Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za telo leto predplafian 15 fld., xa pol leta 8 fld., za četrt leta i fld., za jedem mesec 1 fld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Zrn celo leto 18 fld., za pol le'.a 6 fld., za četrt leta 8 fld., za jeden mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. vefi na leto. Posamne itevilke po 7 kr. Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) »sprejema upravnlStvo ln ekapedleljs v ,,katol. TIskarni" Ki»ptUirJ«Te allce St. 2. Rokopisi ue ne vTačajo, uefrankovana pisma ne »sprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemJi nodelje in prazuike, ob pol 6. uri popoldne. Vredni i t v& telef 6n - štev. 74. Štev. 58, V Ljubljani, v soboto 11. marca 1899. Letiiilc XXVII Kmetijsko zadružništvo drugod in pri ms. (Dalje.) Kako stalno napreduje to delo, vidimo iz sledečih podatkov: Posojilnic bilo je 1. 1892 463, 1. 1893 538, 1. 1894 647, 1. 1895 1097, 1. 1896 1785. Zadružnikov bilo je 1. 1892 51.511, 1. 1893 58.912, 1. 1894 71.417, 1. 1895 93.417, 1. 1896 129.987. Reservnega zaklada bilo je 1. 1892 1,302.829, 1. 1893 1,520.000, 1. 1894 2,021.000, 1. 1895 3,510.000, 1. 1896 4,433.000. Teh 1785 zadružnih posojilnic imelo je v letu 1896.: 129.987 zadružnikov, in skupnega obratnega denar, prometa (dohodki in izplačila) 245,847.964 mark! Da so se dosegli taki lepi vspehi, je pa poleg pravega zadružnega duha tudi zasluga vlade, ki s polno roko podpira tako delo. Tako je bavarska vlada dovolila zadružni kreditni banki 1 milijon mark kot brezobrestno državno posojilo, katero si, ko se opomore banka, zopet v obrokih odplača, nadalje je obljubila še en milijon mark triodstotnega posojila in letne redne podpore 60 tisoč mark. Ker se je denarni promet zelo razvil, dala je vlada zadružni banki še 3 milijone mark triodstotnega posojila. In tako kakor na Bavarskem smatrajo tudi v drugih deželah Nemčije dotične vlade, da ima država dolžnost potom zakonodavstva in uprave skrbeti za obstanek in krepki razvoj kmetijskega stanu. Zato smatrajo kot posebno dolžnost vse napore in poskuse kmetijskega stanu kar najkrep-keje podpirati. Zato vidimo, da vlada povsod, kjer so dotični krogi prerevni za samopomoč, poseže vmes in dovoli podpore za ustanovitev in v prvih letih za vzdrževanje mladega zadružnega zavoda ter mu ponudi nizkoobrestnega posojila. kAainmSmmimikmmfmmmmuamm imm..............■ i ■ « ■■ m»w««Mi»iiiiiiww- iij LISTEK. Liberalno pismo. Slavno uredništvo! Danes se nečem obračati na Vašega urednika, kajti vidi se mi, da je celo vredništvo Vašega lista zagazilo globoko notri v klerikalizem. Sicer si namreč no morem razlagati prečudne trmoglavosti, katero kažete, kedar bi se morali dati poučiti po »SI. Narodu« ali »Rodoljubu«. Zadnjič priobčili ste članek, v katerem se nahaja tudi beseda »pek«. »Slov. Narod« Vas je zato prav po pravici hudo prijel, češ, da ste sovražniki in uničevalci pekovsko obrti. Kaj pa ste Vi na to storili ? Ste se mar dali poučiti ? Ne ! Trmoglavo ste trdili, da ni v celem Vašem članku besedice proti pekom, marveč, da so le nahaja v njem beseda »pek«. Prosim Vas, ali ni že to zadosti ? Lejte, saj nekateri celo dokazujejo, da je v sv; pismu zapisano, da ni Boga, kajti stoji v bv. V intereBU državne uprave je, da deluje zadružna organizacija pravilno, vspešno in sigurno, zato treba rednega nadzorstva, katero vzdrževati je dolžnost vlade, ki v to svrho deli vsakoletne podpore. In prav iz tega razloga je pruska državna vlada oskrbela ustanovitev osrednjega kreditnega zavoda in finančni minister utemeljeval to zadevo s tem, da je navajal kot absolutno potrebo v pospeševanje osebnega kredita ustanovitev kreditnega osrednjega zavoda, iz katerega morejo zveze kmetskih in obrtnih zadrug dobivati oziroma izposojevati za njihov denarni promet potrebna sredstva. Ta predlog vlade je državni zbor odobril in določil v to 50 milijonov mark državnega posojila. V le malo letih je pruska osrednja zadružna posojilnica velikansko napredovala, kar naj bolje presoditi zamoremo iz vspeha, da je v letu 1897. znašal denarni promet 1987 milijonov mark! Vspeh je tolik, da ima zavod že dobičke, da dotira bogato reservni zaklad in daje državi že približno tri odstotke obresti od izposojenega državnega denarja. Oglejmo si pa tudi, kake vspehe imajo kmet-ske zadruge, ki so si postavile nalogo skupno nakupovati za kmetijski promet potrebne snovi in skupno skrbeti za prodajanje kmetijskih pridelkov. Kakor so zadružne posojilnice, osobito one po Raiffeisenovem načinu pravi blagoslov za male kmete in rokodelce in obrtnike, ker prav one so rešile nebroj gospodarjev iz oblasti oderuhov, ki so imeli vest po velikih obrestih izposojevati kmetu, tako imajo pa kmetske zadruge pripomoči, da se zniža trošek za prekupčijo, ki je neredko-krat jemala velik del dobička za-se in producentu pa komaj toliko pustila, kolikor ga je dejanjsko stal pridelek. Kmetovalec mora znati računati pri nakupovanju in pri prodaji svojih pridelkov in prav v tem je glavni pogoj za vspeh, ker davkov ne more znižati, prav tako ne more znižati plačil pismu : Brezumnež trdi v svojem srcu, da ni Boga-če je torej to dovoljeno proti sv. pismu, zakaj bi ne bilo tudi proti Vam ? Ali je Vaš list več kot sv. pismo ? No, torej! Z Vami klerikalci je sploh križ. Sedaj ste prišli, kot piše »Slov. Narod«, tudi na španskem na krmilo. In »Narod« pomilujo sedaj ubogo špansko ljudstvo. Seveda! Saj, kar so dosegli fra-masoni in liberalci v zadnjem času v tej srečnej deželi, vso bode sedaj šlo v nič. Sedanja klerikalna vlada bode vrgla Špansko 8 tistega vrhunca, na kateri so jo povzdignili liberalci. Saj zadnja vojska pod liberalno vlado Sagastovo je, ako stvar premislimo, samo povzdignila sijaj Španske, saj jo je pokazala v čudnej luči, torej sploh v luči. Ali bodo klerikalci v stanu, doseči kaj enacega ? Nikdar! Vendar pa so toliko predrzni, da so prevzeli velikansko dedščino po liberalcih. Ali ni to nečuveno? Rimska kurija, tako trdi »Narod«, vladala bode sedaj Špansko in konečno »Narod« pristavlja, da moramo primerjati Špansko danes še Grškej ali Srbiji. To zadnje, odkrito rečeno, me je zelo delavcem, ker pogostoma je hvaležen, če o nujnem delu dobi za drag denar dovolj delavcev. In z opravičenostjo trde oni, da so gospodarji sami krivi nevspehov, ker ne računajo s svinčnikom. Dandanes mora gospodar znati računati. Poglejmo le trgovca, tovarnarja, kako vse popred spravi na papir, predno se loti kupčije ali izdelovanja blaga. Dobro kupovati oziroma prodati pa tudi modremu gospodarju ni mogoče, ker je prešibek. Vsaj vidimo, da železnice privoljujejo olajšave le velikim naročnikom. 2e kedor naroči cel vagon, dokaj ceneje shaja, kakor oni, ki odda le nekaj stotov blaga. Treba je torej združenja, v družbi je moč! Tudi v tem nam je Nemčija naprej in se lahko od nje učimo. Leta 1890 bilo je 526 kmetijskih zadrug, leta 1897 že 1185 zadrug. Iz statističnih izkazov videti je, da 80 te zadruge v letu 1896 skupno naročile: 3,317.392 stotov umetnih gnojil, 6,4,42.681 stotov krmen-skih snovij, 381.085 stotov semena, 7,557.858 stotov premoga. Zanimiv je izkaz, da so zadruge dale preiskovati nakupljeno blago in vsled preiskave morali so prodajalci povrniti nazaj 19 112 mark za slabo umetno gnojilo, 3401 marko za slabe krmenske snovi (otrobi, preše itd.), 2636 mark za nečista semena. Zadružna zveza dala je namreč izvršiti 4492 preiskav kemiških gnojil. Iz tega je razvidno, da so kmetovalci pri zadružnem nakupovanju obvarovani tudi prevarjenja s slabim blagom. Da qJajšajo nakup strojev, osnovali so na Saksonskem centralno nakupovalno zadrugo, katera je pripomogla, da so se cene zelo znižale strojem. Promet tega zavoda je razviden iz sledečih številk : osupnilo, ker do sedaj res nisem vedel, da ima rimska kurija tak upliv na Grškem in v Srbiji. Torej tako daleč seza upliv rimske kurije I Na zadnje je ta upliv še celo v »Narodovem« uredništvu? Kdo ve? Malo se pa res bojim. Naposled tudi tam rimska kurija vse duhove, kar se še da, zmede! Potem pa nastopi tudi tam, kakor trdi »Narod« o Španskej, tisti proces, kakor v starem Rimu. Te zadnje besede so me tudi malo zbegale. Povejte mi, ali je v starem Rimu vladal tudi ta strašni klerikalizem ? Ali je tudi tam ta grozna rimska kurija igrala svojo ulogo ? Kamor sc človek ozre, povsodi ta klerikalizem, ki že kar preseda Vašemu V Ljubljani 11. marca 1899. Janezu Napredniku »ponižnemu pa odločnemu služabniku liberalne misli«. L 1889 nakupilo se je za 5735 mark kmet. strojev in 341 orodij; 1. 1890 za 197.562 mark kmet. strojev in 16548 orodij; 1. 1891 za 416.733 mark kmet. strojev in 41427 orodij ; leta 1896 za 504.931 mark kmetijskih strojev in 234784 orodij. V sedmih letih znaša prihranek pri nakupu strojev lepo svoto 400.000 mark._(Dalje sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 11. marca. O bližnjem zasedanju češkega deželnega zbora objavljajo listi najrazličneje nazore. Glasila radikalne smeri za trdno pričakujejo, da se bodo poleg gospodarskih razpravljala tudi na vsak način važna politično-narodnostna vprašanja in to tudi tedaj, ako se Nemci zasedanja ne vde-leže. Ministerski predsednik, ki biva te dni v Pragi in je že včeraj konferiral z namestnikom, deželnim maršalom ter načelnikoma obeh deželnozbor-skih klubov, bo po njih mnenju že toliko pripravil pot, da se bo razgovor o spravi lahko nadaljeval tudi izvan deželne zbornice. Konečno se jim pa tudi ne zdi nemogoče, da se nemški poslanci konečno vendarle vdeleže bližnjega zborovanja. ker bodo morali biti zadovoljni, ako se izvede tak vladin načrt, o kakoršnem sedaj pišejo javni listi in ako jim je res le količkaj na tem, da se čim preje povrne v deželo mir in red. — Bolj pesimistiško pa sodijo o tem zmerneji listi in mej njimi posebno praška »Politik«, ki piše doslovno: Ker bo bližnje zasedanje deželnega zbora radi abstinence nemških poslancev brez vsake politične debate, bo imel deželni zbor dovolj časa, pečati se z gospodarskimi, pred vsem s finančnimi vprašanji. — Kdo ima torej prav, se sedaj še ne more reči, ker je pač vse odvisno od vspehov pogovora min.Jpredsednika z zastopniki obeh narodnostij in od jutrišnjega sklepa nemških zaupnikov. Dosedaj je le to gotovo, da se nemška radikalna struja nikakor ne uda, ne ve se pa, bode li imela tudi nadalje še toliko privlačne sile, da potegne za seboj vse zastopnike nemškega naroda. Avstro-Ogerska v orijentu. Avstrijska vojna ladija »Cesarica Elizabeta« je dospela v četrtek v Hongkong. Ta vest je dala nekaterim dunajskim listom povod, da so spravljali dohod naše vojne ladije v zvezo z namenom naše vlade, zagotoviti si del obrežja ali vsaj kako važneje trg. pristanišče. Naglašalo se je že, da bo zasedla naša država del kitajskega obrežja pod popolno jednakimi pogoji, kakor recimo Rusija in Anglija Današnja »Winer Abendpost« pa izjavlja, da je ta vest povsem neresnična, ne dostavlja pa, kaj je namen dohodu avstrijske vojne ladije v kitajske vode. Bodisi kakor koli, res je, da se v zadnjem času evropske velesile izredno zanimajo za kitajsko obrežje, posebno pa Italija, ki je zadnji » -~.r Vir ■. jr—"" ' I TT^ I "i1 it 1 I I II T.....I ggga Sodnji dan. Spisal J. Joergensen. XVI. Gospoda ni doma, toda če počakate, pride gospod gotovo kmalu. S temi besedami je vedla hišinja Niels Graffa v pisarno njegovega urednika. Bilo je že popolnoma temno in hišinja je prižgala plin sredi sobe nad mizo. Niels je sedel. Tako dobro je poznal to sobo — veliko pisalno mizo z mnogimi knjigami in papirji in luč z zeleno-svilnatim klobukom, — bakrene svetilnike pred visokim ogledalom v zlatem okvirju, — mnoge slike izvrstnih umetnikov na stenah, težke gardine na oknih. In izza njih se je videlo mračno nebo z jarboli in vrvmi na ladijah. Niels Graff je čakal pol ure. Potem je slišal nekoga v veži. Hip pozneje je stal šef pred njim — majhen, vitek, oster in pameten. Dobrovoljen nasmeh mu je zaigral trenotek na obrazu; segel je Niels Graffu v roke in ga povabil prijazno sesti nazaj na stol, s katerega je bil vstal. Želite ? Niels Graff mu pove svojo stvar. Denarja potrebuje. Urednik pogleda za hip pred se in se pogladi po bradi. Potem vzravna glavo, kakor mož, ki je storil kak sklep. čas storila mnogo, dosedaj seveda ne posebno vspešnih korakov v dosego svojega namena. Kitajci nekako začudeno gledajo »neomikane« Evropejce, ki se laste njih ozemlja. Ako torej Avstrija dosedaj morda še ne goji želje po delu kitajskega obrežja, je vender vsekako potrebno, da se naš zunanji urad po vzgledu drugih držav malo bolj začne zanimati za koristi Avstrije v inozemlju. Gorenje vesti torej ne kaže energično dementirati, marveč ako ni še resnična, skušati, da so čim preje uresniči. Vojaška predloga v nemškem državnem zboru bo rešena popolno v vladnem smislu, ker je vlada pridobila na svojo stran vselej odločujoči centrum. Predloga je v budgetnem odseku že vsprejeta v drugem branju in toraj ni nobenega dvoma več, da zmaga vlada tudi v ple-numu. Budgetna komisija je namreč vsprejela predlog centruma, naj se stalna armada do leta 1903 polagoma pomnoži na 495.500 mož in pre-osnujo topništvo. Črtalo se je toraj iz vladne pred loge skupno le 7006 mož. Kajpada je morala vlada za to uslugo centrumu obljubiti, da bo izpolnila njegove zahteve. V javnosti se o tem seveda še nič ne poroča, toda gotovo je, da ima centrum v rokah zadostno zagotovilo. Dreyfasova afera, na katero se je v francoskih krogih v zadnjem času skoro popolno pozabilo, bo prišla na dnevni red najbrže še le v drugi polovici meseca aprila. Volitev predsednika republike ter znana vladna predloga glede sostave senata pri kasacijskem dvoru v revizijskih zadevah je potisnila to umazano zadevo v ozadje. Sedaj se v tem oziru nekoliko več govori v javnosti. Prvi predsednik kasacijskega sodišča je določil poročevalcem o tej zadevi drugega predsednika Ballot Beaupre-a, ki mora do aprila meseca izgotoviti svoje poročilo. Glavna javna obravnava se vrši najbrže v drugi polovici aprila. Cerkveni letopis. Ave Leo! (Konec.) To pa ni golo domnevanje in pobožno upanje Leona XIII. Da je to bridka resnica, pričajo vsi časi krščanstva. Zato sl^bo služijo človeštvu in tudi — sebi oni, ki katoliški cerkvi in njenemu poglavarju v njegovih vzvišenih in idealnih smotrih mečejo polena pod noge in delajo jezove klerikalni povodnji.« Ta »povodenj«, če že tako imenujemo nadnaravno silo katoliške cerkve in rimske stolice, že skoro 2000 let svet poplavlja. In povsod, kamor je prodrla, ga je namočila tako blagodejno, da je največje duševne puščave izpremenila v to-lažilne zelenice, v plodonosne planjave. Kjer pa so se zgradili jezovi, nastala je zopet kmalu gola puščava. Tako je bilo povsod in v vseh dobah: od bizantinskih cesarjev do Hohenstaufov, od Hohen-staufov do Lutra, od Lutra do Napoleona in od Dobro veste, Graff, da se ne obračate danes prvič s takimi željami do našega lista. Odjenjali smo toliko, kolikor je bilo mogoče — vendar tudi sami morate vedeti, da je Vaš račun že močno narastel in da niste zadnji čas za list ničesar storili, Jaz nisem Vaš varuh, in Vi imate popolno prostost. Vi lahko delate ali ne, kakor se Vam zljubi. Nasprotno pa nam ne smete zameriti, če se tudi mi po tem ravnamo. Radi dajemo nagrado naprej, in celo veliko nagrado, če kdo dela za nas. Kdor pa tega ne stori, je jasno, da tudi od nas ne more ničesar pričakovati.' Hudo mi je, da živite v tako žalostnih gmotnih razmerah, toda list vendar ne more biti odgovoren za to, kako vi živite. V zasebne razmere svojih sotrudnikov se ne vmešavamo. Urednik je vstal, nekoliko razburjen, a vendar zadovoljen, da je povedal, kar je moral povedati. Graff je zamrmral nekaj uljudnih besedi, in vred nik ga je uljudno spremil do vrat. Ko so se pa za njim zaprla vrata in je slišal, da se oddaljujejo v sobi lahni koraki, je zgubil ves pogum in vso nado. Prav počasi je stopal po pripravni, razsvetljeni, s peskom poBUti poti. Kajti zunaj — tam je bila sama tema, jesensko deževje, dolga, vlažna pota, in cestno blato je sililo skozi njegove strgane čevlje. In prav zunaj je bil njegov dom, soba, kjer sta čakala žena in Erik, kjer ni bilo ves dan ne zakurjene sobe ne gorke jedi. Napoleona do Bismarka, in tako bo tudi v bodoče. »Povodenj« se je razlivala in se bo razlivala na vse strani, in naj se ji stavijo nebotični jezovi. Ta »povodenj« je božje delo, jezovi pa so delo človeških rok. Rušili se bodo kakor doslej tako tudi poslej z groznim polomom in ropotom. Duh se ne da v meh vjeti ali v ječo prikovati, najmanj pa v birokratskih pisarnah med papirnatimi skladi skupaj stlačiti. »Duh (božji) veje, kjer hoče, in glas njegov slišiš, pa ne veš odkod prihaja, ali kam gre«, tako je govoril sam Zveličar Nikodemu (Jan. 3, 8.) Naj le delaio jezove in rušijo sv stolico! Zgodovinar Taine pravi: »Pot od altarja do prestola ni dolga. Ko so v preteklem stoletju ljudska srca od altarja proč obrnili, je bilo zadosti 30 let, da so prestol prevrnili.« Leta 185S. je izrekel že prej omenjeni (luteranski) vseučihški profesor Stahl v Berolinu te-le besede: »Resnično, ker so evropske države tako globoko omajane, more se z veliko dozdevnostjo sklepati, da se bodo narodi, potrebni varstva in naslombe, slednjič kakor v srednjem veku zbirali okoli jedne moči, okoli rimske stolice.« (Stahl, Der Protestantismus als polit. Princip, 47.) ln to se je jelo uprav za Leonovega vladanja uresničevati. Kdo bi si pred 40 leti to mislil? In zdaj je celo že stari lisjak Bismark, ki je zatrjeval: »V Kanoso ne pojdemo!« in to s takim patosom, da se je po celi Evropi slišalo, naposled venderle pritekel ne le pred Kanoso, temveč še malo nižje doli pred — Vatikan ! »AH die Riesen sind nur Zvverge, ali die Herrn nur arme Knechte; Ob sie gleich den Frevel wolIeD, ftirdem miissen sie das Rechte. (Weber. Dreizehnlinden.) Duhovi človeški se menjajo in vrtijo, in vrti se tudi politika kakor lesen oborožen možic razpostavljen vetrovom vrhu strehe. Le jedna politika je stalna in dosledna od začetka do danes, politika katoliške cerkve in rimskih papežev! — Pesnik Schiller je v svojem delu »Geschichte des 30 jiihrigen Krieges« pač dovolj pokazal, kako daleč je od katoliškega mišljenja, a vender priznava : »Kakor so bili papeži različni po svojem temperamentu, mišljenju in zmožnostih, tako stalna, jednakomerna in nespremenljiva je bila njih politika. Čeprav se je z vsakim umrlim papežem pretrgala veriga prestolonasledstva in se z vsakim novim papežem zopet sklenila; čeprav noben prestol na svetu ni tolikokrat spremenil svojega gospoda, in nobeden ni bil tako viharno zaseden in tako viharno zapuščen, vender je bil to jedini prestol na celem krščanskem svetu, ki svojega posestnika dozdevno ni nikoli zamenjal, ker so le papeži umirali, duh pa, ki jih je poživljal, je bil neumrljiv !« In znani modroslovec Ni-kolas piše: »Na zemlji ni nič trdnega, nič stalnega, kamor bi človek mogel nasloniti svoje življenje. Ideje, dežele, kralji minevajo; vse spremi- Pogledal je na cerkveno uro, bilo je polde-setih. Erik je bil pač sedaj že v postelji in žena je gotovo sedela sama, sedela je v temi in strmela v temo, kjer so plapolala v vetru posamna plinova plamena, in je žvenketalo steklo na svetilkah. — Sedela je tu in strmela in strmela v bodočnost, ki je postajala od dne do dne temnejša, vedno obupnejša. Niels Graff je obstal na cesti. Polasti se ga neskončna žalost, skrb za življenje, ki je je na-pravljal sebi in svojim, pričel se je kesati. Pogledal je krog sebe. Velike ladije so ležale temno in mirno v pristanu z nekaterimi svetilkami in posameznimi razsvetljenimi okni v kajitah. Hrušč in dnevno gibanje sta prenehala. Nobene žive duše ni videl na dolgi, mokri cesti, kjer so bile vse hiše razsvetljene. Niels Graffa se polasti misel, da je zapuščen. Čutil je, da si sam ne more pomagati, da je sam tako obupan, da sam ne more ničesar — da bi od notranje bolesti mogel kričati. Zavržen, zavržen od vseh, obsojen in zgubljen.-- In tiho je zaječal : — Moj Bog, moj Bog! Niels Graff je pa živel v veri, da ni Boga. Bog je bil le senca, katero vrže človek v prazni svetovni prostor, velika, nadnaravna senca v praznem prostoru. Vedel je, spoznal je to že takrat, ko je posedal še po šolskih klopeh. Ni Boga. (Dalje slčdi.) Priloga 58. štev. „Slovenca" dn6 11. marca 1899. nja z besno hitrostjo svojo podobo, svoj kraj in zgine s površja zemlje. Le jedna ustanova je in jeden človek, ki po svoji nepremakljivosti nudita naši pameti sliko stalnosti večne trajnosti: cerkev in papež!« (Nikolas, Studium der christlichen Phi-losophie.) Novica, da je sv. Oče Leon XIII. nevarno obolel, je pač s strahom in žalostjo napolnila vesoljni katoliški svet, saj trpi — oče krščanstva! — Ako pomislimo, da stoji častitljivi starček na vrhuncu človeške starosti, moramo se resno zanj bati, ker tudi on je človek in bo moral iti jedenkrat »pot vesoljne zemlje«. (3. Kralj 2. 2.) Slovenci, molimo za svojega najboljšega Očeta, da ga nam Bog še ohrani, ako je njegova sveta volja! V vsakem slučaju pa zaupajmo trdno v Njega, ki je v svoji neskončni ljubezni do človeškega rodu stopil na zemljo in tu postavil nam v blagor svojo cerkev — na skalo! S Brčno hvaležnostjo in s trdnim zaupanjem do Boga smemo v teh resnih, osodepolnih trenotkih izgovarjati ve-kovite besede: »Fugite partes adversae! Vicit Leo de tribu Juda !« (Apoc. 5. 5.) Jos. B en k o v i č. Slovenska Matica. 116. odborova seja v sredo dne 8. sušca 1899. leta. Navzoča i: Gg. Fr. Leveč (predsednik) j A. Hartal, dr. J. Janeiič, A. Koblar, dr Fr. Lampe, dr. J. Lesar, Fr. Orožen, M. PleterSnik. dr. L Požar, S. Rutar, A. Senekovič, dr. J. S tarč, I. Šubic, A. Tavčar, S. Vavru, Fr. Wiesthaler in V. Zupančič (odborniki); E. Lah (zapisnikar). Skupaj 18. Predsednik proglasi sklepčnost, pozdravi navzočne in pozove odbornika dr. Janežiča in A. Tavčarja, da bodita overovatelja današnjemu zapisniku. Zapisnik o 115. odborovi seji. pregledan in potrjen po overovateljih dr. Le sar ju in Va vr u tu, se odobri brez ugovora. Na ogled je zapisnik o seji književnega odseka z dne 1. sušca. Iz predsednistva se vzame na znanje, da se je odborova deputacija (gg. Leveč, Grasselli, dr. Stare, Sušnik in Kržič) dne 2. rožnika lani poklonila novemu knezoškofu in da je odbornik dr. Tavčar društvo zastopal pri Palackega stoletnici v Pragi dne 18. do 20. rožnika lani.— Dne 6. malega srpana lani je praznoval častni član dr. Jagič, kateremu je dr. Strekelj posvetil I. zvezek svojih »Slovenskih narodnih pesmi«, na Dunaju svojo šestdesetletnico. Mestni zastop v Starem mestu na Beneškem se je v posebnem pismu z dne 11. malega srpana lani zahvalil za poslano knjižno darilo in izrazil nndo, da bo Matica pri Pavla Diacona tisočletnici, ki se bo praznovala letos meseca kimovca, osebno zastopana. Pri Koseskega stoletnici dne 14. velikega srpana lani v Spodnjih Kosezah sta Matico zastopala predsednik in tajnik. Ob umoru Nj. Veličanstva cesarice Elizabete je posebna deputacija (gg. Leveč, dr. Lampe in Wiesthaler) dne 15. kimovca lani potem c. kr. deželnega predsedstva izrazila osebno svoje najgloblje sožaljenje. Dne 2. grudna lani so v imenu Matice ob cesarjevi 50letnici gg. Leveč, dr. Lampe, Senekovič, Šubic in Wiestha-ler prosili c. kr. deželno predsedstvo, naj izjavo prevdane zvestobe sporoči pred Najvišji prestol, za kar je društvo dne 16. grudna lani od c. kr. deželnega predsedstva prejelo cesarjevo zahvalo. Ob istej priliki so bili iz Matice odlikovani: Častni ud dr. Jagič; odborniki: dr. Detela, Maj-ciger, dr. Sernec, Stegna r, Svetec in Šuklje, ter poverjeniki: Glavina, Jelovšek, Kragelj, Roblek in Schrey. Vsem se je iz predsedništva čestitalo na odlikovanju Najvišjega mesta. — Dne 10. svečana letos je Matica brzojavno čestitala svojemu častnemu članu b a ronu dr. F r. L. Rieger ju ob njegovi osemdesetletnici. Odobre se nagrade pisateljem, urednikom in korektorjem društvenih knjig za leto 1898 soglasno po dotičnih nasvetih književnega odseka. Za 1. 1898 prejmo društveniki po šest knjig, namreč: 1. Letopis za 1. 1898. Uredil prof. Ant. Bartel; 2. dr. K. Štrekelj : Slovenske narodne pesmi. IV. snopič; 3. dr. K. Glaaer: Zgodovina slovenskega slovstva. IV. del. 4. I. Šubic: Elektrika II. del. 5. Zabavne knjižnice XI. zvezek in 6. Anton Knezove knjižnice V. zvezek. Knjige obsegajo 82 tiskovnih pol in se začno razpošiljati dne 13. sušca. Zakasnile so se, ker neka tiskarna svoje knjige ni mogla izvršiti ob pravem času. Na znanje se vzame, da je književni odsek vrnil pisateljem več rokopisov, ker po mnenju presojevalcev niso ustrezali društvenim pogojem. Več rokopisov se še ocenjuje; nekateri so pa društvu obljubljeni. Odobri se knjižni načrt za tekoče leto. Sklene se občnemu zboru priporočiti, da se Matica takoj loti izdavanja »Stenskega zemljevida«, in odobre se pogoji, po katerimi se ima to zgoditi. Sklene se nadalje, prositi c. kr. ministerstvo za bogočastje in nauk za stalno podporo v znanstvene namene in odobri se načrt dotične prošnje, ki jo je sestavil predsednik. Na znanje se vzame poročilo o poverje-ništvih. Nove poverjenike so dobili: Rečica, Črnomelj, Sarajevo. Šmohor, Podgrad, Ajdovščina in Krško. Število udov se je lani pomnožilo za 219; od zadnje seje je pristopilo društvu na novo troje ustanovnikov in 277 letnikov, tako da šteje Matica zdaj 3099 udov. Knjižnici je prirastlo 323 knjig ; knjižna zaloga se je lani veliko živahnejše razprodajala nego predlanskim; pa tudi število prosilcev za brezplačne knjige sj je močno pomnožilo. Tedenski koledar. Nedelja, 12. marca: 4. postna, evang.: Jezus nasiti 5000 mož Jan. 6. Gregorij I. p. — Ponedeljek, 13. marca: Evlrazija dev. — Torek, 14. marca: Matilda kralj. — Sreda, 15. marca: Longin muč. — Četrtek, dne 16. marca: Hilarij in Tacij mm. — Petek, 17. marca: Patricij šk., sv. Kri Gosp. — Sobota, 18. marca: Ciril Jeruz. šk. — Solnce izide 15. marca ob 6. uri 16 minut, zaide pa ob 6. uri 3 minute. — Lunin spremin: Prvi krajec 19. marca ob 4. uri 22 min. zjutraj. — Musicasacra v nedeljo dne 12. marca: V stolni cerkvi velika maša ob 9. uri^Mašo zl. F. Uhl, graduale in traetus Foersterjev, olertorij dr. Fr. Wittov. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Mašo zložil Jan. Nep. Skraup, graduale Foersterjev, ofertorij Schopfov. Dnevne novice. V Ljubljani, II. marca. (»Stari in novi budhizem«.) Pri zadnjem prijateljskem večeru v Katoliškem domu je gospod Evgen Lampe najprej očrtal kulturne razmere ob nastopu Gotama-Buddhe. Držeč se južne Pžili-tridicije je podal zgodovino Buddhe, ki je živel med sredo in koncem 6. stoletja pred Kr. Kar vemo o njem, so večinoma legende, več stoletij po njegovi smrti spisane v vezani besedi. Splošni verski pojmi, ki se nahajajo v vseh naravnih ver stvih, tudi buddhizmu niso tuji, a razlikuje se od drugih zlasti v tem, da zida svojo moralo zatajevanja brez metafizične in dogmatične podlage. Bng, duša, bivanje sveta stoje izven njegovega sestava, kateri pozna samo človeško trpljenje in je skuša odpraviti z mivano — z uničenjem volje, strasti in bivanja. Statistični podatki o buddhizmu so negotovi, ker se pod tem imenom štejejo tudi konfutsejevci, taotsejevci, laotsejevci, častivci rajnih in šintoisti, ki so pa pristaši bistveno različnih verskih zistemov. V novejšem času so teozo-fične družbe v Ameriki in Angliji začele propagando za buddhizem. To je tem ložje, ker ima buddhizem več skupnih naukov z novimi modro-slovnimi sestavi: subjektivizmom, materijalizmom, spiritizmom, panteizmom, posebno pa s pesimističnimi nazori Schopenhauerja in Hartmanna. Strinja se tudi z nazori družb za »etično kulturo«, katere hočejo vpeljati neko medversko etiko brez dogem. V ozki zvezi so ti buddhisti z descen-denčno teorijo in z darvinizmom. A natančna primera buddhizma s krščanstvom jasno kaže njegovo nesposobnost. Krščanstvo je božanstveno in je princip izpolnjevanja in pravičnega napredka, buddhizem pa je princip kvijetizma in propada. Buddhistična propaganda v novejšem času nam priča jedino le to, da se mora celo modroslovno brezverstvo nove dobe toliko udati naravni želji človeštva po nadnaravnem verstvu, da si mora ogrniti svojo naprednost s supranaturalističmm plajščem, bodisi tudi, da je ta samo stari plajšč indijskega berača Buddhe. (Gledišče.) »Trubadur«, divna Verdijeva opera se je pela sinoči na našem odru — pred praznimi klopmi. Ko smo ob določenem času vstopili v gledališko dvorano, obšla nas je zona ob tej praznoti; zakaj naši vrli altistinji gospodičini R a d-k i e w i c z, ki je imela sinoči svoj časten večer, te — »časti« nismo privoščili. Ljubljančani smo res jako nehvaležen in povrh še sila prenagljen rod. Zadnjič je »Narodova poročevalec morda res malo preosorno pograjal razne nedostatke, ki smo jih opažali pri predstavi »Fausta« ; morda je tista kritika tudi kaj zagrešila na sinočnem »častnem« večeru, toda čisto nenavadna abstinenca občinstva sinoči je bila vkljub temu naravnost — škandalozna. Naša opera je doslej svojo nalogo izvrševala v popolno zadovoljnost občinstva, tako da so jo vkljub narodni mržnji prav pridno pohajali celo Nemci. Toda, če bo občinstvo tudi napram operi tako apatično, bomo tudi z opero kmalu tam, kjer smo z dramo, in ostale nam bodo le še tiste lahkoživne moderne predstave, ki sicer navadno ljudstvo vlečejo, a so brez vsake umetniške vrednosti. Odkrito izpovemo, da smo 6inoči gospodično beneficijantinjo obžalovali in to tem bolj, ker so se vse pevke in pevci tako vrlo potrudili, da smo bili popolnoma zadovoljni in je »Trubadur« dosegel popolen vspeh. (Repertoir slovenskega gledališča.) Jutri v nedeljo se bo igrala tretjič izvirna narodna igra s petjem »Rokovnjači«, po Jurčič Krsnikovem romanu dramatizoval Fr. Govekar. Pevske točke je zložil Viktor Parma. — V torek 14. t mes. gostuje kot Derblay v Ohnetovi drami »Fužina r« gospod Ign. Borštnik iz Zagreba. (f P. Gregor Jeuič.) V Celji je včeraj nenadoma umrl P. Gregor Je nič, gvardijan kapucinskega samostana. Doma iz Podgrajske župnije na Dolenjskem, bil je vzoren redovnik, več let gvardijan v Krškem in v Celji in jako čislan spovednik, dobro znan po Kranjskem in Štajerskem. Bog mu poplačaj njegovo neutrudljivo delovanje za blagor duš! (Osebne vesti) Pristav v tukajšnji tobačni tovarni, Josip P r o s , je imenovan kontrolorjem za tovarno v Piseku. — Poštni koncipist Mihael Ciulich v Gradcu je imenovan poštnim komisarjem za Trst. — Premeščena sta poštna asistenta Edv. R o d e r z Dunaja v Ljubljano in Fr. Stanislav iz Ljubljane na Dunaj. — Mesto poštnega odpravnika v Lazah je podeljeno ondot-nomu posestniku Pr. Matjanu in ono pri poštnem uradu v Srednji Vasi pri Kočevju odpra-viteljici P. Meden v Kočevju. (Zavarovalnica krščansko • socijalne organizacije) stopa v življenje; vse potrebno je že pripravljeno. Spreten in vešč gospod hoče prevzeti upravo za prvi začetek. Zavaruje se lahko na dvojen način. — Oddelek A zavaruje starostne rente ali pokojnine za starost, oddelek B pa zavaruje dote otrokom. Ker mora zavarovalnica imeti vsaj 200 članov, da zamore začeti poslovati, naj se oni, ki se zanimajo, hitro vpišejo ali priglasijo. Ta vpis še ne zaveže kaj vplačevati, zato se napravijo pozneje z vsakim članom posebej potrebne pogodbe. Priglasnice se dobivajo pri vredništvu »Slovenca«, kjer se dajajo tudi druga potrebna pojasnila. Naši listi bodo o tem zavarovanji prinašali posebne sestavke s poukom in vzgledi. (Napovedovanje doliodarine.) Finančno vodstvo je svojim podrejenim oblastvom v navodilu za odmerjevanje osebne dohodarine naročilo, tudi dohodke od manualnih stipendijev vštevati duhovnom v dohodarino, utemeljujoč svoj odlok s tem, da je postava o kongrui z leta 1885 razveljavljena in da imamo sedaj nov zakon, za kateri ne velja več odlok finančnega ministerstva, po katerem dohodkov manualnih stipendijev ni vračunati v dohodarino. Nam se dozdeva, da bi po novem zakonu bilo tembolj umestno, ostati pri omenjenem odloku finančnega niinisterstva, ker po novem zakonu o kongrui niti dohodki ustanovljenih stipendijev niso všteti v kongruo. Ljubljanski knezoškofijski ordinarijat se zato obrne do odbora avstrijskih škofov, ki se v kratkem snidejo na Dunaju, da pri finančnem ministerstvu posreduje o tej zadevi ter da so dožene jednotno postopanje za duhovne cele države. Toliko v pojasnilo na razna vprašanja. (Spremenjeni vozni red.) Počenšl s 15. marcem so za nekaj minut spremeni čas odhoda in prihoda dolenjskega osobnega vlaka. Iz Ljubljane odide zjutraj ob 654, opoludne ob 105 in zvečer ob 6 55 ; pride pa iz Novega Mesta oziroma Kočevja zjutraj ob 8-21, popol. ob 2 32 in zvečer ob 8-48. (Polje častikraje.) Včerajšnji »Narod« poročajoč o naši porotni tožbi pravi: ». . . . že včeraj je obravnava dognala, da je glasilo naše duhovniške stranke občečislanemu županu vipavskemu na tak krut način čast kradlo, da je upravičen izrek: Jaroslav Hocht naj se pride k »Slovencu« učit, če hoče postati strokovnjak na polju častikraje.« — »Narod« je pri tem samo to pozabil povedati, da je on posredovanjem Žida Penižeka po svojih predalih prav pošteno pomagal Jaro-slavu Hechtu obrekovati Gregoriga, zato bo Hecht našel mnogo plodovitejše polje častikraje pri »Narodu«, nego pri nas. Vsaj je znano, kako grdo je lagal »Narod« o otroškem davku, katerega je baje pobiral rudniški gospod župnik; ko mu je ta poslal popravek, dostavil je »Narod« popravku, da je njegov poročevalec sedaj slučajno odpotoval — pa ga še sedaj ni nazaj. Kako je lagal nedavno o šmartinskem županu glede one beračice na gnoju, smo pred kratkim povedali. Res, na polji častikraje je »Narod« strokovnjak in ima v Slovencih za to stroko monopol. (Postojnske in Metelkove ustanove za invalide) podelil je za letos deželni predsednik Mih. Kovaču iz Postojine, Jos. Kocjanu iz Kamna, Jem. Habjan-čiču iz Sloganj, Jan. Polancu iz Cešnjice, Janezu Gomilarju iz Sel in S llovarju iz Gor. Vasi. (Žepna ura najnovejše vrste,) kakoršne dosedaj v Ljubljani ni bilo na ogled, se lahko ogleda v zalogi tukajšnjega urarja g. Josipa Čeme na Kongresnem trgu. (Nova nadloga.) Iz Radovice se nam poroča, da je od 5. t. mes. zaprta meja na Hrvatsko ne samo glede na kupčijo s svinjami, ampak tudi z govejo živino in s konji ne smemo čez mejo, ker je tam zelo razširjena bolezen na jeziku. Jezik oteče, poči, in je ta bolezen nalezljiva; zatorej zaprtija za nedoločen čas. — Imamo zdaj prašičjo, govejo, konjsko in — pasjo zaprtijo. Naj bi bila as peta ona, ki bi odvračala naše ljudi od Amerike. (Cuzzi obsojen.) Sodnijski branitelj odvetnik dr. Cuzzi, ki je nedavno na tržaškem sodišču zahteval tolmača za hrvatski jezik in je ostavil dvorano, ko je sodišče odklonilo to zahtevo, je bil od tega sodišča zdaj obsojen na 25 gld. globe. Vsled tega velik hrup v Izraelu, ki hoče odločno nastopiti proti rabi slov. jezika na sodišču. (Razpuščeuo lahonsko društvo.) Vlada je razpustila društvo mladeničev »Lega dei giovani« v Trstu, ker je prekoračilo svoj delokrog, določen po pravilih. To društvo je vprizarjalo vse one agitacije, demonstracije in proteste, ki so bili naperjeni proti našemu narodu in obstanku Avstrije ob Adriji — z eno besedo: delovalo je v pravem pomenu italofilske propagande. Razpuščeno pa je bilo zdaj že v drugič, seveda le, da se ustanovi v tretjič pod drugim imenom! (Z Reke.) Raz naše pomorske oblasti začela je bila plapolati mažarska zastava, ali zginila je za nekaj dni, in mesto nje plapola zopet prejšnja avstro • ogerska. Hoteli so se pokazati samostojni gospodarji, ali ni šlo še za zdaj. Govori se nekaj po mestu glede odstranjenja te zastave, povod je baje dalo srečanje dveh parobrodov v Kvar-neru Eden —[mažarske finance, plul je pod ma-žarsko zastavo in dajal znamenja drugemu vojaškemu parobrodu, kateri se pa ni hotel nato ozreti, ker ni opazil postavne zastave. Prvi je zahteval ostro preiskavo, a drugi znal je še ostrejši odgovoriti in pritožiti se na pravem mestu. To pravijo da je povod, a vzrok tiči gotovo globokeje. Za zdaj je zmagala še pravica nad drzovitostjo. * * * (Protestantsk Salomon.) Poročali smo nedavno o velikih prepirih v anglikanski cerkvi mej evangelisti in rituvalisti; prvi so proti vsem slovesnim obredom, drugi pa se v tem bližajo katoliški cerkvi. V tem pogledu zanimiv dogodek poroča »The Catholic Times« : Culi smo večkrat, da se služba božja v anglikanskih cerkvah prav različno opravlja, kakoršne ima namreč pastor nazore ob obredih. Vendar nekaj novega pa je, kar je uvel vikar v Burtonvvoodu "VVarrington. Oznanil je namreč, da se bo v njegovi cerkvi obhajala cerkvena služba na dvojni način, ob 9'/» za ritualiste, ob 10'/i za evangeliste. Kaj bi bil mogel še več storiti za vas, dejal je pastor svojim župljanom, tisti, ki hrepenite po evharistiji, bodete zadovoljni ob pol 10, vam pa, ki želite le psalmov in prostih obredov postrežem ob pol 11. Res pripraven pastor, ki prav umeva duha anglikanske cerkve. Če bo opravljal službo v cerkvi ob pol 10, bo opravil mašo, in če se zopet prikaže v cerkvi uro pozneje, bo zatajil opravilo, katero je izvršil pred jedno uro. Več nego to res ni mogel storiti ta protestantski Salomon. (Nenavaden rekrut.) Iz Eupena v Aachenskem okraju poročajo, da se je predstavil te dni naborni komisiji 201etni rekrut, ki pa tehta samo 14 funtov in katerega je mati na rokah prinesla pred komisijo. Mladi »mož« je nekako tako velik, kakor jednoletno dete, sliši dobro, govoriti pa no more in je poleg tega hrom. Rekrut je jeden iz-mej štirinajstih otrok neke delavske rodbine in ima še osem živih bratov in sestra, ki so vsi krepki. Več bratov je že odslužilo vojake. (Luchenijev spovednik) abbe J. G. Blanhard je bival te dni na Dunaju ter bil pri cesarju v avdijenci. Obiskal je tudi več višjih dostojanstvenikov. Sinoči se je povrnil v Genevo. (Vpliv godbe na človeka.) O tem poročata irancoska biologa Binet in Courtier to-le. Dur-in moll-akordi kakor tudi disharmonični glasovi so povzročili živahnejše dihanje; melodije, resne in vesele so povspešile delovanje srca, in sicer je bil najočividnejši vpliv živahnih melodij. V poštev je prišla tudi vsebina napeva. Vpliv godbe na človeka je znan tudi iz vsakdanjega življenja; znani so slučaji, ko je človek zgubil zobobol ali pa glavobol, ko so mu zadoneli na uho glasovi vojaške godbe. Pogostno slušanje muzike draži živčenje in vodi k nervoznosti. (Žgaujepitje na Francoskem) se grozno širi. Absinth je postal prava francoska narodna pijača. Ako bereš čabopise, ki so duševna hrana neizobraženih in izobraženih Parižanov, tedaj si prepričan, da je zašel alkoholizem tudi v vredništva in da marsikateri članek ne bi bil tako pisan, ako bi ne bil pisatelj malo poprej nekoliko časa vse prevelik častilec »zelene muze«. Številke, ki jih beremo v nekem francoskem listu, napolnijo človeka po pravici s strahom. Dokazujejo namreč, da se je alkoholizem povspel na Francoskem do tako visoke stopinje, da mora privesti prej ali slej francoski narod do roba propada. Te številke tudi dokazujejo, da večina naroda trpi grozne posledice vsled uživanja alkohola. — Statistika pravi, da je na Francoskem več kakor 450.000 krčem in žganjarnic. Francoski narod zavzema danes v Evropi prvo mesto, kar se tiče žganjepitja, ker na vsacega človeka pride na leto povprečno štirinajst litrov čistega alkohola. (Še pred dvema letoma je zavzemala Francoska v tem oziru s 4-08 litrov sedmo mesto, a Danska z 8'85 litrov prvo mesto mej državami.) Zlasti se kažejo v bolnišnicah posledice žganjepitja. Pred dvajsetimi leti -sicer ni bil alkoholizem nič nenavadnega, toda oni, ki so se mu udajali, eo bili vsaj telesno čvrsti. Danes pa trdijo zdravniki, da so 16- do 171etnim mladeničem vsled uživanja absintha živci popolnoma obnemogli. Izmed 100 bolnikov, ki se zdravijo v pariški bolnišnici, je 70 žganjepivcev. Strahovit moderni napredek 1 (Najnovejši barometer) so našli lansko leto na Finskem. Nahaja se tam namreč neke vrste kamen, podoben navadnemu rujavemu bazaltu, ki pa ima na površju bele lise, ako je vreme ugodno; če pa se pripravlja k dežju, pa one lise polagoma zginejo. Uzrok temu pojavu je ta, da privlači kamen vzlažnost iz zraka na se in je njegova barva odvisna od množine vode, ki jo takorekoč vdiha; ako traja slabo vreme več dni, postane kamen zelenkasto črn. Vsako vremensko spremembo pokaže kamen baje šest ali osem ur preje. Tudi po Alpah poznajo slične vremenske kamne, ki pa služijo prav za prav kot higrometri, a ne kot barometri, ker merijo le zračno vlažnost in ne zračni tlak. (Cerkev na kolesih.) Na majhnem otoku Co-nanicut blizu mesta New-Port v Rhode - Islandu, najmanjši državici severne Amerike, biva za blagor svojih duš vneti župnik E. Preston. Ker ima večina njegovih župljanov daleč do cerkvt in jim je obiskovanje službe božje jako otežkočeno, zmi-slil so je župnik, omisliti si cerkev, katero bi se dalo prevažati iz kraja v kraj. In to je tudi zvr- šil. Stavba ima obliko mične kapelice z zvonikom in pisano-barvanimi okni in je 28 čevljev dolga in 17 čevljev široka. Spodaj pa počiva cerkvica na močnih, širokih kolesih. 12 konj je potrebnih za prevažanje. Kjer je potrebno imeti službo božjo, Be živali odprežejo, vse kar spada k vpre-zanji, se odstrani, kolesa se pokrijejo s kameno-barvnimi deskami in kapelica stoji pred nami, kakor bi bila na dotičnem mestu sezidana. (Sejmi po Slovenskem od 13. do 18. marca.) Na Kranjskem: 12. v Drnovem, Litiji, Ko-tredežu, Polh. Gradcu, na Veseli Gori pri Rakovniku, v Radovljici, Kamniku, Turjaku, Cirknici, Spod. Logatcu, Čermošnjicah, Št. Vidu na Blokah in v Premu; 14. v Št. Vidu pri Vipavi; 15. v Ložu ; 17. v Mengšu, Žužemberku, Loki in Št. Petru na Notranjskem; 18. v Krškem, Starem Trgu pri Poljanah in v Mokronogu. — Na slov. Štajerskem: 13. v Lembergu, Št. Juriju ob južni železnici ; 15. v Zdolah; 17. v Mureku, Podčetrtkom, na Rečici, v Trbovljah in Svečini; 18. pri Novi Štifti. — Na Koroškem: 13. v Lavamintu, Gmintu in Pliberku; 14. v Št. Andreju; 16. v Cobercah; 17. v Pusarnici. — Na Primorskem: 13. v Sežani; 15. v Borštu; 16. v Gorici (osem dnij); 18. v Tolmecu. Društva. (Klub slovenskih telovadk) naznanja, da se od 14. t. m. naprej prične zopet redna telovadba, in sicer v torkih in četrtkih od 5. do 7. ure zvečer. — Deželni šolski svet je dal iz posebne prijaznosti na razpolago telovadnico c. kr. moškega in ženskega učiteljišča na Resljevi cesti, kjer ee bo odslej nadaljevala telovadba. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 11. marca. Bolezen nadvojvode E v g e n a v Arco se je resno shujšala. Dunaj, 11. marca. Ministerski predsednik grof Thun se je včeraj razgovarjal z namestnikom grofom Coudenhove, z deželnim maršalom knezom Lobkovicem ter s poslancema Skardo in Schlesingerjem. Dunaj, 11. marca. Grof Thun je došel danes zjutraj na Dunaj ter bil pri cesarju v daljši avdijenci, kjer mu je poročal o vspehih svojih dogovorov v Pragi. Dunaj, 11. marca. Zagotavlja se, da vlada izda za češko nove jezikovne odredbe brez ozira na radikalne Nemce in Cehe po §14. — Dogovarjanje grofa Thuna v Pragi s Cehi in Nemci ni bilo brez vspeha. Načelnik mladočeškega kluba je dejal Thun-u, da tak zakon ne bo našel nasprotovanja pri čehih. Mladočehi so se sprijaznili z mislijo, da naj bo v nemških okrajih nemški jezik v rabi kot uradni notranji jezik, le s strankami naj se občuje v obeh jezikih. Dunaj, 11. marca. Po novem načrtu dunajskega mestnega statuta se razdeli mesto na 20 okrajev. Število mestnih odbornikov po okrajih se določuje po številu prebivalstva, najmanj mora vsak okraj imeti tri odbornike. Mej drugim po tem načrtu izgubi mandat in dve leti ne more biti voljen, ako bi ne zapustil dvorane, ako bi bil po disciplinarnem odseku izključen iz občinske seje. Volilno pravico imajo vsi polnoletni, moški avstrijski državljani, ki vsaj pet let nepretrgano prebivajo na Dunaju. Zistem treh volilnih razredov je odpravljen. Lino, 11. marca. Dopolnilna volitev namesto umrlega grofa Falkenhajna je razpisana na 12. aprila. Brno, 11. marca. Deželni zbor je vsprejel soglasno predlog, naj deželni glavar izrazi papežu veselje nad srečno prestano boleznijo. Levov, 11. marca. Ravnatelj gališke kreditne banke dr. Krzyzanovski se je včeraj vstrelil. Vzrok samomoru ni znan, trdi se pa, da ni v zvezi s kakimi neredi v denarnem zavodu. Pariš, 11. marca. Ministerski predsednik je predložil zbornici načrt zakona, s katerim se zahteva za rodbine ponesrečenih v Toulonu 600.000 frankov. Listnica uredništva. Več gg. dopisnikov prosimo oproščenja, da Se nismo objavili njih dopisov. Prih. teden pride vse na vrsto. Otrokom ln ženskam dajati bobovo kavo, to so spoznali že pred leti zdravniki in učenjaki, in pred kratkem zopet znan dunajski veščuk, kor pregrešek proti njih zdravju in telesnimoči. Vendar imajo v mnogih družinah Se vedno pogubno navado, da pričuo dan s to pijačo, ki jim razburja živce, in jo prineso večkrat tudi popoldne na mizo. Ali naj se potem čudimo, ako se v boljših družinah, kjer se otroci vrh tega duševno, in v ubožaejših družinah, kjer se žene telesno prenapenjajo, da se veduo botj množi število bledo-ličnih, malokrvnih, nervoznih in slabotnih ljudij? In vendar more odpraviti,vsakdo to Škodljivo navado, katero imajo ljudje le iz nevednosti. Kjer se nočejo stariSi vsled dolgoletne navade takoj odreči bobovi kavi, tam jo lahko mešajo s Kathreiner-Kneippovo sladuo kavo, sprva po jedno tretino, pozneje pa vsake kave po ovico, in tako zboljšajo kavi okus in jo stor^ skoro neškodljivo. Za otroke do petnajstega leta pa, zlasti za deklice, za bolne in slabotne osebe uaj bi se nikar ne strašili malega truda, da jim pripravljajo prav močno Kathreiner-Kneippovo sladno kavo, in sicer brez bobove kave. Kajti ta kava saina ima duli in okus bobove kave, je redilno in zdrava in ugaja vedno bolj, čim dalje jo kdo pije. Dobi se povsod pristna v znanih izvirnih zavitkih, čuva naj se pa pred vsakim ponarejenim, zlasti takim blagom, ki se dobiva »na vagoc, in katero se dostikrat napačno imenuje »Kathreinerjeva kava na vago«, ki pa v resnici nima prav nič skupnega s pravo sladno kavo. Čisto medicinično ribje olje. Deželna lekarna pri Mariji Pomagaj. Čubar, Primorsko, septembra 1898. Blag. g. MIlan Lenstek. lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog nepro-•cenjeno dohrog in pristnog medicinsko^ ribjog olja katerog že die časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo. Pro sim, poSljite mi zopet šest steklenic za 2 gld. 50 kr. Pozdravljam in ostajam Vam udani 729 19 Anton Oibolt, trgovec in posestnik. Steklenioa 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. Razpošilja vsak dan z obratno pošto deželna lekarna pri Mariji Pomagaj Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani, Besljeva oeata štev. i, poleg: mesarskega mosta. BKeteorologidno porodilo. Vi&ina nad morjem 306'2 m., srednji zračni tlak 736'0 mm. a « a čas opazovanja Stanj« barometru v mm Teiiiptia- tura po Celziju Vetrovi a-a. •Is« os . K « « „ O. 10 9. zveuer H?S7;5 7-2 si. mir oblačno 11 7 zjutraj 2. popol. 739 0 r30'2 35 122 si tvzh. n oi>la«no oblačno 0-0 Srednja včerajšnja temperatura 7 8 normale: 2-7° Tržne cene v Ljubljani dne 11. marca. Zahvala. 273 1-1 gr- kr gl- kr.l PSenica, m. st. . . io 50 Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . — 75 Rež, „ . • . 8 20 — 95! 7 8d Jajce, jedno . . . — 2 Oves, „ . . . 6 fO Mleko, liter . . . — 7 Ajda, „ . . . 8 50 Goveje meso, kgr. — 60| Proso, , . . . 9 — Telečje — 60; Koruza, „ . . . 5 60 Svinjsko „ „ . — 651 Krompir. .... 2 40 KoStrunovo „ „ . — 40 Leča, liktl. . . . 12 — Piščanec .... — 60, Grah, .... 10 — Golob..... — 21, Fižol, m. stot . . . 11 50 Seno. m.stot. . . 2 20' Maslo, Sgr. . . Mast, „ . . 1 — Slama, „ „ . . . 1 80) — 70 Drva trda, 4kub.m. „ mehka, 4 „ „ 6 50' Špeh svež, „ . . — 64 4 60 Oklopju slicna barva za zi- /?niM/I katere boja je nespremenljiva, stanovitna tudi aUVJU/, proti vplivu svitlobe, apna in vremena, ter ne-odkruSljiva, je priporočljiva posebno stavbinskim podjetnikom, zidarskim moistrom, hišnim posestnikom itd. Poraba je tako preprosta, da lahko vsakdo sam z njo prevleče vnanje dele poslopjinega zidovja. Edina prodaja pri tvrdki BRATA RBERIa v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 10 11—1 Lična hiša v Ljubljani, stoječa ob živahni prometni cesti, pripravna za gostilno s postajališčem in prenočišči, proda se ali pa da v najem pod ugodnimi pogoji. Za nakup zadošča tudi mala nadatna svota (Anzahlung). Natančneje pov6 J. N. Plautz v Ljubljani, Rimska cesta 20, I. nadstropje. 211 3--3 lil ISI SLOVENCI, pristopajte k „I>ajsd straži«! Za izredno mnogobrojne izraze tolažilnega sočutja, ki so nam doSli od strani sorodnikov, prijateljev in znancev povodom prezgodnje smrti naše iskreno ljubljene soproge, oziroma matere, tete, taSče in babice, gospe Marije Klein, za mnoge krasne vence kakor tudi za mnogobrojno častno spremstvo k zadnjemu potitku drage pokojnice izrekamo s tem svojo najglobokejo zahvalo. Posebno ce se prisrčno zahvaljujemo si. pevskemu društvu »Ljubljana« za ganljivo nagrobno petje. T Ljubljani, dnč 10. marca 1899. Žalujoči ostali. Vabilo k rednemu občnemu zboru »Hranilnice in posojilnice y Mošnjah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo", kateri se bo vršil v nedeljo dnč 26. marca 1899 ob 3. uri popoldne V hranilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo računskega pregledovalca. 3. Odobrenje računa za leto 1898. 4. Volitev načelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika. 5. Razni predlogi. V Mošnjah, dn(5 10. marca 1899. 267 i-i Načelstvo. Vabilo k rednemu občnemu zboru »Hranilnice in posojilnice v Blokah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo', ki se bo vrSil v nedeljo, «lnč 26. marca 1899, ob 3. uri popoludne v hranilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo računskega pregledovalca. 3. Odobritev računa za leto 1898. 4. Volitev načelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika. 5. Razni predlogi. V Blokah, dne 10. marca 1899. 268 i—i Načelništvo. VABILO k občnemu zboru »Posojilnice v Košani, registrovane zadruge z neomejeno zavezo", ki se bodo vršil T nedeljo, dnč 26. marca 1899., ob 3. uri popoldne v šmihelskem diiliovnijskem poslopju. Vabilo Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo računskega pregledovalca. 3. Potrjenje računa za leto 1898. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev računskega pregledovalca in njegovega namestnika. 6. Razni nasveti. 254 i_i Načelstvo. III. rednemu občnemu zbora ki bode v nedeljo, dne 19. sušca, ob '/.4. uri popoldne v sobi bralnega društva v Oobrčpoljah. Dnevni red: 1. Predložitev letnega računa za leto 1898. 2. Izvolitev 7 članov načelstva. 3. Izvolitev nadzorstva. 4. Izvolitev razsodišča. 5. Slučajnosti. V Dobrepoljah dne IG. svečana 1899. 269 (i-i) Načelstvo. Zasebni uradnik, izurjen tudi v posojilniškem poslovanju, Išče primerne slnžbe, najrajše v mesta. 218 3 — 1 Pisma pod „Slovan" na upiavmštvo »Slovenca«. Ovinjene (weingriine) sode različne, majhne in velike, stare in nove prodaj a J. Buggenig, sodarski mojster, 266 3-1 Cesta na Rudolfov kolodvor v Ljubljani. Fotografski „atelier" v Trstu ■•«»«! »e z inventarjem vred pod najugodnejšimi pogoji. Anton Jerh ič, fotograf; Gorica. Primorsko. 270 4—1 SOJT 0 » 20 » 25 » » 30 » » 35 » »45 loco Postojina do preklica. Najmanjša kvantiteta je 56 litrov. — Večjim odjemalcem primeren rabat. Zadruga postreže tudi s finimi dezertnimi in buteljskimi vini. Glede mašnega vina sklicuje se na priporočilo in določbe v »Škofi,skem Listu« II. štev. V Ljubljani na Bregu št. I je tudi zastopništvo zadruge s skladiščem vina razun mašnega. PF" Edini ki se pri zgibanju nič ne poškoduje, je na patentirani način narejeni 145 25-1» PatentSatindeChine (ne zamenjati z navadnim Satin de Chine). Ta dežnik je popolnoma nepremodljiv in stalne barve, podoben najfinejši svilnati omreli. Hlagrt se ne zgu-banči, ko je mokro, ampak ostane lepo napeto. Kdor si kupi lak dežnik, nikoli več ne mara drugačnega V LJubljani te dežnike prodaja edini JOSIP VIDMAR, dežnikar, Vsak teh dežnikov ima na notranji strani tole patentno znamko i* O. M a C. ik K.K.Patent 4,6-2511, Vsako ponarejanje ali posnemanje patentne znamke se sodnijsko zabranja. — Natanko je paziti na patentno številko. N'jeden drugih dežnikov nima tako izvrstnih svojste/. 6-1 392 8-3 H. Pserhoferja „lekarna pri zlatem državnem jabolku" na Diditiju, I., SingerHtra>iwe At. J«tllllltll«]!?* tlldjftll* bll|i]i«l preje kričlstilne krogljloo Imenovane, so staroznnno, lahno odvajajoče od mnogih zdravnikov priporočeno domače zdravilno sredstvo. — Te k'ogljice so iste, katere so vže več desetletij dobro znane pod imenom J. Pserhoferjeve kričistilne krogljiee. Pristne izdelujejo se edino le v lekarni pri zlatem državnem Jabolku na lMiiuiji I., hlimerntrasse 15. Cena tem krogljicam ; 1 škatljlca 15 krogljic 21 kr., ] zavoj s 6 Skiitljicmni gld. 1-5. Ako se svota vnaprej pošlje, velja s poštnino vred: 1 zavoj krogljic gld. 1-25. 2 zavoja gld. 2 30, 3 zavoji gld. 3 35, 4 zavoji gld. 4 40, 5 zavojev gld. 6 20, 10 zavojev gld. 9'20. (Manj od zavoja se ne pošlje.) Zahtevajo naj se izrecno „J. Pserhoferjeve odvajalne krogljiee" ter naj se pazi, da ima vsaka Skatljica na pokrovu rndeče tiskano ime J. Pserhofer, knkorSno je tudi na navodilu za uporab«. krepča želodec, ter pospešuje prebavljanje. Stekl. 22 kr., dvanajst stekl. gld. 2-— Balzam za ozeblino 1 lonček 40 kr., franko poslan 65 kr. Trpotčev sok, steklenica 50 kr. Balzam za Stollovi kola - preparati izvrstno krepčujoči želodec in živce. Liter kola-vina ali izlečka 3 gld., pol litra 1 gld. 60 kr., četrt litra 85 kr. (irenkaželodčnatinktura (preje življenjska esenca ali Praške kapljice. Lehkotno odvajajoče sredstvo, oživlja in Balzam za rane steki. 50 kr. Tannocli i n i n-pomada' jeva, najboljše sredstvo za rast Ižs, lonček 2gl. Zdravilni ohliž za rane pok. prof. Stendela, lonček 50 kr., franko poslan 75 kr. Uiliversalna čistilna sol A. AV. Bulrlcha, domače sredstvo proti slabemu prebavljanju. Zavoj gld. !• — Razun tukaj omenjenih izdelkov ima Se vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in inozemske farmacevtične spet ijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevanje točno in po ceni preskrbč. f/0~ PoSilJatve po poŠti zvršč se najhitreje proti predpoSiljatvi zneska, večje pa tudi proti povzetju. — Če sc denar naprej poSije (uajboMe po poštnej nakaznici), je poštnina dosti nižja, nego pri pošlljatvah s povzetjem. 1 mm mm mm I j 3> mi mi lili I wr pozor! -m Podpisana Urdka priporoča slavnim prostovoljnim gasilnim dru-štvom, občinam ln župnličem za nabavo vsakojakih brizgalnic, gasilnega orodja, pasov itd., kakor tudi kmetijskih strojev in peronospera-škropilnic svojo bogato založeno podružnico y Zagrebu, Frankopanska ulica štev. 9. Postrežba točna, solidna, z nizkimi cenami, pod ugodnimi plačilnimi pogoji tudi na obroke. Pohvalna pisma in spričevala s Kranjskega na razpolago. Za obila naročila se priporoča s spoštovanjem 8g ]o_5 podružnica R. A. Sinekal. Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejse trpežno, krasno blago za bandera,balflahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte ud sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje sture obleke ln vsa popra-\r'n. — 1/,1'e'uje rodno ln pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo ol)'eko, Preeasnte gospode prosin1 d i se blagovoli pri naročilih ozirati ra doiiaeo t.Vidko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, dru-slev iu potujočih ajer.ov. Z^gotaviiaje hitro in najpoštenejso postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, d., bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 250 52-1 Ana Hofbauer, imejitoljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Wolfove ulioe 4. Zavod za 320 26-22 umetno slikarstvo na si vk I u. I B. ŠKARDA Sedemkrat odlikovan s prvimi nagradami. Specijalili zavod za slikanje na cerkvena okna v vsakem slogu ln Izdelavi. v BRNU. Ceniki, troSkovnlki, načrti, škice in vsakoršen strokovni nasvet brezplačno. f J lcaijij registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1, v Knezovi hiši, obrestuje hranilne vloge po 785 10-9 odstotka brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za, vložnike plačuje. Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldan in od 3. do 6. ure popoldan. Poštnega hranilničnega urada štev. 828.406. Telefon štev. :jocxxxxxxxxxxxxx: Strokovno vrejena trgovina semen Alojzija Korsika umetnega in trgovskega vrtnarja v Ljubljani, Šelenburgove ulice št 5 naznanja, da je ravnokar prejel jeden vagon 211 3-2 *r travnega semena obstoječe iz 7 najboljših, naravnost s Škotskega, katero je zanesljivo kaljivo. Istotako priporoča svojo veliko zalogo predarlske čiste detelje in druzih krmsklh, zelenjandnih in cvetličnih semen. Pri veliki odjemi more biago pristno in ceno oddajati. — Ceniki so franko ^ in brezplačno dobiti. VXXXXXXXXXXXXX^OOOOOOKXXXXy je najboljši in najčistejši primesek h kavi ! Cestite gospodinje! 221 do-&o Zahtevajte in kupujte le-to kavo! Dobiva se v rdečih zavitkih z belim trakom ali pa v škatljah. & Mizarska in rezbarska obrt. Martin Primožič, mizarski in rezbaroki mojster v Ljubljani. Igriške ulice 8, priporoča se v izvršitev Bi gj vsakovrstnega puliišfta in cerkvenih del, fcft kakor: spovednlo, klopi], klečalnikov in altarjev vseh slogov. — Po- hištvene oprave ima vedno v zalogi po najnižji ceni. tf$J Oskrbi ln polaga paritete in deščice najboljše domače tvrdke. — Načrti ln troškovniki brezplačno. 225 5 — 3 Hiša štev. 12 v Kole.zij.skih ulicah, :ik Grada^ice in trnovske crk^o, z vrtom, ki meri 796 □ sežnjev. je takoj na prodaj. Ta hiša je v popolno dobrem stanji in pripravna za vsakaterega gospodarja, zlasti za kak strojarski obrt. Vnakojaka pojasnila daje posestnik gori omenjene hiše. 149 4—4 pa za Ai ra »s*. ra Slovenci, pristopajte k ...Vaši straži"! Slovenci, segajte po domačem blagu! Kmetijsko društvo v Glohrepolfalt izvaža poleg pridelkov kmetijstva tudi lepo prekajene kranjske gnjati in plečeta ter popolnoma masten in dobro obležan 150 9 9 delan po ementhalskem načinu. — Vsa naročila se izvršujejo točno po pošti ali železnici. — Sir se oddaja tudi v manjših kosih. iz mlina Vinko-ta Majdič-a v Kranju oddaje se po »mg*- «•«'■13»Im v plombiranih vrečicah po 10 in 25 kil v prodajalnici Maksa DomiceU-a v Ljubljani, na Rimski cesti, vis-a-vis Gorupovim hišam. Dostavljanje na dom brezplačno. Plombe originalne mlinske. Moka oddaje se tudi v vrečah po 50, 85 in 100 kil. Opozarja se. da priznani izvrstni izdelek prvega domačega našega mlina dandanes tudi na tujem uspešno tekmuje z izdelki g vseh ogerskih mlinov. 259 44—1 jat Čnclen, zaloga Mei&If©w v kjaMJanl. o is n cS > »4 XQ XQ "S? O ;i fi.lr kakerien sedaj ne doseza noben drugI zistem. Četudi so bila ravno Pueh-Styrt.fi-kolesa tndl doslej Izmed najboljših, bodo v bodoče J vsled omenjene Iznajdbe mnogo nadkrilila vse droge zlsteme, bodo vsekako nedosegljiva. Daje se za njih dobroto naJsolidneJSe, ne- omejeno jamstvo. gola za pouk v vozarenju je na razpolago. Mehanična delavnica na novo urejena, je v najboljšem redu. Popravila prevzemajo se v prodajalnlol na Hestnem trgu nasproti mestni hUi (rotovžu), kjer je tudi zaloga blolkljev. JEST" Plakate in cenike pošiljam po pošti zastonj "53* Z vsem spoštovanjem Fli, OXJX>EINT urar in trgovec s I»ueli-Styria in Helical-ltolesi v Ljnbljani na Mestnem trgu nasproti rotovžn. 53 4 905 (36—8) Najbolje in najceneje sredstvo za čiščenje zol). ^^ Delavnioa kleparskih, kljuoarskih, kovino- fyi tiskarskih, stavbenih in galanterijskih del. A St. Vid nad Ljubljano izdeluje in ima v zalogi po : iz ko s i t a r j a 12, 32 gld., iz t o m p a k a sitarja po 2 gld., iz zvončki za pouranje medenine po 5 gld. lezna in tudi razna za 0 cerkvene svetilnice ali stalnice, dve 15, 18, 20 gld., iz medenine 22,24. 28, 40, 50 gld.; obhajilne svetilnice iz ko medenine po 5, 8, 10 gld.; pušice z miloščine, iz kosita rja po gld. 1'50, iz ; štedilna železna ognjišča, vsa že-vzidanje. Pokrivanje in barvanje zvonikov ter napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov. 253 12-2 Najnovejše in najboljše klobuke za gospode in dečke 272 10-1 izdelke prvih avstrijskih, nemških, italijanskih in angleških tovarn priporoča v največji izberi in po najnižjih cenah velespoštovanjem O. JT. HAMANN, Mestni trg štev. 8. Saloga IsloVvt&iov c. kr. privilegov. tovarn za klobuke W. Ch. Pless, Dunaj, in Jos. Pichler, Gradec. Klobuki se izdelujejo natančno po označeni meri ln obliki ln se prevzemajo tudi stari klobuki v barvanje in oblikovanje. U Razne železne ograje, vrata, omrežja za poKopališča itd — S kri- & 1 tevjo zvonikov prevzema ob jednem tesarska dela : ' iS ■ -t1* 'Mt^^MLr^jem^ia»- aeraeSac^cS. ti Severonemški Lloyd v Bremi. 866 30-14 S&X" Od vi8 e. kr. ministerstva valed ukaza dn6 7. maja 1894. št. 6373 dovoljen. Brodarstvo postnih brzoparnikov do Novi-Jorka: Iz Breme vsak torek in soboto zv<> O 1* s*, mi— Dnč 9. marca. Dne 11. maroa. Kreditne srečke, 100 gld....... 4u/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 199 gld 170 » 25 kr. 101 gld. 05 kr. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 172 gld. 60 kr. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 » 40 » Skupni državni dolg v srebru..... 100 » «'i » 6°;0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 158 > — > Rudolfove srečke, 10 gld....... 28 » _ > Avstrijska zlata renta 4°/0...... 12) > 10 » Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 191 > 50 > 85 > 75 » Avstrijska kronska renfa 4°/0, 200 kron . 101 > 10 » 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 » — > St. Gen6is srečke, 40 gld....... 84 > 75 » Ogerska zlata renta 4°/0....... 119 > 80 » Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... 141 » 50 > Waldsteinove srečke, 20 gld...... 60 » — » Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .... 97 » 85 » Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... 130 » 75 > Ljubljanske srečke......... 24 > __ > Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 918 > — » Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 108 » 75 > Akcije angloavstrijske banke, 200 gld. 1*5 » 50 » 367 » 80 » Posojilo goriškega mesta....... 112 » — > Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3425 » — > London vista........... 120 > 45 fr 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... 98 > 26 > Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. 470 » — > NsmSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 69 > — fr Zaslavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 98 > 10 » Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 66 > 50 » 20 mark............ 11 » 79 » Prijoritetne obveznice državue železnice . . — > — » Splošna avstrijska stavbinska družba . . 113 » 50 » 9 > 65' 1» » » južne železnice 3°/0 . 179 » 50 fr Montanska družba avstr. plan..... 2i2 > 25 » italijanski bankovci........ 44 » 10 » » » južne železnice 5°/0 . 124 » 70 > Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 189 » — » 5 > 66 > > » dolenjskih železnic 4°/„ 99 » 60 » Papirnih rubljev 100 ....... 127 » 25 » dSjC Nakup ln prodaja Menjarnična delniška družba BJT Pojasnila -£Q v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, 1 potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih 1 papirjev in vestni svštl za dosego kolikor je mogoče visocega 1 obrestovanja pri popolni varnosti 1 iBSf naloženih glavnic. ~fJBt | vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. „11 K R C U R" 1., Vllollzeile 10 in 13, Dnnaj, 1., Strobelgasse 2.