZR Nemčijo, vendar brez uspeha. Opozoril je tudi na dejstvo, da so gradbeniki in montažerji v drugih jugoslovanskih republikah bolj povezani med seboj in da imajo tudi večji vpliv v Gospodarski zbornici Jugoslavije, kar se seveda krepko pozna pri delitvi kontingenta.
Jože Vučajnk, sekretar Sekcije za gradbeništvo in IGM pri Gospodarski zbornici Slovenije je menil, da se bo treba dogovoriti, kako se bomo v Sloveniji organizirali, da ne bomo izgubljali naših pozicij tako v Gospodarski zbornici Jugoslavije kot tudi ne pri naših partnerjih v Nemčiji. Predlagal je, da je treba oblikovati jasna stališča, s katerimi bodo naši predstavniki nastopali v Gospodarski zbornici Jugoslavije v Beogradu, ko bodo v kratkem potrjevali in delili letošnji kontingent detaširanih delavcev za Nemčijo.
V razpravi so sodelovali tudi predstavniki drugih podjetij (SCT Ljubljana, GPG Grosuplje, Ingrad Celje, Termika Ljubljana), na koncu pa so soglasno sprejeli nekaj stališč, s katerimi bodo seznanili pristojne republiške organe, predvsem Gospodarsko zbornico Slovenije.
Sprejeta stališča lahko strnemo v nekaj bistvenih misli:
- Republika Slovenija mora v sedanjih negotovih razmerah v največji možni meri zaščititi interese slovenskih gradbenih in montažerskih podjetij, ki so se
TUDI LETOS BREZ KONTINGENTA
Blisku ni uspelo
Konec marca so v Beogradu razdelili letošnji dodatni kontingent za detaširane delavce za ZR Nemčijo. Razdeliti je bilo treba 2.040 detašmajev za podjetja, ki v Nemčiji že delajo in prav toliko detašmajev za podjetja, ki si prizadevajo priti na zahtevno nemško tržišče. Tako kot lani seje za letošnji kontingent med novimi podjetji prijavil tudi Blisk iz Murske Sobote, vendar kontingenta niso dobili.
Za komentar smo prosili ZVONKA RADOVANA, komercialnega direktoija Bliska. Povedal je, da so tudi letos na osnovi oglasa, ki je bil objavljen v Vestniku Gospodarske zbornice Jugoslavije, pravočasno oddali zahtevo za pridobitev kontingenta za ZR Nemčijo, in sicer za 45 delavcev.
Upali so, da jim bodo letošnji kontingent vendarle odobrili, saj so imeli sklenjeno predpogodbo za opravljanje montažerskih del v nemški pokrajini Baden VVirthenberg, kjer naj bi v Stuttgartu in njegovi okolici delalo 45 delavcev Bliska, vendar so tudi letos ostali brez, tako da je delo v Nemčiji ponovno propadlo.
V Blisku upajo, da bodo tudi oni dobili potrebni kontingent, in sicer takrat, ko bo prišlo do razdružitve Slovenije od Jugoslavije, in ko bomo o delitvi kontingenta odločali samostojno v Sloveniji, do tega, tako vse kaže, pa ni več daleč.
C. P.
že uveljavila na zahtevnem za-hodnonemškem tržišču,
- zaradi postopnega odmiranja zvezne zakonodaje, ki ureja izvajanje investicijskih del v tujini, in še posebej v ZR Nemčiji, prihaja do motenj v poslovanju in tudi zato, ker zvezno zakonodajo ne nadomeščajo konsistentni slovenski predpisi. Zato je bil sprejet predlog, da Gospodarska zbornica Slovenije sproži postopke za pripravo ustreznih zakonskih predpisov,
- prisotni so tudi menili, da mora sedanjo vlogo Gospodarske zbornice Jugoslavije pri dodeljevanju kontingenta za detaširane delavce po razdružitvi Slovenije od Jugoslavije prevzeti Gospodarska zbornica Slovenije.
Imenovali so tudi svoje predstavnike, ki bodo sprejeta stališča prenesli ustreznim republiškim organom; to pa so: Vitko Roš - Giposs, Janez Kralj - Termika, Jože Vučajnk - Sekcija za gradbeništvo in IGM pri Gospodarski zbornici Slovenije in Anita Kotnik - Gradis.
Na posvetu je tekla razprava tudi o novem zakonu o evidencah in o ukinitvi 18. člena zakona o varstvu državljanov na začasnem delu v tujini in o dohodnini za delavce, ki so na začasnem delu v ZR Nemčiji ali v kateri drugi državi ter o novem načinu dela v konzulatu ZR Nemčije v Zagrebu.
Cveto Pavlin
1
j
1
i
i
I
i
]
I
OKROGLA MIZA O STANOVANJSKI ZIDAVI
Možnosti za gradnjo se bodo vsaj za nekaj let
zmanjšale
Posvetovanje o sanaciji razmer v gradbeništvu s poudarkom na novi stanovanjski politiki in na njenem prilagajanju evropskim standardom, ki ga je ob mednarodnem gradbenem sejmu v Gornji Radgoni organiziral republiški sekretariat za industrijo in gradbeništvo, je bilo ponovna potrditev že znanega: stanovanjska zidava se bo v naslednjih letih še zmanjševala.
V Sloveniji je bilo lani narejenih 2663 novih stanovanj; dve stanovanji več kot predlani. To pomeni, da se je dolgoletno nazadovanje stanovanjske zidave ustavilo na precej nizki ravni, namreč takšni, kakršna je bila značilna za petdeseta leta. Čas bo pokazal ali je zdajšnja zaustavitev nazadovanja trajnejša.
Minister Izidor Rejc, ki je vodil omenjeno posvetovanje, je uvodoma poudaril narodno gospodarski pomen stanovanjske zidave, hkrati pa pristavil, da se mora tudi ta prilagajati preobrazbi družbe, v kateri se ta čas nahajamo. Zato vlada računa na sodelovanje strokovnjakov, ki naj bi ob skupščinski razpravi o kopici zakonov, ki neposredno ali posredno urejajo to področje, povedali svoje mnenje.
Stanovanjski zakon, ki se je že pojavil v skupščinskih klopeh, naj bi na novo vzpostavil razmaja med različnimi subjekti v stanovanjskem gospodarstvu.
Uvaja načelo pretežno tržnega urejanja stanovanjskih odnosov skladno s splošnimi načeli odpravljanja družbene lastnine in ob temeljnem socialnem načelu, da naj svoje stanovanjsko vprašanje rešuje vsak sam. Kako? Z nakupom ali gradnjo lastnega stanovanja ali z najemom tržnih, neprofitnih, službenih ali socialnih stanovanj.
Za prehod iz sedanjih v nova stanovanjska razmerja bo zakon predpisoval postopek privatizacije, s katerim bodo postali lastniki sedanjega družbenega stanovanjskega sklada republika, občine in druge pravne osebe, ki imajo zdaj pravico do uporabe stanovanj in stanovanjskih hiš. Sedanji imetniki stanovanjske pravice pa bodo imeli pod določenimi ugodnimi pogoji pravico odkupiti stanovanja, do katerih imajo stanovanjsko pravico. Tako naj bi se v naslednjih (dveh?) letih oblikovala dokaj pisana lastniška struktura. Poja-
vili naj bi se novi ekonomski subjekti, ki naj bi razpolagali s prostim in neobremenjenim delom denarja iz najemnin ter z denarjem pridobljenim s prodajo stanovanj sedanjim imetnikom stanovanjske pravice.
Toda gradbeniki in vsi tisti, ki so tako ali drugače povezani s stanovanjsko zidavo, so ob takih napovedih skeptični. Novi zakon nikjer nikogar ne zavezuje, da bi prosta sredstva amortizacije in akumulacije oblikovana iz najemnin in še bolj od prodaje sedanjih družbenih stanovanj vračal v stanovanjsko gospodarstvo. Še več. Ob splošnem pomanjkanju denarja bodo podjetja in tudi občine s temi sredstvi verjetno reševala predvsem svojo likvidnost manj pa stanovanjske probleme svojih delavcev oziroma prebivalcev. To bo trajalo vsaj nekaj let, kot trdi eden strokovnjakov, Tomaž Kraigher. Ker bodo v tem času tudi sredstva prebivalstva angažirana predvsem za odkup sedanjih družbenih stanovanj, se kaj lahko zgodi, da se bo za nekaj let gradnja najemnih in tudi novih lastnih stanovanj še bolj zmanjšala, stanovanjski problemi pa bodo postali še bolj pereči.
Prvi znaki takih napovedi so že vidni. Proračunska sredstva Ljubljane zadoščajo v letošnjem letu za gradnjo vsega 60 stanovanj. Še v letih 75 do 80 pa je stanovanjska zidava v Sloveniji pomenila 20 odstotkov družbenega bruto proizvoda, pravi Bogdan Korošec, ki vodi sekcijo za gradbeništvo pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Znano je, da pri stanovanjski zidavi in gospodatjenju sodeluje vseh 42 gospodarskih panog razen tobačne in filmske industrije, pa še ti dve posredno. Gradnja stanovanj torej lahko pomembno vpliva na narodno gospodarstvo. Zato v državah, kjer želijo spodbujati gospodarsko rast, predstavljajo naložbe v stanovanja 20 do 25 odstotkov vseh naložb ali približno 7 odstotkov narodnega dohodka. Do tega denarja prihajajo na različne načine, temelj pa je gospodarjenje s stanovanjskim skladom z ekonomskimi stanarinami, ki zagotavljajo normalno reprodukcijo. Te stanarine morajo po izračunih strokovnjakov znašati vsaj 3,6 odstotka vrednosti stanovanjskega sklada letno. Zato je Maver Jerkič iz sekretarka za urejanje prostora in varstvo okolja (predlagatelj ome-
njenega zakona) poudaril, da bo le na tak način mogoče zainteresirati vlagatelje za naložbe v stanovanjsko zidavo. Država pa mora ustvariti pogoje za gradnjo t. i. komercialnih stanovanj in sprostiti predpise, ki se nanašajo na stanovanjska razmerja. Življenje dokazuje, da trg na stanovanjskem področju deluje, kajti za majhna stanovanja v privatni •lasti plačujejo najemniki že sedaj najemnino v višini od 300 do 500 DEM, medtem ko so stanarine za stanovanja v družbeni lasti osemkrat manjše.
Še en podatek o stanovanjih v Sloveniji vzbuja zaskrbljenost graditeljev. V Sloveniji imamo okoli 12 tisoč prostih stanovanj, ki pa so neustrezno razporejena. To pomeni, da so potrebe po graditvi novih stanovanj dosti manjše. Toda tudi države, ki imajo zasičen stanovanjski trg, običajno gradijo 6 do 8 stanovanj na 1000 prebivalcev letno. Udeleženci posveta o stanovanjski zidavi pravijo, da je to normalna produkcija, ki se mora odraziti v ponudbi in povpraševanju na trgu.
Razprava je pokazala še na vrsto anomalij, ki naj bi jih s sistemskimi ukrepi odpravili. Tako naj bi se na zakonski pod-
lagi izločili iz cene stanovanj stroški naložb v infrastrukturo Tudi bančni sistem, kakršnega imamo danes, ni prilagojen in n1 niti pripravljen investirati v sta' novanjsko zidavo. Zato bo dr žava, kot je obljubil ministei Rejc, zagotovila uresničite' ideje o ustanavljanju brezprofit ni h posojilnih služb, ki naj bi pot okriljem in v interesu države te! razvoja celotnega gospodarstvi ustrezno zagotavljala sredstva zi delovanje takih služb. Tako naj bi se poleg varčevanja zagotav ljal del denatja pod ugodnim pogoji.
Vse to pa je še precej odda; ljeno, zato graditelji stanovanj zahtevajo, da se reši tudi pre hodno oodobje. Ne soglašajt s prodajo družbenih stanovanj s popusti, zahtevajo odpravi monopolnih pooblastil različnin institucijam za urejanje prostori in pripravo stavbnih zemljišč Zahtevajo tudi odpravo ovir, k onemogočajo gradbenikom po nujanje gradnje diferencirani! vrst stanovanj glede na različm potrebe in kupno moč prebival stva. Možnosti pa so tudi v ob novi in revitalizaciji močno do trajanega in slabo vzdrževanega stanovanjskega sklada.
Sašo Nova!
1
i!
i;
F
o
d
P
S'
P
i:
i<
v
u
o
p
Š1
T
ei
fi
n
a'
P
k
P
ri
C
d
Zl
t£
i
tl
'
1
P(
APRIL 1991
INŽENIRING
Karavanški predor pred zaključkom
Dela na 7864 metrov dolgem mejnem - Karavanškem predoru so v zaključni fazi. Delež IMP-ja pri teh delih ni zanemarljiv, poleg tegapa pomenijo dela v predoru nov preizkus IMP-ja v ostri mednarodni konkurenci, ki ga je, to zdaj že lahko zapišemo, uspešno prestal. Posebno težo objektu daje soočenje in uspešno kosanje s tehnološko izredno zahtevnim objektom kot tudi z zahodnimi partneiji.
Podizvajalci in izvajalci Oprema
Da ne bi prehitevali, si oglejmo kronološki potek pridobivanja del in samo izvedbo. Za, če jo pogojno imenujemo, tehnološko opremo predora sta bila objavljena dva sicer mednarodna razpisa, s tem, da je prvi obsegal opremo in izvedboza t.i. splošno vodenje in prezračevanje predora, kjer sicer IMP skupaj z ostalimi partnerji ni uspel, da bi postal nosilec posla. Drugi
montirane svetilke, ki jih je •zdelala Elektrokovina iz Maribora
Prav tako mednarodni razpis je obsegal izvedbo energetskega dela s trafo postajami, nizkonapetostnimi instalacijami in razsvetljavo na jugoslovanski strani Predora. Na tem razpisu je bil IMP Inženiring izbran kot nosilec posla. Kljub neuspehu na prvem razpisu je Inženiringu uspelo, da je postal dobavitelj opreme in podizvajalec del pri Prezračevanju predora za nemško firmo TLT (Turbo Luft Technik) in podizvajalec del pri elektroinstalacijah za avstrijsko firmo Schrack, in to tako na mednarodnem delu kot tudi na avstrijskem nacionalnem delu.
Po besedah vodij projekta Mi-lana Krajca in Maksa Jovana je Poleg že omenjenih del Inženiring podpisal z investitorjem Cestnim inženiringom še dodatno pogodbo za izvedbo prezračevanja in klimatizacije porine zgradbe imenovane JUP.
Kot smo zapisali, so posli pridobljeni v hudi mednarodni konkurenci, kar je postavilo Inženiring pred dejstvo, da se je prilagodil tem pogojem, in to tako pri dobavi zahtevane opreme kot tudi pri sami izvedbi. Vse to je narekovalo, da so se pri izbiri in dobavi materiala in opreme kot tudi pri montaži prilagajali omenjenim kriterijem. Kot nam je povedal Maks Jovan, so pri izbiri
opreme naleteli na domačem trgu na vrsto težav, saj se je pri tem projektu pokazalo, da so cene naše opreme za več kot tretjino višje od cen na zahodnem tržišču. Zato so se pri dobaviteljih, ki se niso bili sposobni prilagajati omenjenim zahtevam, odločali za tuje dobavitelje. Ravno soočenje z omenjeno konkurenco je od Inženiringa zahtevalo izredno angažiranje pri nabavi opreme kot tudi pri samem vodenju objekta. No tudi tu, to lahko z gotovostjo zapišemo, je bil narejen korak naprej, saj je bilo na izvedbi angažirano minimalno število ljudi, kar pri poslih podobnega obsega v preteklosti ni bilo v navadi.
Kot podizvajalca in dobavitelja opreme sta na objektu sodelovali dve IMP-jevi podjetji, in sicer Klima iz Celja, kot proizvajalec in montažer ter Elektro-monter in Elmeg iz Šmarja Sapa, kot eden večjih dobaviteljev kablov je sodeloval Novkabel iz Novega Sada. Elektrokovina iz Maribora je dobavitelj tunelskih svetillk, ki so jih razvili skupaj z avstrijskim partnerjem. Na portalni zgradbi pa izvaja prezračevanje in klimo Klima montaža.
Klima
Glede na dolžino predora in predvideno gostoto prometa se pred nas laike postavlja vprašanje prezračevanje predora. Vemo namreč, da se v predoru nabira velika količina izpušnih plinov, prahu iz gum in zavornih oblog. Znano je, da je razlika med najvišjo točko Karavank in predorom precejšnja. No Milan Krajc in Maks Jovan sta povedala, da je ta problem rešen na povsem nov način, ki dosedaj v svetu še ni bil uporabljen. Dosedaj je bila praksa, da so bili predori v sredini prevrtani, in skozi te odprtine je bil zagotovljen dovod svežega zraka in odvod plinov. V karavanškem predoru je prezračevanje rešeno
s pomočjo močnih prečnih ventilatorjev. Teh je 24, in sicer so v osmih sklopih nameščeni po trije ventilatorji, ki s pomočjo računalniškega vodenja rinejo zrak iz sredine predora proti jugu ali severu, odvisno od tlačnih razmer na izhodih iz tunela. Poleg tega odsesavajo odpadni zrak in vpihujejo svežega s pomočjo dveh velikih ventilatorjev na obeh straneh predora. Prečni ventilatorji so bili izdelani v Klimi iz Celja. Njihova je tudi montaža. Prav tako je Klima so-
delovala tudi pri izdelavi in montaži razvodov v klima strojnicah.
Energetika
V nacionalnem delu predora ima osrednje mesto energetski del, in sicer jakotočni in šibko-točni razvodi ter razsvetljava. V energetskem delu je najpomembnejša trafopostaja, ki je opremljena po posebnih zahtevah iz razpisa. Tu je sodeloval Simens. Oprema in instalacije omogočajo napajanje predora z električno energijo z obeh
MAKS JOVAN: »Po izkušnjah in opravljenih meritvah tujih strokovnjakov in izvajalcev s katerimi sodelujemo, so plini v predorih izredno agresivni. Kot ugotavljajo, so celo prašni delci gum in zavornih oblog agresivnejši od samih izpušnih plinov, zato so postavljene tehnološke zahteve za kakovost materialov kot tudi garancijske zahteve izredno visoke. V ta predor so vgrajeni najkakovostnejši nerjaveči materiali in aluminij.«
strani, čeprav se normalno napaja naš del iz naše trafopostaje, avstrijski pa iz avstrijske. Toda po besedah sogovornikov je pri delovanju predora nujna stoodstotna zanesljivost delovanja. Prav tako je z računalniškim vodenjem. K temu dodajmo, da skozi predor poteka poštni kabel za ptt povezavo med Avstrijo in Jugoslavijo, kot tudi radijski kabel, ki bo omogočal prenos signala med vožnjo skozi tunel.
Preizkusi
Večina del se tako približuje koncu. Na nekaterih delih so opravljeni preizkusni zagoni in meritve. Preostali del pa bo zaključen v začetku maja. Po pred-videnjih bo 15. maja tehnični prevzem vseh instalacij in opreme in zatem petnajst dnevni poskusni zagon. Uradna otvoritev predora bo 1. junija. Zatem pa se bo začelo dvomesečno poskusno obratovanje predora.
J. Votek * v
Del strojnice s sistemom za vpihovanje svežega zraka
v predor in odsesovanje onesnaženega zraka iz predora
MILAN KRAJC: »Za IMP je delo na tem objektu izredna izkušnja. Čeprav posebnih izkušenj na tovrstnih objektih nismo imeli, smo kljub vsemu dokazali, da se s profesionalnim nastopom in dobrim vodenjem, pa čeprav z majhno ekipo, da uspešno delati v hudi mednarodni konkurenci. Nenazadnje nam to potrjuje uspešno sodelovanje s tujimi partneiji, ki nam je na široko odprlo možnosti za širitev sodelovanja na podobnih poslih in na zahtevnih trgih.«
Avstrijska stran predora
Trafopostaja
a! Portal na naši strani
Prečni ventilatorji sredi predora za odpihovanje onesnaženega
MONTAŽA KOPER
APRIL 1991 Al
----------Š
Začaran krog sindikata in podjetja
Dogajanj v posameznih okoljih ali regijah več ni moč slediti z nekim razumnim premislekom, kajti takorekoč čez noč se vse postavlja na glavo. Če se povrnem dobrega pol leta nazaj, je bilo že takrat moč zaznati krizo na Primorskem. V tem času je le-ta doživela svoj vrhunec. Kot je znano, je koprski del industrije - predvsem velika podjetja - pred kolapsom. Nič kaj bolje ni s postojnskim in goriškim koncem. Vse to se po dobrega pol leta odraža tudi na manjših podjetjih in podjetjih, ki prodajajo usluge - med njimi na Montaži iz Kopra. Skratka še tako velika prizadevanja in vrhunsko vodenje podjetja kaj veliko ne pripomoreta k temu, da se odjetje ne bi srečalo vsaj s podzaposlenostjo svojih delavcev. In če k temu dodamo krizo na zunanjih trgih, na katere je bil IMP vezan kot celota, je slika popolna. Nedvomno je v tem pritisku krize težko tudi sindikatu, ki se postavlja kot zaščitnik delavskega interesa v podjetju.
vanje števila zaposlenih. Iz tega izhaja, da so naše zahteve opredeljene z minimumom zagotovljenim v splošni kolektivni pogodbi. Zato so tudi odnosi s poslovodstvom na trenutke trdi.«
Ni pristanka na restavracijo liberalizma
Definiranje viškov vprašljiva rešitev
Gospod Jože Peterle, vi ste poveijenik sindikalne organizacije v Montaži. Kakšne so posledice skorajda kolapsa primorskega gospodarstva za delavce v Montaži Koper, ki so se znašli v nezavidljivem položaju posredno?
»K ugotovitvam o položaju primorskega gospodarstva ne kaže kaj posebnega dodati, morda le to, da lahko pričakujemo še slabše, kajti tu je še turizem. Ta sicer v zadnjem času res ni veliko vlagal, toda glede na sedanje politične razmere pri nas bo prav tako zašel v hude težave, kar posredno zopet vpliva na našo dejavnost. Skratka večjih poslov, kjer bi zaposlili naše zmogljivosti, preprosto ni.«
loški višek 60 delavcev, od tega 35 režijcev.
Gledano s stališča sindikata, na to resda ne bi smeli pristajati toda očitno je, da brez tega ne bo šlo. Res je, da se nam ob tem pojavlja vrsta pomislekov.«
Razvojna
nedorečenost
Vseeno le niste tako veliko podjetje, da se ne bi lahko prilagajali zahtevam trga in ne bi lahko prevzemali manjših poslov.
»O tem je težko izrekati sodbe in iskati opravičila, toda dejstvo je, da je na tem področju Primorska povsem specifična. Že pred razmahom podjetništva, se je na Primorskem močno okrepil zasebni sektor, ki je konkurenčen in pridobiva vsa manjša dela, in ne samo to, pojavlja se tudi na večjih delih. Poleg njegove moči je opazna tudi njegova sorazmerno dobra organiziranost. Še enkrat poudarjam, da temu ni tako od včeraj, ampak že nekaj let. Mi ugotavljamo, da smo režijsko še zmeraj preobremenjeni, čeprav se razmerje med režijo in montažo stalno zmanjšuje. Trenutno imamo od nekaj čez 240 zaposlenih 75 režijcev.«
Dosedaj sva se vrtela pri objektivnih okoliščinah težav v Montaži. Kaj konkretno pomeni pomanjkanje dela za delavce in ali zares temu botrujejo samo objektivne okoliščine?
»Konkretno v številkah to pomeni. da imamo trenutno na čakanju na delo 75 delavcev. Z novo organiziranostjo, pa naj bi prišlo do definiranja tehnoloških viškov. Po oceni naj bi bilo v prvi fazi definiranih kot tehno-
V kakšnem smislu?
»Naša ocena je, da je razvojna strategija podjetja kljub recesiji nedorečena. Ob tem bi rad spomnil na stališče poslovodstva, ko je začelo s pripravami na novo organiziranost podjetja. Takrat je obljubilo, in to ste, če se ne motim tudi zapisali v Glasniku, da je cilj reorganizacije pri-laganaje podjetja zahtevam trga in tudi zagotavljanje zaposlitve vsem delavcem v Montaži. No nekaj je bilo resda storjenega, saj kot dopolnilno dejavnost lahko omenimo trgovino na drobno in debelo z instalacijskim materialom. So pa še neki dopolnilni programi, s katerimi na trgu nismo uspeli v taki meri, kot bi si to želeli. Zato imamo v sindikatu občutek, da smo se odločili za linijo najmanjšega odpora. To pa predvsem zaradi tega, ker je dejstvo, da se bo položaj na trgu še zaostril in objektivno ni moč pričakovati večje zaposlenosti, kvečjemu manjšo. To pa po poteku določenega zakonskega roka lahko sproži ponovni plaz nezaposlenosti in ponovno določanje tehnoloških viškov. Skratka pot določanja tehnoloških viškov je najlažja.«
Kakšni so po tem, kar ste povedali, odnosi sindikata s poslovodstvom, konfliktni ali kooperativni?
»Ne eno in ne drugo. V tem času smo v položaju, ko ne kaže objokovati stanja, ampak je potrebno ukrepati. Socialni položaj delavca se je tako poslabšal, da preprosto več za nobeno ceno ni moč pristajati na odpovedovanje, ampak je potrebno jasno postaviti zahteve, da delavec dobi tisto, kar mu po obstoječi zakonodaji pripada. Zato ni pristanka na životarjenje. S tem pa ni rečeno, da pristajamo na razvrednotenje podjetja in zmanjše-
Iz povedanega izhaja, da si sindikat komajda utijuje svojo pozicijo v podjetju in na nek način na novo definira svojo vlogo, ki je toliko težja, ker prevzema nase velik del odgovornosti, medtem ko poslovodstvo skorajda nima deklarirano definirane nobene odgovornosti.
»To je res, vendar mislim, da nam je s pomočjo obalnega sindikata, v katerem smo organizhi-rani, uspela povezava v Konfederacijo sindikatov 91. Uspelo nam je doseči tudi določene premike.
Če poskušam pristopiti k problemu z vidika vašega vprašanja, torej odgovornosti vodilnih, ki res ni nikjer deklarirana, oblast pa je tako rekoč neomejena, je v veliki meri od teh ljudi odvisno, kako bodo pristopili k razreševanju problemov v podjetju.
Vodstvo podjetja nam sicer ob sprejemanju določenih ukrepov zagotavlja, da bo spoštovalo vse zakonite poti. Toda kot sem že povedal, če bomo nadaljevali po tej poti, bo prišlo do popolnega izničenja tistega, kar je na koncu koncev kolektiv ustvaril v zadnjih tridesetih letih in to žal ne pod taktirko tega poslovodstva. Gledano na globalni ravni se mi zdi, da se preprosto oddaljujemo od demokratičnih načel in tudi humanizma, če hočete. Na eni strani pomeni to, kar ste omenili v vprašanju, krepitev avtokracije, ki ga je zahodno podjetništvo opustilo in prehod na izkoriščanje delavca po kapitalu.«
niče. Ob razvrednotenju odjetij in sorazmerno visokih plačah vodilnih bodo na koncu le tisti, ki bodo razpolagali s kapitalom in bodo odkupili navidezno propadla podjetja. Nenazadnje tudi zaradi tega ne kaže več slepo pristajati na tehnološke presežke delavcev in na njihovo odrekanje ter nizke lače. Skratka najmanj kar v sindikatu moramo doseči je, da se ohranijo količkaj renta-bina delovna mesta.«
Na kakšen način ste se lotili zaščite delavcev? Znano je, daje bila dosedaj podpisana ena branžna ali tarifna kolektivna pogodba in to za kovinaije, medtem ko velja v gradbeništvu moratorij, ki se bo sicer sedaj iztekel. Toda glede na kritičen položaj celotnega gradbeništva je vprašanje, če boste lahko dosegli pozitivne premike.
Podjetniška pogodba
No tu lahko delno zaideva v špekulacije ali pa k realnim dejstvom. Vzporedno z vsem tem prihaja v ospredje privatizacija ali lastninjenje. Ali lahko povežemo katastrofalen položaj podjetij na eni strani in odpuščanje delavcev ter celo razprodajo premoženja s privatizacijo podjetij?
»O tem se ne sprašujete, ali tega ne ugotavljate samo vi. Podobno stališče prevladuje tudi v sindikatu. Če postaviva pod lupo dogajanja na področju plač, ko se delavci srečujejo s pavperi-zacijo, ko v gradbeništvu in tudi pri nas ob trdem delu ne zaslužijo niti za preživetje in na drugi strani plačami vodilnih in stimulacijami, ki jih dobivajo, potem vidimo, da je v tem nekaj res-
»Znano je, da se v tem trenutku lahko sklicujemo le na splošno kolektivno pogodbo, ki je, če sem malo grob, edini pozitivni akt za zaščito delavcev, vendar precej pomanjkljiv. Sami smo dali pobudo za pripravo podjetniške kolektivne pogodbe in tu moram povedati, da nas je vodstvo pri tem podprlo. Prišli smo do osnutka, v katerem smo si poskušali zagotoviti nekatera boljša izhodišča, kot so v splošni pogodbi. Čeprav bi po načrtih o pogodbi že morali razpravljati in se pogajati (pogovor je bil opravljen konec marca op. p.), nam to še ni uspelo. Seveda se ob tem zastavlja vprašanje, koliko imamo legitimne moči za doseganje nekih pozitivnih premikov. Kajti dejstvo je, da je skorajda vsepovsod v zakonodaji sindikat na stranskem tiru, kar mu močno oži manevrski prostor. V bistvu je vsa ostala zakonodaja že v veljavi, mi pa se še zmeraj borimo za uveljavitev sindikata v ustavi, prav tako ni zakona o sindikatih. In tu se potem znajdemo pri vrsti sistemskih paradoksov. Na eni strani izredno slaba zaščita delavcev, ki nas spominja na 20-leta. Ob vzpostavljanju novega sistema naletimo namesto na pocenitev države na njeno podražitev. To podražitev pa mora prenesti na svojih plečih delavec. Bodisi v obliki mizernih plač ali pa brezposelnosti.«
Potrpežljivost
Monteiji ste znani, da se s stagnacijo težko sprijaznite. Kakšen je odziv delavcev na trenutni položaj podjetja?
»Če se omejim na sindikat, moram poudariti, da ni v našem interesu, da bi ustvarjali napeto-
sti v kolektivu napram poslovodstvu. Če ste me z vprašanjem poskušali izzvati, glede na dogajanja v podjetju v preteklosti, moram povedati, da sedaj tudi med delavci ni čutiti posebne napetosti. Res je sicer, da se počutijo precej negotovo, kot se to delavci v kolektivih nasploh. Skratka prevladuje občutek negotovosti. Mi smo po zaključnem računu opravili zbore delavcev v vseh enotah, toda po razpravah in odzivih sodeč, lahko povem, da delavci v veliki meri zaupajo sindikatu in v njem vidijo partnerja, ki bo zastopal njihove interese. Zato morda tudi ni manifestnih izbruhov nezadovoljstva.
Opozoriti velja tudi na problem upravljanja v družbenih podjetjih. Formalno naj bi bili to delavci preko delavskih svetov, toda vpliv in moč delavskih svetov, ki naj bi nastopali v imenu lastnika, kar je po logiki normalno, sta omejena in posredno odraz moči poslovodstva.«
To pomeni, da so se ljudje sprijaznili z obstoječim stanjem?
»O objektivnih okoliščinah, ki so vplivale na položaj podjetja, sem že prej govoril. Znano je, da v času te negotovosti prihaja do izredne fluktuacije in s tem se mi srečujemo že nekaj let. Skratka ljudje si sami iščejo možnosti boljšega preživetja. Žal je tako, da vsi teh možnosti nimajo. Hkrati moram poudariti, da ljudje prihajajo na rob eksistenčnega minimuma, kajti možnosti dodatnega zaslužka ali sive ekonomije so prav tako izčrpane.«
Kaj pa naj bi dala nova organiziranost podjetja?
»Kaj več kot to, da smo se n< reorganizirali v organizacijske v enote ali profitne centre, vam s v tem trenutku ne bi mogel po- gi vedati. Svojo sodbo bomo v sindikatu lahko dali, ko bomo raz; ni polagali s prvimi ocenami bi o uspešnosti ali neuspešnosti enot. Ne glede na organiziranost ~~ je naš cilj ohraniti že prej omenjena rentabilna delovna mesta s čim večjim številom delavcev-Ne glede na organiziranost se naši sindikalni cilji ne spremi- Pr njajo..	|J
Sklad skupne porabe or
Kakšno je stališče do odpro-daje sredstev sklada skupne po-' -rabe?	*
»Pri nas je obveljalo, da se 8 odprodajo vsi deleži v sklade skupne porabe, ki jih je imela j. Montaža združena v okviru sreč- d' štev IMP-ja. Res je sicer, da jc p( večina teh sredstev predvsem U( počitniških zmogljivosti za naše j delavce nezanimiva. O tem, ka
bo podjetje pridobilo z odpro y„ dajo teh sredstev, pa ni domeni ^ sindikata, čeprav bi verjetne glede na način združevanja morala delno tudi biti.«	m
Združeni ste v obalni sindikat- j2 Kakšne so te povezave in splot z učinkovitost sindikata kot ce ^ lote?	st
»Zdi se mi, da s povezanost)1’ ^ v obalni sindikat nismo nič izg11 a bili, prej pridobili, kot pa če bi sf SQ vezali v kak drug sindikat. Dej stvo je, da ta naš sindikat na q stopa v povsem specifičnem oko y. lju, ki sva ga omenila na začetku ^ zato lahko tudi učinkovito deluj1 d( v tem okolju.«
J. Votel __
PROMONT
Še se čuti skrb za delavca
Dosedaj smo se že srečali s celo paleto mnenj sindikalnih aktivistov v podjetjih IMP-ja. V večini primerov so v takšnem ali drugačnem primežu sedanjih hudih časov. O tem, kako je v Promontu, nam je več povedal sindikalni poveijenik Ferdinand Ucman, sicer stari sindikalni maček, kije bil v sindikatu v ta »dobrih časih« in vztraja še sedaj v ta »hudih cajtih«. No po tem, kar smo izvedeli, zaenkrat še nima potrebe, da bi jamral.
predvsem angažira pri pridobivanju novih poslov, da bi zagotovili delo za vse zaposlene.
Beg možganov
»V tem času je pri nas resda okrog 50 monterjev na čakanju na delo. Toda to lahko zaenkrat, vsaj upajmo, da bo tako, pripišemo sezonskemu značaju našega dela. S tovrstnimi čakanji se namreč srečujemo že nekaj let zapored. Težko je sicer napovedati, ali se ta položaj ne bo poslabšal in se to čakanje lahko raztegne. Vemo namreč, da so nekatere dejavnosti v gradbeništvu, predvsem mislim na stanovanjsko gradnjo, povsem zamrle. To nam povzroča precejšnje preglavice, saj so predvsem vodovodarji podzaposleni,« ocenjuje položaj z vidika delavce Ferdinand Ucman.
Ni vztrajanja na presežkih
V nadaljevanju je sicer povedal, da tudi v Promontu niso
brez scenarijev. Na poslovodni ravni, kot je poudaril, so že razpravljali in tudi ugotavljali, kakšna naj bi bila idealna velikost kolektiva po številu zaposlenih v teh kriznih časih. Po enem od scenarijev naj bi bilo to med 100 do 150 delavci, v milejši obliki pa 70 delavcev. Toda zaenkrat so to le razmišljanja, ki so po oceni Ferdinanda Ucmana s strani poslovodstva povsem normalna. Hkrati je poudaril, da to nima nobene povezave s kakršnimikoli poimenskimi seznami viškov. Prav tako ni čutiti nobenih pritiskov s strani poslovodstva na organe upravljanja, predvsem na delavski svet, da bi podobne ukrepe sprejemali. Po njegovi oceni je klima, čeprav je v teh hudih časih to težko, pozi-
Nenazadnje imajo poslovodstva odvezane roke, kar se tiče odpuščanja delavcev. Kajti organi upravljanja, torej člani delavskih svetov, so po zakonodaji zaščiteni in jih odpusti ne doletijo. Kot že rečeno, v Promontu zaenkrat ni čutiti pritiskov po odpuščanju. Nedvomno pa se ta negotov položaj na globalni ravni odraža tudi v podjetju in povzroča določeno negotovost med delavci. Velik problem, ki v tem trenutku tare Promont. pravi Ferdinand Ucman, so plačila, ki močno vplivajo na trenuten položaj podjetja. Glede na dejavnost so pri tem v precej nezavidljivem položaju, saj investitorji v glavnem slabo plačujejo, sami so pa primorani materiale vnaprej plačevati.
nutku niso ravno nadpovprečne, čeprav jih za ta čas ni možno ocenjevati kot slabe. Ta splošen kaos se odraža v precejšnji fluk-tuaciji predvsem strokovnega kadra in to v projektivi. Očitno je. da ukrepi, ki so jih sprejeli za stimuliranje tovrstnih kadrov niso dovolj in so pač drugje bolje plačani.
večina gradbenih podjetij je v tako slabem materialnem položaju, da ne more zagotavljati niti izplačila zajamčenih osebnih dohodkov, kajti že ob izplačilu le-teh bi se jih večina znašla pod vodo ali bi šla v stečaj.
V okviru kolektivne pogodbe
tivno naravnana, saj se vodstvo
Vse to se po njegovi oceni odraža na plačah, ki v tem tre-
Instalacijska dejavnost spada pod gradbeništvo. »Če poskušam narediti primerjavo med nami in ostalimi gradbinci, je kljub vsemu potrebno poudariti, da v tej branži sorazmerno dobro stojimo, čeprav je to klavrna tolažba. Po mojih informacijah smo kljub vsemu še zmeraj podjetje, ki mu uspeva uresničevati določila splošne kolektivne pogodbe. Medtem, ko so ostali gradbinci pod vodo. Kot verjetno veste, je bil sprejet moratorij za podpis branžne kolektivne pogodbe v gradbeništvu. Kajti
Pri nas moram opozoriti na še nekatere pozitivne premike. Res je sicer, da znotraj režije in v sami organizaciji dela imamo še nekaj rezerv. Kar se tega tiče, so pred časom tekle razprave o reorganizaciji podjetja. Poleg tega smo bili precej obremenjeni s stroški poslovnih prostorov, kajti resnici na ljubo so ti poslovni in ostali prostori za naše podjetje le preveliki. V zadnjem obdobju z razmahom podjetništva so se ti stroški precej zmanjšali, saj smo jih precej oddali v najem in jih še oddajamo«, pravi Ferdinand Ucman.
Sklad skupne porabe
»Po sestanku sindikalistov v našem podjetju in že prej smo
pri nas prišli do zaključka, da je
najracionalneje, če del sredste' sklada skupne porabe, predvseflj m počitniške zmogljivosti, odpro; $6 damo. To ne toliko zaradi tega,- In ker so bila dana v zakup, ampal šii preprosto zaradi tega, ker sm< te prepričani, da bodo v takšni al p« drugačni obliki lastništva 3’1 ea upravljanja te zmogljivosti d6 ni lavcem dostopne le po ekonom skih cenah. To je na nek napi1 £ tudi normalno. Hkrati je nemo; goče od podjetij, ki se v kriz’ srečujejo z vrsto težav, pričako pr vati, da bodo subvencionirala k’ v tovanje delavcem.	|h;
Ob tem moram poudariti, ra naših delavcev ni toliko motil na; ^ čin upravljanja s temi zmogljl $o vostmi kot sama ocenitev tega ki premoženja. Naši delavci so pR 0r pričani, da je vrednost teh sred' ^ štev podcenjena in ob tem nisf gQ zadovoljni niti z razrezom sovin ganja v ta sredstva. Prepričani s1 So namreč, da so vložili bistveff $0 več, kot je sedaj izkazano v knj>' $ gah,« pojasnjuje stališče do od’y prodaje Ferdinand Ucman. Za, J. Votelve
ŠESTI MEDNARODNI SEJEM GRADBENIŠTVA V GORNJI RADGONI
Sezona lova na Evropo se
začenja
Največja specializirana gradbeniška sejemska prireditev v državi, ki jo je letos že šestič zapored organizirala poslovna enota Gospodarskega razstavišča Ljubljana, Pomurski sejem v Gornji Radgoni, je pritegnila veliko pozornost razstavljalcev in obiskovalcev. Na mednarodnem sejmu gradbeništva in gradbenih materialov se je tokrat na 20 tisoč kvadratnih metrih predstavilo 300 razstavljalcev iz Jugoslavije, Avstrije, Italije, Švice, Nemčije, Danske, Švedske, ZDA, Kanade in Velike Britanije. Med njimi je bil tudi IMP.
Motto letošnjega sejma, ki je nega pohištva, lesenih konstruk-
bienalna prireditev, je bil »Pot v Evropo«. In v resnici je bila Gornja Radgona vsaj pet dni v začetku aprila središče dogajanja v gradbeništvu, čez njo pa, tako kot je v uvodnem nagovoru ob otvoritvi dejal predstavnik sejma Janez Erjavec, vodi pot v Evropo. Kljub krizi, ki pesti vse gospodarstvo, pri čemer gradbeništvo ni izjema, je bil letošnji sejem proti pričakovanju izjemno zaseden. Predstavilo se je veliko število novih podjetij, ki so sejmu dali svežino. Sejem je bil priložnost predvsem za po-
-	djetja, ki se na novo porajajo na trgu, medtem ko je bila značil-
' nost velikih gradbenih podjetij ! v tem, da so se pojavila na sejmu
i	s svojimi specializiranimi pro-■ grami.
Obiskovalcem so bile na ogled
-	novosti s področja izdelave grad-
ii	benih materialov, izolacij, stavb-:i
predstavitev novih programov dogodka: okrogla miza o aktual-sta bila v ospredju predvsem dva nem trenutku v gradbeništvu
(vodil jo je Izidor Rejc), na kateri so skušali osvetliti novo stanovanjsko politiko in poiskati rešitve za gradbenike ter pogovor o arhitekturi, gradnji in obnovi vasi. Gre za naravovarstveno temo, ki ni pomembna zgolj za gradbeništvo, ampak tudi za vse ostale uporabnike prostora.
Čeprav je udeležba gradbeništva v družbenem proizvodu padla in prav tako tudi število zaposlenih, pa vseeno ne gre
cij, gradbene opreme, mehanizacije in drugo, kar je povezano z gradbeništvom. Pri razstavi gradbenih materialov je bil poudarek na izolacijskih materialih in njihovi vlogi pri varčevanju z energijo. Posamezni razstavljale! so predstavili zanimive nove sisteme in svetovali so, kako nove materiale vgrajevati, da bi bili učinki boljši in nasploh so ponujali svoje izdelke in usluge zelo prijazno. Sejem je bil priložnost tudi za tiste, ki želijo izboljšati svoj stanovanjski in bivanjski standard. Čeprav so v času recesije naložbe pičle, se stanovanja, ki so bila pred desetletji grajena iz slabših materialov morajo obnavljati.
Letošnji gradbeni sejem je bil razdeljen na razstavni in kongresni del. Slednji je bil prav tako skrbno pripravljen. Med bogato paleto okroglih miz in
zane, se morajo usposobiti za konkurenčno bitko tako na domačem trgu kot na tujem trgu, zato je pred nami sezona lova med evropsko konkurenco. Mešali se bodo lastnina, znanje, ideje in podirale se bodo meje poslovnega sveta. In prav odprtosti v svet je potrebno podrediti napore, kajti doma, kot kaže, ne bo dovolj kruha za vse. Sicer pa smo gradbeniki že vajeni Evrope in sveta, saj se že več kot dve
Snežnik in Porezen!
e Že nekaj let zima ni kaj preveč radodarna s snegom v nižinskih i- Predelih in so polja brez snežne odeje. Čeprav zima z veliko snega Povzroča mnogim nevšečnosti, je z druge strani v veselje mladim in Športnikom ter planincem. PZS v prvih mesecih leta, ki so zimski, organiziran preko 20 zimskih pohodov po vsej Sloveniji. Da si v organiziranega bivanja v naravi želimo, je dokazoval obisk na zim-)• skih pohodih, ki so masovno obiskani. Zavedamo se, da je gibanje v zimski naravi koristno za naše zdravje, poleg tega pa še užitek in ;e zadovoljstvo.
U Planinsko društvo IMP Ljub-j. 'iana nima v planinskem kole-:e darju pohoda na Snežnik in na 0 brezen, toda teh pohodov se je udeležilo veliko članov PD IMP a Ljubljana, kar je dokaz, da so
0	krnski pohodi zaželjeni. Veliko vpliva na udeležbo ima razpolo-
lC Zenje in vremensko razmere, ki so bile zelo ugodne.
Pohod na Snežnik je bil 9. |( marca 1991. in 10. marca 1991.
Iz Ljubljane smo se odpravili t z različnimi prevoznimi sredstvi.
Nekateri z vlakom do Ilirske Bije strice in nato z avtobusom na Sviščake. Drugi z rednimi ali s£ agencijskimi avtobusi. Nekateri So prišli z lastnimi prevozi. Iz
1	Hirske Bistrice na Sviščake 0. (1242m) je 25km. Več kot polo-'u, vica ceste je asfaltirana, ostali ,j( del makadama pa je prav tako
dobro vzdrževan. Parkirni pro-
ei.____
stori za avtobuse in osebna vozila so bili dobro urejeni, zato vsa pohvala organizatorjem.
Takoj smo se odpravili na start. Sprejela nas je glasba in obvestila o razmerah na poti in na vrhu Snežnika. Verjetno smo bili najbolj veseli obvestila, da na vrhu vladajo zmerne zimske razmere brez kraške burje, a previdnost vseeno ni bila odveč.
Gaz je bila ozka, zato smo se podali v gosji red in začeli pohod. Skozi gozd je bila snežna odeja debela preko lm. Na čistinah je bilo pometeno do tal, srežni zameti pa so bili različne debeline. Pot se je dobro utrdila, zato se ni ugrezala, paziti pa je bilo, treba da nisi stopil izven poti, ker bi bil takoj za pol metra ali več nižje. Vseeno smo kar dobro preznojeni prišli v kočo na
Velikem Snežniku (1796m), čeprav je le dobri 2 uri hoje.
Koča je bila ogrevana v njej je bilo precej planincev. Predno smo kaj drugega počeli, smo pomislili na zdravje, da se ne prehladimo. Tisti, kateri niso imeli »zdravja« v nahrbtniku, so ga dobili pri prijateljih, če ga je bilo premalo, se ga je dalo kupiti. Preoblekli smo se in najedli; seveda vse iz nahrbtnikov. Vse mogoče se je počenjalo v koči. Peli smo in vriskali, igrali na harmoniko. Niti enega planinca ni bilo videti, da bi v koči kadil. Če je katerega zgrabila strast po kajenju, je kadil zunaj pred kočo. V koči nad vrati je zapisano: »TU NISMO KADILI, TU NE KADIMO, TU NE BOMO KA-
DILI!« in te besede planinci spoštujejo, zato v koči nihče ne kadi. Po počitku in potrditvi vzpona smo se odpravljali nazaj v dolino. Predno pa smo se spustili v dolino, smo stopili še 4m višje da smo bili prav na vrhu V. Snežnika. Vreme je bilo oblačno in ni bilo posebnega razgleda, a vseeno zelo prijetno. Ob vrnitvi smo srečevali kolone in kolone pohodnikov. Starost se je gibala od cicibanov pa vse do osivelih planinskih korenin. Vsi smo imeli eno samo željo, doseči
vrh. Volja in moč je premagala vse težave in vrh je bil dosežen. Udeležba na pohodu je bila nadpovprečna. In še ena ugotovitev. Pozimi radi zahajamo v gore, posebno takrat, ko so pohodi organizirani in varovani od GRS in milice.
Snežnik je bil osvojen za leto 1991 in že se je pomišljalo na naslednji zimski vzpon, ki bo 24. marca 1991 na Porezen (1632m).
Tudi ta pohod ni v koledarju PD IMP Ljubljana. Udeležba planincev PD IMP Ljubljana je bila številna, zato je pohvaliti člane PD IMP Ljubljana za njihovo aktivnost.
Porezen je dosegljiv iz več smeri: Podbrda, Petrovega brda, Davče in iz Cerknega. Iz vseh smeri so prihajale kolone planincev in osvajale vrh. Ob 11 uri je bila proslava pri spomeniku na vrhu Porezna v počastitev in spomin na tragične dogodke v marcu 1945.
Porezen ni bil tako obložen s snegom kot navadno in tudi sonce se je od časa do časa pokazalo, zato nam bo 15 pohod na Porezen ostal v lepem spominu. Sedaj pričakujemo še zadnji pohod v zimski verigi, in to je pohod na Blegoš, ki bo 12. maja 1991.	Zdravko Nastran
ZBOR DELAVCEV
Nezadovoljstvo z novimi podjetji
c' V Inženiringu je bilo, če sklepamo po zboru delavcev, konec minulega meseca precej burno. Glede na sklepe delavskega sveta, ki
0	so povzročili nezadovoljstvo med nekaterimi zaposlenimi, naj bi se Inženiring preoblikoval v štiri nova podjetja. Kot nam je povedal Sindikalni poverjenik Drago Leben tudi delavski svet o predlagani
”, rešitvi v začetku ni našel skupnega jezika in je omenjeno seje zaključil
1	P° dveh nadaljevanjih. Poleg tega je bil sprejet tudi sklep o začasnem 3 čakanju na delo za 14 delavcev. To je v skladu z zakonodajo, torej 1% manj kot 10 odstotkov zaposlenih.
odvečni. Ob tem se jim je zastavilo opravičeno vprašanje, ali to ne pomeni elegantnega načina za njihovo odkrižanje, čeprav so za slab položaj Inženiringa najmanj krivi. Hkrati se počutijo tudi izigrane, in sicer v primeru, če kot podjetja ali pripojeni oddelki propadejo in ostanejo brez zaposlitve, kajti v tem primeru so prepričani, da če bi prišlo do izboljšanja položaja in možnosti ponovne zaposlitve v Inženiringu, ne bodo imeli prednostne pravice, ki bi jo gotovo imeli, če bi bili na čakanju. Delavci so opozorili na nekatere nepravilnosti pri glasovanju na delavskem svetu. Hkrati so izpostavili, da se podjetje reorganizira že poldrugo leto, žal pa so rezul-
y Zbor nesklepčen
r'z‘ Čeprav so problemi zadevali <0' Prccejšnje število zaposlenih le- v Inženiringu, je bila na zboru Jhanj kot polovica zaposlenih de-y3 !avcev. Kot smo lahko razbrali iz ni 5?Prave- so se prizadeti delavci, ■jj. L so se v glavnem zbrali, to pa (L bile delavke računovodstva, . 80 se organizirale, ali so jih ed ?8anizirali v samostojno po-jjc Pietje z enoletnim podpisom pola !0c*be za opravljanje uslug za In-. „• ‘eniring, se delavci Logistike, ki s° sedaj pripojeni d.d. Trade in ' a. s° čakajoči na delo, niso strinjali V predlagano reorganizacijo. 0 V sami razpravi so precej ostro zastavili vprašanje svojega preži-,telvetja in odgovornosti, zakaj so
tati teh reorganizacij na poslovni ravni ničevi.
V razpravo se je vključil tudi predsednik poslovodnega organa Boris Gazvoda, ki je poudaril, da glede na pretekle izkušnje le ne gre za manipulacijo, ampak le za racionalizacijo, kot tudi za to, da je 14 delavcev le na zčasnem čakanju in to predvsem tisti, ki so si zagotovili vzporedno eksistenco. Delavci s pojasnili niso bili kaj preveč zadovoljni. K temu je dodal, da se je za novo organiziranost podjetja odločilo čez polovica delavcev s podpisovanjem in da omenjeni zbor ni legitimen, ker pač ni sklepčen.
Menili so, da bi morali poskušati preprečiti pozitivno odločitev delavskega sveta s podpisovanjem peticije, ki bi jo prav tako moralo podpisati več kot polovica delavcev. Toda kot smo izvedeli do tega ni prišlo, kar je tudi logično, saj je prej pač več kot polovica delavcev podpisala ravno obratno izjavo.
Po besedah Draga Lebna se je Inženiring po reorganizaciji in
odhodu delavcev v nova podjetja ter čakajočimi zmanjšal za 41 delavcev. Razen tega je po njegovih besedah že očitno, da nekateri boljši in predvsem mlajši kadri zaradi negotovosti odhajajo.
Ob vsem tem je najhuje to, da so ti prehodi k konkurenčnim firmam, ki v zadnjem času nastopajo v konkurenci z Inženiringom in mu tudi uspešno prevzemajo pošle vsaj na domačem trgu.
Pri čakajočih pa se je šlo po njegovi oceni zavestno na manj kot 10 odstotkov zaposlenih, to pa s tega razloga, ker so obveznosti in tudi način definiranja kot tudi materialne obveze podjetja v tem primeru bistveno večje, kot če jih je manj kot 10 odstotkov. Skratka delavci, tako čakajoči kot tudi zaposleni, po oceni sindikata na ta način ostajajo brez pravic, ki izhajajo iz naslova IMP-ja. Vprašljiv je tudi njihov delež ali udeležba pri lastninjenju.
J. V.
prezreti dejstva, da je gradbeništvo kljub krizi še vedno generator razvoja. To je med drugim poudaril tudi slovenski minister za industrijo in gradbeništvo Izidor Rejc in dodal pohvalo tistim, ki so že pripravili program sanacije panoge za izhod iz krize. Gradbeništvo in vse številne dejavnosti, ki so z njim tesno pove-
desetletji pojavljamo na teh trgih. Upajmo le, da se bodo, kot je dejal Janez Erjavec, tudi gradbincem časi zjasnili. Volje je še nekaj, le denarja in pravih potez vlade manjka. Zato je torej na potezi prav ministrstvo, katerega predstavniki so kar cel dan posvetili obisku največje gradbene sejemske prireditve.	§ n
Obvestila PD IMP
Zelo zanimiva pot bo planince PD IMP Ljubljana vodila v soboto 27. aprila 1991 na Veliki Rogatec. (1558m) Zaradi neugodnih avtobusnih zvez se pohod organizira z lastnimi prevozi.
Vse prijave in informacije se stekajo k JANEZU Seliškarju DO Ivančna gorica, tel. (061) 783-140 ali 783-220, od 7.-8. ure dopoldne. Hoje je približno 4-5 ur in je neobvezna točka slovenske planinske poti z imenom Rogatec pri Lučah.
Vodja pohoda je PLV PD IMP Lj. Slavko Tancek.
Vabljeni.
Zadnji v verigi zimskih pohodov je pohod na Blegoš. Letos se bomo podali na ta plešasti vrh (1562m) v nedeljo 12. maja 1991. Iz Ljubljane odpelje avtobus ob 6. uri 20 min., peron 29. Zbrali se bomo 15 min. pred odhodom pri avtobusu. V Šk. Loki prestop za Javorje, kjer se začenja pohod. Pristop na Blegoš je možen še iz Hotavelj, iz Potoka in preko Starega vrha.
Vodja pohoda je naš znani planinec Robert Kastelic.
Zeleni Blegoš vabi.
Mladinci in planinci nudi se vam možnost izobraževanja za varno hojo in bivanje v gorah, zato prisluhnite.
Mladinska komisija pri PZS že vrsto let organizira vrsto poletnih akcij, ki bi utegnile biti zanimive tudi za mladince PD IMP Ljubljana, zato te akcije predstavljamo:
1.	TEČAJ GORNIŠTVA: ta tečaj je organiziran za vse mlade, ki še niso dovolj izkušeni, da bi se sami dovolj varno podali v visoke gore. Na temu tečaju se bo preverilo znanje, ki je potrebno za varno hojo v gore. Aktivnosti so naslednje: ture po gorah, tehnika varovanja, orientacija, bivakiranje, družbeno življenje.
Tečaj bo v Bavščici blizu Bovca od 2. 8.-10. 8. 1991. Tečajniki morajo imeti 16 let starosti. Predvideni stroški: 200 . DM v dinarski protivrednosti.
2.	DRUŽINSKI TABOR ZA CICIBANE: tabor za cicibane z enim ali obema staršema. Na taboru se bo hodilo na izlete in veliko zabavalo in igralo. Poudarek bo na družinskem planinstvu.
Tabor bo potekal na planini Jezero od 6. 8.-11. 8. 1991. Cena udeležbe bo znana kasneje.
3.	TABOR MLADIH PLANINCEV: organiziran bo za mlade planince, stare od 7-10 let. Dejavnosti: izleti, ekologija, šport, petje, risanje. Tabor bo potekal v Bavščici od 26. 7.-2.
8. 1991. Okvirna cena 180 DEM v dinarski protivrednosti.
4.	MLADINSKI PLANINSKI TABOR: namenjen je vsem tistim mladincem - planincem, ki želijo aktivno preživeti svoj prosti čas. Dejavnosti so: planinarjenje, splavarjenje, jamarstvo, orientacija. Tabor bo potekal v Bohinju. Cas bo javljen kasneje (julij ali avgust). Tudi cena še ni znana.
Vsi interesenti, ki bi želeli še nadaljne informacije, lahko pokličejo do začetka maja na tel. (061) 651-098 Primoža Fajdigo.
Po podatkih Primoža Fajdiga: Zdravko Nastran
V soboto 11. 5. 91 se bomo v organizaciji MO PD IMP podali na lep spomladanski izlet na Dobrčo. Iz Ljubljane se bomo podali z avtobusom do Tržiča ob 7.15, zbor je pod uro 15 minut prej. Udeležite se izleta v čim večjem številu. Če hočete dodatne informacije, telefonirajte na številko 651-098 Primož.
Primož Fajdiga
AR1S
Prilagajanje zahtevam sedanjega in prihodnjega časa
Delniška družba ARIS je bila ustanovljena 19. jan. 1990 kot naslednica podjetja za proizvodnjo regulacijske opreme IMF AVTOMATIKA. Družba ima 320 zaposlenih, od tega 50 inženiijev. S povsem novo tovarno in z dolgoletno tradicijo je ena najmodernejših v Sloveniji.
Velike investicije v sodobno računalniško opremo, sodobno orodjarno in nadvse sodoben strojni park so z vse bolj rastočo specializacijo pokazale, da klasični vodje, ki izdajajo naloge in priganjajo, ne ustrezajo več. Družba ARIS je zato brez strahu vpeljala matrično organizacijo in delitev na programe. Podjetja so danes geografsko razpršena in ne prakticirajo vodenja z vrha. Vrhovno vodstvo ne more vedeti zahtev trga. Dinamika se odraža predvsem v selitvi odgovornosti na nižje ravni.
Glavni elementi naše notranje organiziranosti danes so:
-	skupščina z upravnim in nadzornim odborom,
-	služba za marketing in kakovost,
-	program sistemi in inženiring,
-	program armature,
-	program pogonska tehnika,
-	program mehanska obdelava,
-	program orodjarna,
-	program veletrgovina,
-	spremljevalne službe.
Aktivnosti tradicionalnih
strojnih in klimatizacijskih inženiijev so bile pri projektiranju poslovnih in industrijskih zgradb usmerjene do danes v standardne strojne komponente, kot so kotel, kompresor, grelnik zraka, črpalka ali ventilator. Razumevanje teh komponent je bilo za izdelavo projektov povsem dovolj, medtem ko so se napredne tehnologije, varčevanje energije in ekologija, smatrale kot dodatne postavke.
Tradicionalni inženiring in projektiranje je slonelo na najmanjšem številu centrov odgovornosti in je različne aktivnosti zasledovalo hierahično. Po arhitektu se je v projekte vključil strojni projektant, po njem elek-tro projektant in nazadnje avto-matičar. Po izvedbi projekta se je redno pokazalo, da investitor ni zadovoljil svojih pričakovanj.
Revolucija	inteligentnih
zgradb pa je povzročila zahtevo po daljši funkcionalnosti zgradb, večji fleksibilnosti zasedenosti in daljšem delovnem času in s tem tudi zahtevo po drugačnem inženiringu, ki mu danes pravimo vseobsegajoči inženiring. Ta je napredne tehnologije postavil v žarišče projektov in onemogočil, da bi se kasneje dodajale.
Vseobsegajoči inženiring sloni namesto na hiearhičnem pristopu na boljših komunikacijskih poteh, na naprednih tehnologijah in na priključitvi ter prvem zagonu z nadležnostjo projektanta. Vseobsegajoči inženiring namenja osnovnemu konceptu in idejnim projektom največ pozornosti in časa. V tej fazi še posebno obvešča lastnika/uprav-ljalca o vseh odločitvah, ki vplivajo na cilje, kvaliteto, časovne roke, denar in pogodbene odnose.
Naš vseobsegajoči inženiring nudi informacijski inženiring in z njim povezane preliminarne študije; študije izvedljivosti, procesne študije, svetovanje, projektiranje, izvajanje, nadzor, priključitev in spuščanje v pogon, šolanje, servis vzdrževanje in modernizacijo.
Izhajamo iz svojega kvalificiranega osebja in svoje baze znanja, saj lahko komunikacijski in koordinacijski sistemi le tako zagotavljajo izmenjavo informacij med vsemi nivoji in disciplinami.
Poleg zamisli novega sistema ali postrojenja obsegajo naše preliminarne študije v prvi vrsti analizo financijskih aspektov. Ker je novi sistem ali postrojenje pogosto povezano z velikimi investicijskimi stroški, se mora z ekonomskimi rezultati eksploatacije zagotoviti visoka rentabilnost, z analizo družbenega značaja pa zajeti vplive na okolje, stanje in razvoj lokalnih infrastruktur.
Smo strokovnjaki za ogrevanje. To je postopek vzdrževanja določene temperature v zaprtih prostorih zgradb z izkoriščanjem energije izgorevanja trdega, tekočega ali plinastega goriva, oziroma s pretvarjanjem električne energije v toploto. Z ogrevanjem lahko vplivamo poleg na temperaturo zraka samo še na srednjo temperaturo zidov. Kombinacijo obeh imenujemo občuteno tem-
peraturo, ki je pri nas vedno najpomembnejše izhodišče.
Izhajamo iz obnovljivih in neobnovljivih energetskih virov in nosilcev toplote; od vode, zraka, antifrizov in olj.
Obdelujemo centralna ogrevanja, kjer se toplota proizvaja v skupni kotlovnici bolj učinkoviteje kot pri lokalnem gretju.
Obdelujemo daljinska ogrevanja, kjer se iz enega centralnega mesta oskrbuje s toploto več manjših in več večjih zgradb ali pa posamezni deli zgradb.
Samo strokovnjaki za klimatizacijo. To je postopek, s katerim v zaprtih prostorih vzdržujemo temperaturo in/ali vlažnost zraka. Pripadajoče klimatizacij-ske naprave opravljajo vsaj eno od nalog: čistijo zrak, odvajajo ali dovajajo občuteno toploto, odvajajo ali dovajajo latentno toploto in odvajajo ali dovajajo zrak. Obdelujemo zračne, zračno vodne, samo vodne in direktne klimatizacijske naprave.
Od samo zračnih naprav upe-Ijujemo enokanalne, enokanalne dogrevalne, enokanalne dvocon-ske, enokanalne tri conske, dvo-kanalne in trikanalne sisteme.
Od zračno vodnih naprav vpeljujemo dvocevne, tricevne, štiri-cevne sisteme in sisteme kombinirane s protipožarnimi napravami. „
Glede na stanje tehnike, kjer je danes še vedno največ sistemov s konstantno količino zraka, dajemo prednost predvsem napravam s spremenljivo količino zraka, ki jih bo konec stoletja več kot 90 odstotkov. To so naprave, kjer je temperatura zraka konstantna, energetske potrebe prostora pa so zadovoljene s prilagajočo količino zraka ali vode.
Posebno pomembnost posvečamo vprašanju, ali naj bodo postrojenja in naprave centralizirane ali razpršene po zgradbi.
Smo strokovnjaki za industrijske procese z ogrevanjem in klimatizacijo industrijski objektov. Večina produkcijskih procesov zahteva toploto za ogrevanje, za uparjanje vlage ali za spreminjanje agregatnega stanja materialov, zahteva pa tudi mehansko delo. Elektrika, para, voda, olje, komprimiran zrak so običajni nosilci energije.
Ekološki fenomen ima izjemen eksistenčni, sistemski in konstantni značaj. Energetski in industrijski sistemi so pogosto v nasprotju z ekološkimi sistemi. Človekovo gospodarjenje z okolico preko tehnike in znotraj kulture kapitala se še vedno pojavlja v funkciji naraščanja. Kapital je neprizanesljiv, kadar je beseda o izčrpavanju predpostavke za njegovo proizvodnjo. Kultura kapitala nosi neskrito tendenco razširitve mej rasti. Sprenevedanje, pozaba in nevednost o en-tropijski degradaciji okolja je znamenje enodimenzionalnega in nekonfliktnega mišljenja.
Naša ekološka pozicija je zato predvsem preventivna in ne izhaja iz stanja, temveč iz posledic in ciljev. Pri zaščiti narave in človekove sredine ne izčrpuje svoje domene na principu gašenja požara, niti ne ohranjanja stanja. Pri dejstvu, da človekov habitus za ustvarjanjem, spreminjanjem in zamenjavanjem ni mogoče zadržati, nas zanimajo predvsem meje, do kje iti.
Energetske meje se lahko pojavijo dosti prej kot meje, ki jih navržejo drugi materialni viri. Ekologija dviguje nivo kulture odločanja in je začetek našega dela.
Energija in njeno upravljanje je pravzaprav tesno povezana z ekologijo. Bodočnost ni v energetskem izobilju, temveč v njenem točnem nadzoru in obvlado-
vanju, kar velja pri revitalizacijah že postavljenih zgradb in pri snovanju novih.
Delate v obstoječi zgradbi, poslovni ali industrijski. Poizkusite vpisati tabelo: gorivo, količina, cena, cena na enoto toplote. So ti podatki pomembni za preračun naslednjega leta? Ste preverili, da ste naredili vse korake za nadzor jutrišnje porabe energije? Ne veste kje začeti? Poizkusite identificirati specifična področja energetske potrošnje za delovna okolja; npr. pisarne, za industrijske prostore, za prodajalne.
Poizkusite isto za produkcijske procese. Porabniki elektrike so prav gotovo stroji, naprave za proizvodnjo stisnjenega zraka in razsvetljava. Je procesna toplota dobljena s plinom, oljem ali trdim gorivom? Koliko je uporabljena vodna para? Je transport udeležen z bencinom, nafto ali z elektriko?
Kako naprej? Ali veste ugotoviti največje potrošnike? Poznate možnosti? Vam je znana korelacija porabe energije z zunanjimi klimatskimi pogoji? Poznate korelacijo vstopajoče energije z izhodnim produktom? Poznate korelacijo specifične energije z izhodnim produktom? Ste narisali Sankeyev diagram? Ste primerjali za nazaj in napovedali za naprej?
Pri snovanju novih zgradb, kakor pri revitalizacijah upoštevamo s stališča potrošnje energije pri klimatizacijskih in ogrevalnih napravah delitev na energijske zahteve in najboljšega energijskega ponudnika prosto razpoložljive energije in na dodajano energijo. Prosto razpoložljiva energija je pogosto najbolj zapostavljena, pa čeprav je zastonj, a vedno zahteva dodatne naprave za njeno izkoriščanje. Te morajo biti polno izkoriščene, da bi čim hitreje vrnile vanje vložen denar.
Posebno vprašanje je vzdrževanje tlaka v sistemu transporta zraka. Je ta previsok? So količine zraka previlke? So bile upoštevane vse moderne metode načrtovanja?
Učinkovitejša in uspešnejša raba toplote je v industriji glavno področje, kjer se pričakuje dolgotrajne učinke. Veliko časa se porabi pri nabavljanju najcenejših surovin. A ni podobno pri energiji? Velike količine toplote se trošijo ne le z izpuščanjem in direktnimi izgubami, temveč tudi z nepotrebnim delom.
Veliko procesov rabi odprte posode, temperatura ni regulirana ne v procesu ne v delovnih prostorih. Cevovodi so predolgi in niso optimirani in niso optimalno izolirani.
Je procesni tlak višji od potrebnega? Pri vodni pari pomeni nižji tlak nižjo porabo pare pri dani količini toplote. Nižji tlak pomeni nižjo temperaturo in zato manjšo oddajo toplote, ki jo povečamo z večjo površino prenosa toplote. Morda pa večja površina sploh ni potrebna, če je površina prenosa redno čiščena, brez filma zraka in še posebno pri pari brez filma vode. Voda je 500 krat in zrak 1300 krat upor-nejši od bakra.
Ste analizirali porabo toplote? Toploto potrebno za produkt ali proces, neodpravljive ali nepo-vračljive izgube, toplotne izgube, ki jih lahko odpravimo ali zmanjšamo, toplotne izgube, ki jih lahko rekuperiramo?
Toplota, ki ni iz procesa reku-perirana, je izguba. To je toplota dimnih plinov, toplota presežnika zraka zgorevalnih procesov, procesna toplota, toplotne izgube skozi stene, hladne in tople vode, hladilnih stolpov, toplota akumulirana v parah, plinih ali proizvodih, ki zapuščajo proces. Pri vsaki rekuperaciji je bistveno vedeti njeno količino in kje jo uporabiti.
Približno 10 odstotkov električne moči se uporablja za proizvodnjo stisnjenega zraka, ki se po uporabi izpušča v atmosfero. Veliko privarčujemo, če znižamo tlak ne le pri potrošnikih, temveč tudi pri kompresorjih. Tlak mora biti precizno vzdrževan. Važno je uporabiti rekupe-rirano toploto kompresije.
Posebno vprašanje so kotli. Minimalni stroški so z njimi doseženi pri visokih termičnih izkoristkih. Posebno pomembne so izgube dimnih plinov. Če je zgorevalnega zraka preveč, stroški naraščajo, če pa ga je premalo, ostane gorivo neizkoriščeno. Gorivo vsebuje vodik, ki ustvarja pri zgorevanju vodo v obliki pare. Če ne pride do kondenzacije te pare, je latentna toplota dimnih plinov izgubljena. Sevalne izgube modernih kotlov ne presegajo 1 procent. Transportne izgube toplote so tudi pomembne. Pri večjih kotlih je pomembno računalniško vodenje, s katerim poleg zahteve povečevanja trajnosti kotla zmanjšujemo vse omenjene izgube. Ti programi so še posebno pomembni pri kondenzacijskih kotlih, kjer izkoristek ni odvisen od toplotne obremenitve kotla, in kjer izgub dimnih plinov praktično ni.
Posebno pomembni so hladilni kompresorji, ki so namenjeni proizvodnji hladilne vode. Večji kompleksi brez računalniškega vodenja ne morejo biti učinkoviti. To mora biti prilagojeno vrsti kompresorja in njihovemu številu ter velikosti. Trije enaki stroji obremenjeni 66 odstotno potrošijo 12 odstotkov manj vode kot dva stroja obremenjena 100 odstotkov.
Energetsko varčevanje in kvaliteta zraka sta v bistvu komplementarna pristopa, vendar ne konfliktna cilja. Prvo je pomembno za nacionalno ekonomijo in strateške interese, drugo pa za narodno zdravje. Ljudje preživijo 80 do 90 odstotkov svojega časa v prostorih. Vse tesnejša okna in boljša izolacija zmanjšujeta količino zraka in količine svežega zraka, kar je prineslo fenomen počasnega ubijanja ljudi s slabim zrakom, imenovanega tudi sindrom nepro-pustnosti zgradb. Vzroki zato so nepravilno vzdrževanje in projektiranje klimatizacijskih in ogrevalnih naprav. Najdramatič-nejše vplive na kvaliteto zraka imajo biološki notranji onesnaževalci. Bakterije nismo nikoli smatrali smrtno nevarne, kot so to virusi. To pa se je danes spremenilo, ko je bilo ugotovljeno, da se legionarska bolezen prenaša tudi z lebdečimi kapljiča-stimi delčki v zraku.
Najnoveiši ogrevalni in klima-tizacijski sistemi so danes razviti z namenom zagotoviti, si potrebno energijo med kvaliteto zraka in varčevanjem energije. Pomembni so predvsem tako imenovani Cold Air Distribution sistemi oziroma CAD sistemi, ki so omogočili eliminacijo mešalnih izgub in so občutno zmanjšali odvodno kanalsko zračno mrežo in omogočili so ločen nadzor kvalitete zraka za zunanje in notranje cone zgradbe.
Pomembni so Terminal Regu-lated Air Volume sistemi oziroma TRAV sistemi, ki bazirajo na real time izmerjenih podatkih pretočnih količin na mestu porabe. Ventilator zato ni več reguliran na podlagi statičnega tlaka, ampak na podlagi vsote izmerjenih količin. Rezultat je drastično znižanje moči za pogon ventilatorja.
Pomembno je optimalno načrtovanje mrež, ki se odraža prev-sem skozi spajanje koncev klasično načrtovanih mrež v smislu formiranja zančnih sistemov in tako so določeni deli mrež napajani iz več smeri.
Projektiranje klimatizacijskih, ogrevalnih in drugih procesnih naprav in kompleksov ima ne le tehnično finančni, temveč tudi družbeni značaj, saj se mora uskladiti z dolgoročnimi programi razvoja. Vsak proces je primeren za projektiranje samo, če se z deli na predhodnih fazah potrdi, da je tehnično izvedljiv in da so izgledi za optimalno delovanje oz. proizvodnjo.
Projektiranje izvajajo specialisti v interdisciplinarnem odnosu z vsemi potrebnimi strokovnjaki. Projektiranjne je čedalje natančnejši opis začetne procesne sheme s pomočjo podatkov iz literature, predhodnih izkušenj in znanj. Pri tem se odreja razpored aparatur, konstrukcija in na-
bava posebnih naprav ter pogoji delovanja, pod katerimi dosežemo najekonomičnejše delovanje ali proizvodnjo. Zato je pogosto potrebna študija več alternativ in kompletna analiza, kar pa s tradicionalnimi sredstvi in brez računalnika ni mogoče izvesti.
Dokumentacija projekta mora zajemati energetske in masne bilance, kvantificirane sheme procesa, procesne specifikacije, izračune aparatur in spremljajoče popise. Med podatki so posebno važni podatki o regulacijskih, nadzornih in servisnih napravah ter geometrijski podatki, mase in fizikalna stanja tokov, tlaki in temperature ter relativne vlažnosti. Potrebni so za definitivni izbor materialov in dimenzioniranje aparatur, cevovodov in kanalov. Dela na projektiranju se končajo z izdelavo spiskov vseh naprav in del, njihovih stroškov in rekapitulacijo, da se preveri preliminarne študije in omogoči nabavljanje in izvedbo.
Da so klimatizacijski in drugi procesni sistemi v obratovanju neučinkoviti pogojuje več vzrokov. Da je neučinkovita regulacija, je vzrok v starih sistemih, starih regulacijskih sistemih ali v slabem vzdrževanju obeh. Politika izboljšanja je v pregledovanju predvsem, regulacijskih sistemov in v regularnem vzdrževanju. Vsi regulacijski sistemi imajo neke premikajoče dele; ventile, pogone in motroje, ki so subjekt okvare. Pri večjih sistemih je stanje regulacije potrebno centralizirano nadzorovati. Regulacijo je potrebno bolje uporabljati in zagotoviti njeno adekvatno vzdrževanje ter omogočiti preglede v regularnih intervalih.
Lastnikom-upravljalcem obstoječih zgradb nudimo razne variante servisa v paketu, vključno s kombinacijo modernizacije naprav, z varčevanjem energije in z vzdrževanjem. Imamo več programov; drugačne za bolnice, drugačne za šole, itd.
Naša najnovejša usmeritev je identifikacija, diagnoza in obdelava problemov kvalitete zraka. Slab zrak pogojuje bolezni, nižjo produktivnost in nižjo moralo ljudi v zgradbi. Sindrom bolanih zgradb je danes zelo resen. Naš interdisciplinarni team ekspertov in inženeijev predlaga rešitve v arhitektonskem, zdravstvenem in tehničnem smislu.
Šolanje smatramo v smislu marketinga kot aktiven pristop do naših kupcev. Nastopamo s promocijskimi plasmaji, komercialnimi predstavitvami in naknadnim izobraževanjem, ko so določeni posli že sklenjeni. Izhajamo iz globalne teorije, enciklopedičnih prerezov stanja tehnike v svetu, futoroloških scenarijev in vaj v demo centrih ter v laboratorijih in kot najvišje oblike šolanja, to je tehnična šola, ki je najvišja in najzahtevnejša stopnja izobraževanja, ki je specializacija, kjer kandidati zvedo res nekaj novega.
Sistem je skup elementov, povezanih z vezmi, ki delujejo drug na drugega. Z večanjem števila elementov raste število možnih povezav eksponentionalno. Vsak sistem ima vhode in izhode, pri čemer so izhodi odvisni od kvalitativnega in kvantitativnega odnosa vhodov, časovnih odvisnosti vhodov in časovnega spreminjanja stanja sistema. Sisteme delimo na determinirane, kjer določenemu vhodu sledi točno determinirani izhod in elastične, ki se učijo in optimirajo svoje delo ter povrat-nozančne, kjer morajo biti vhodi taki, da imajo izhodi želene vrednosti.
Sistemi s povratno zanko so s stališča kibernetike in avtomatizacije najvažnejši. Ne glede, kako je sistem tu izveden in ne glede na fizikalno naravo, ki je lahko tehnična, biološka, ekonomska, socialna, v sistemu vedno deluje krožni tok informacije. Ti sistemi imajo za končni rezultat direkten vpliv na rabo energije.
Sistemi brez povratne zanke, imenovani sistemi z odprto zanko, so po navadi energetsko potratnejši, vendar so koristnejši
v specialnih primerih, še posebno v industriji.
Vsi ti sistemi, ki jih lahko imenujemo krmilni sistemi, rabijo za svoje delovanje proti energijo, ki jo upravljajo, v zelo majhnih količinah. Zajemajo pa vedno enega ali več zaprto ali odprto zančnih sistemov. Umetnost je v kombiniranju več zank, da dobimo sistem, ki deluje izenačeno brez velikih sprememb in skokov.
Da pa lahko izvedemo krmilne sisteme, oziroma da lahko upravljamo s kombinacijo večjega števila temeljnih procesov, moramo predvsem dobro poznati temeljne procese. Ti pa so:
-	masni in toplotni tokovi, j
-	prenos toplote in mase, ■
-	pretakanje snovi,
-	zgorevanje,
-	gibanje mehanskih delov. Krmiljenje obsega poleg regij-
liranja tudi zbiranje, hranjenj?' pretvorbo in prenos podatkov, s čimer se na nivoju splošnih zakonitosti ukvarja kibernetika Tehnična kibernetika je usmerjena v tehnične sisteme in se bavi z načrtovanjem avtomatizacij-skih sistemov za razne procese,
V vsaki zgradbi in pri vsakeij1 procesu praktično trošimo oziroma pretvarjamo energijo za toploto, elektriko in delo. Take v privatni hiši, tovarni, bolnici ir pisarnah. Energija stane denai in povečuje naše izdatke dan na dan, teden na teden, mesec n? mesec. Zato rabimo avtomatizacijo, ki omogoča, da rabimo k toliko energije, kot je to potrebno. Avtomatizacija omogoča osvobajanje človeka, zmanjšuj6 porabo energije, zagotavlja boljše delovne pogoje in stalne kvaliteto proizvodov ter produktivnejše poti do dobičkov. Avtomatizacija pomaga ljudem boljč živeti in delati produktivnejše ščiti življenja ljudi in njihove imetje.
Želimo da kupec, partner, pogodbenik, lastnik definira svoji poglede na cilje avtomatizacij skega sistema. Predvsem je na pačno ogrevalne, klimatizacijski in druge procesne naprave izbirati ločeno od regulacije. Klj^ temu, da regulacijski sistem prf cizno nadzira količino energiji v neki aplikaciji, je Še vedfi6 prvo in najbolj pomembno razumeti, kako so ogrevalne in drugi procesne naprave projektiran? da delujejo skupaj z regulacijo Razumeti je potrebno vse nastavitve regulacije in precizno po? nati vplive vsake nastavitve tud na druge nastavitve.
Vaš dom je prostor, kjer relaksirate in preživljate vaš prt> sti čas z družino in z vašimi prija telji. V privatnih hišah pogosti naletimo na najenostavnejšo regulacijo, na ročno stikalo h vklop ali izklop. Vendar je zaradi neuresničljivega človeške? faktorja kot ura in kot tipalo bol zaželena avtomatska regulacija Najbolj razširjen simbol regula cije v domovih je bil in je i>č vedno termostat.
Termostat je stikalo z vgraj6' nim senzorjem. Senzor aktivih stikalo, ko z njim izmerjena ten1 peratura doseže v naprej nastat ljeno želeno vrednost. Term0 stat in časovno stikalo lahki smatramo kot zadostna el? menta regulacijske zanke pri r£ gulaciji delovanja centralne? gretja ali neke peči. Glede n lokacijo senzorja dobimo odprt1 ali zaprto regulacijsko zank° Vendar je termostat le navj dežno učinkovit, pa čeprav j1 uporabljen v regulacijski zank s povratno zvezo. Povzroča n? mreč nihanja regulirane temp6 rature, ki so občutno večja & občutljivosti termostata. Ko 't temperatura previsoka, rabin11 v režimu gretja preveč energij6 ko pa je prenizka, se ne poču tirno udobno.
Hišni regulacijski kompl? z ali brez vgrajene ure omogo® stalno in kvalitetnejše vzdrževa nje temperature. Regulator daflf strukture vzdržuje temperatur v domu brez nihanj.
Današnje energetsko učink° vite zgradbe delujejo z minim? nimi količinami svežega zrak? zato posvečamo veliko skrb kvaliteti zraka. Pomagamo si z avtomatiziranimi in energetsk1 izredno varčnimi kuhinjskimi napami in z elektrostatičnimi filtrt-ki odstranijo do 95 procenti prahu, dima in mikroorganiZj
mov 12 zraka. Drag0 Oti
Cene letovanja za leto 1991		
Razpored izmen: predsezona 1.6.-1.7.	glavna sezona: 2. 7.-12. 7. 12. 7.-22. 7. 22. 7,- 1.8. 1.8.-11.8. 11.8.-21.8. 21.8.-31.8.	posezona: 31.8. dalje
Cene: VELIKA PLANINA VELI LOŠINJ	135 din (15 DEM)	
pred in posezona	225 din (25 DEM)	
sezona	270 din (30 DEM)	
Otroci do 7. leta starosti: pred in posezona sezona samo ležišče brez hrane	162 din (18 DEM) 270 din (30 DEM) 90 din (10 DEM)	
Način plačila:		
1. 30% ob prijavi (cena 225 din /25 DEM/ oz. 270 din /30 DEM/ je zagotovljena, če je plačana akontacija do 31.5. 1991);		
2. 40% ob pričetku letovanja;		
3. 30% v roku enega meseca po končanem letovanju.		
ŠPANIJA 91
V zuačetku julija se bomo podali na daljše planinsko-turi-stično potovanje v Španijo. Izlet je primeren tako za zagrizene planince kot tudi za običajne turiste. Za vsakega se bo našla kakšna zanimivost. Program izleta je naslednji:
4.	7. 91 ob 16. uri odhod iz Ljubljane mimo Ažurne obale v državico Andoro na meji med Francijo in Španijo, na poti bo možnost kopanja v Sredozemskem moiju,
5.	7. 91 v večernih urah prihod v Andoro in prenočitev v kampu,
6.	7. 91 nakupovanje v Andori, odhod naprej v Španijo, po organizirani večerji prenočitev v kampu,
7.	7. 91 odhod do koče Renclusa, vzpon na vrh Pico de Padema (2640m), vrnitev v kočo, kjer bo večerja in prenočevanje,
8.	7. 91 celodnevni vzpon na 3404 m visoki Pico de Aneto, vrnitev v kamp in prenočevanje,
9.	7. 91 prost dan za počitek, nakupovanje in priprava za naslednji vzpon, prenočevanje v kampu,
10.	7. 91 odhod v narodni park Ordesa, vzpon na Monte Perdido 3355m, sestop in prenočevanje v kampu,
11.	7. 91 odhod proti jezeru Vesa, kopanje, ogled mesta in prenočevanje v kampu ob jezeru,
12.	7. 91 ogled teka bikov po ulicah Pamplone, ogled starega mesta, organizirano kosilo, po želji ogled koride, pohajkovanje po mestu in vrnitev v kamp,
13.	7. 91 vračanje mimo San Sebastiana (krožna vožnja po mestu, možnost kopanja v Atlantiku) proti Lourdu (ogled mesta) mimo naseljene utrdbe Carcassone proti Ažurni obali in Italiji,
14.	7. 91 prihod v Ljubljano v poznih večernih urah.
Iz programa je razvidno, da bo izlet trajal 11 dni. Programje dovolj obsežen, zato bo potrebno dosledno upoštevati navodila organizatorjev.
Glede na zahtevnost vzponov na vrhove morajo tisti, ki se bodo odločili za vzpone imeti ustrezno osebno in tehnično opremo za gibanje po ledeniku (dereze, cepin, 2 vponki,
2 pomožni vrvici, sončna očala), sicer vzpon ni možen. Za tiste, ki pa se ne mislijo vzpenjati na vrhove, pa bo poskrbljeno v dolini (nakupi, ogledi).
Za prenočevanje v kampih je potrebno imeti šotore in spalne vreče, za kar poskrbi vsak sam.
Cena izleta je 2,000.00 din in 300.00 DEM in vsebuje stroške prevoza, organizacije, prehrane in prenočevanja. Ogled koride (v areni) v Pamploni pa si financira vsak sam. Računati morate tudi na sredstva, kijih boste na izletu potrošili za svoje osebne potrebe.
Pogoji plačila:
1.	ob prijavi do 24. 4. se plača 1,000.00 din,
2.	do 29. 5. se plača-še 1,000.00 din in 100.00 DEM,
3.	do 26. 6. se plača še 100.00 DEM,
4.	ob prehodu YU-I meje se plača še 100.00 DEM.
V primeru odpovedi izleta do konca maja se vrne celotna vplačana vsota, v primeru odpovedi do konca junija pa le polovica vplačanega zneska.
Prijave sprejema Marija JELAČIČ, tel. (061) 59-225.
Organizacijski odbor
Med tistimi, ki nas ven in ven prepričujejo o pomembnosti prakse, je na žalost vse preveč teoretikov.
Nikar vroče krvi, če vas kdo označi za neumnega osla!
Bi bilo kaj bolje, ko bi vas »pohvalili« - kot pametnega osla?
Kljub napredni paroli, da je znanje najmočnejše orožje, se mnogi tovrstno zlepa nočejo oborožiti.
Za lahko življenje so že od nekdaj potrebni težki denarci.
Pri nas se znamo na starih napakah dobro učiti.
Nove, ki jih zasmo-limo, so po navadi neprimerno večje.
Hud problem problemskih konferenc je tam, kjer je na njih premalo navzočih.
Le kako bi se razvijala krimilastika, ko bi kriminal začel stagnirati?
Ne verjamem na besedo nikomur, kdor govori trikrat toliko, kolikor je zmožen misliti.
Nekateri radi zahajajo v družbo predvsem zato, ker se sami ne znajo dolgočasiti.
Po navadi smo zelo zadovoljni, če imamo okrog sebe veliko znancev.
Za nekatere med njimi smo pa vendarle veseli, če jih čim redkeje srečamo.
Cene letovanja v počitniškem domu v FIESI
sezona
306 din (34 DEM) 288 din (32 DEM) 270 din (30 DEM)
10% popusta pri plačilu do 31.5. 1991.
Otroci do 7. leta starosti 30% popusta.
Izmene sobota - sobota 7 ali 14 dni.
pred in posezona penzion 190 din (21 DEM) polpenzion 180 din (20 DEM) 1/4	170 din (19 DEM)
Sezona od 6. 7. do 25. 8. 1991.
Pred in posezona 1.6. do 6. 7. in od 25. 8. dalje.
Vse nadaljnje potrebne informacije in prijave sprejemajo na telefonski številki (066) 73-466.
Že danes za jutri!
Kaj
varčna raba energije
Kdaj
stalno in nepreklicno
Kje
pri vsakem porabniku
Kako
z regulacijskimi sistemi ARIS
-
Zakaj
4~
več kot 500.000 regulacijskih sistemov ARIS v rabi jamči:
optimalno porabo energije kakovost vgrajenih enot dolgo brezhibno delovanje možnost dogradnje sistema možnost sprotnega obnavljanja in - tehničnih izboljšav zadovoljne kupce tudi v prihodnje
j
VAŠ PARTNER

11
F j
—~	d—			-r-+~	. 'Hslj	
		SpSj/
I
Želite
>
uKKmm
MII
Nasvet, projekt, izvedbo, zagon, vzdrževanje za novi sistem, ali servis obnovo,
>
1/
—h
ARIS d.d. 61210 Ljubljana - Šentvid, Jožeta Jame 16, p.p. 20 Telex 39500 YU SL, Telefax 061 555 787 Telefon (061) 557-141
posodobitev za obstoječega, kličite 061 557141 Opremo in naprave regulacijskih sistemov za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo; opremo in naprave za varnostne in nadzorne sisteme objektov;	[
opremo in naprave za druge procese, kličite 061557143 Pogone za regulacijo in procesno tehniko, armature za industrijo in široko potrošnjo, kličite 061 557 145 Izdelavo orodij, zahtevno mehansko obdelavo, izdelavo po vaših načrtih, kličite J 061 557166
Reprodikcijski material, opremo in naprave za industrijo, obrt, gradbeništvo,	0
montažo in izdelke široke potrošnje, kličite 061 557169
k,
*
tUjPlPSv.
---S i	__ Ul
PRIJAVA ZA LETOVANJE V POČITNIŠKEM DOMU
Podpisani.........................................
zaposlen v podjetju:...............................
stanujoč v ........................................
se prijavljam za letovanje v počitniškem domu V. Lošinj, Velika planina:
.. v času od			do...
... v času od			do...
... v času od			do...
Razen mene bodo letovali člani moje družine:
Priimek in ime	leto roj. za otroke	sorod, razmerje
1.
2.
3.
4.
Če glede na razpoložljive zmogljivosti v navedenem času ne bo mogoče rezervirati prostora, sem pripravljen(a) po vašem obvestilu spremeniti čas letovanja.
S to prijavo se obvezujem, da bom dopust v domu koristil v navedenem času oziroma ga bom v primeru objektivnih zadržkov odpovedal(a) VSAJ 14 DNI pred predvidenim časom koriščenja. V nasprotnem primeru pa se obvezujem podjetju PRELEST d. o. o. poravnati vso škodo, ki bi nastala zaradi moje nepravočasne odpovedi. Prav tako se obvezujem, da bom 30% obveznosti poravnal(a) ob prijavi, 40% ob pričetku letovanja in 30% v roku enega meseca po končanem letovanju.
V
, dne
1991
PRELEST d. o. o.
Titova 37, 61000 Ljubljana tel.: 314-957, 321-043 telefax: 313-765 ž. r.: 50102-601-3114
Gospod(a)
podjetje
Potrjujemo prejem vaše prijave za letovanje v počitniškem domu. Glede na vaše želje in razpoložljive zmogljivosti smo vašo prijavo upoštevali za čas
1991
v počitniškem domu
Prosimo, da gornjo razporeditev upoštevate. V primeru, da se z njo strinjate, vas prosimo, da se oglasite po telefonu ali osebno. Najmanj 7 dni pred odhodom na dopust dvignite napotnico v kadrovski službi vašega podjetja.
niš
rat
aic
Ne
dr;
zre
nje
dp’
le
Ma
n
Prc
gr
I
vaj
V Ljubljani, .......................................................1991
za sektor za turizem
lastnoročni podpis