XV. letnk. V Gorici, 22. avgusta 1907. 34. številka. lihaja viak Četrtek ob 4. ari popoldne. Bokopifi is ne vra-i»ja. Nefrankovana piama m ne (prejemajo Cena liitu iraia sa celo leto l krone, «a pol leta S kroni. Za manj premolite u celo leto 8 krone, sa pol leta K 160. Za Nemiijo je cena liitu 6 K, za druge ielele iiven Avstrije S K. Bokopiie sprejema „Varodna Tilkama" v Gorici, ulica Vet-tnrini it. 9. i— šTrm \ edbtiff > J y Naročnino in naznanila h pr i-j ema upravništvo, Gorica Semeniška ulica St. IG. Posamezne šte-rilke io prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kalifidu nasproti mestnem vrtu, prr, Vaclavu Ilaunigartl. v Korcnjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) St. 14. po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: ču se tiska enkrat 11 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lnkežič) v Gorici. »Slovenska krščanskosocialna zveza za Goriško" — ustanovljena! Danes se je ustanovila v Gorici ..Slovenska krščansko-socialna zveza za Goriško". Prvi občni zbor se je vršil v prostorih „Gor. zveze". Navzočih je bilo lepo število oseb iz cele dežele. Predsednik dr. Andrej Pavlica je pozdravil in otvoril zbor, nakar je pojasnil, kako je prišlo do ustanovitve ter razložil pravila. Nato je bil izvoljen odbor, ki se je po zboru v posebni seji sestavil sledeče : Predsednik : Dr. Anton B r e c e I j, zdravnik v Gorici; podpredsednik: dr. Andrej Pavlica profesor, Gorica; blagajnik : Luka D u g a r, zasebnik, Gorica; blagajnikov kot namestnik: Anton Posega, zasebnik, Gorica; zapisnikar: Franc Kremžar, urednik, Gorica; knjižničarja sla: Lavoslav Abram vodja in Ciril Vuga, stolni vikar; Odborniki brez mandata so: Špacapan Albin, klesar, Miren; Ladislav Likar, nadučitelj, Ozeljan; Franc Bitežnik; zasebni uradnik, Solkan; dr. Jožef D er mastia, koncipijent, Gorica. Na m e s t n i k i: Gabrijel Bevk, tajnik, Cerkno; Franc Kavčič, posestnik, Dornberg; Franc Švara, kaplan Devin. Pregledovalci ra č u n o v so : dr. Fr. Oblak; Jernej K o p a č, posestnik; Jožef Kosec, župnik. Ženski odbor se je sestavil sledeče: Predsednica gdč. Ela Abramova; zapisnikarica Marica Podgornikova; odbornice so gdčne: Marija B r e m e c, Marija K r m a v n e r in Ne-žika Kovačič. „Zveza“ je ustanovljena! Kličemo ji ob veselem rojstvu: Živi, cveti in razvijaj se v probujo ter gmotno in dušno povzdigo slovenskega ljudstva na Goriškem ! LISTEK. Kdo je bil kriv? (Josip Brožek.) (Dalje.) Ko je začel hoditi v šolo, smilil se je materi v d:;o srca in ako bi bilo šlo po njeni volji, bi sinko ne bil nikoli videl šole od znotraj. Oče pa se je bal kazni in gouil sinka vsak dan v šolo. ne meneč se za to, da se mu ne ljubi. Toda tudi v šoli je pokazala slaba vzgoja Jožkova neizogibne posledice. V šoli in zunaj šole je bil poreden in razposajen kot noben, in učitelj je pred vsem razredom izjavil, da bi bilo njegovo največje veselje, če bi Jožka ne bilo v njegovi šoli. »Ako bo šlo tako dalje, tedaj bo zate premalo palc zraslo v vaši hosti“, dejal mu je nekoč učitelj. Te besede je zvedela mati in šla takoj nad učitelja ter razsula nanj cele litanije očitanj in zabavljic. „Le vzgojujte sina, kakor vam drago, saj posledice bote sami čutili", dejal je učitelj mirno in obrnil razkačeni materi hrbet. Velika skupščina „SIov. kršč. socialne zveze“ na Jesenicah. 0 Itioil iz Gone**, H r * »• \ i»■ lodvor ob C 06 zjutraj, iz Sr. Lucije 6 54, Podbrda 7,o5, Bchinjske Bistrice S07, Bleda 848, prihod na Jesenice 9 05. Obhod se ▼ rši skozi Jesenice na Savo. Društva naj se nvrste takoj po prihodu pred kolodvorom po štirje in štirje, vsako pod svojo zastavo, druga društva, ki nimajo zastave, avrstn se lshšo poljubno pod katero zastavo hočejo. Na čela gre godba, takoj za njo gredo telovadci nad 100 po številu, za njimi razna društva z zastavami, nazadnje gredo domača društva. Na Savi bo sv. maša, po sv. maši obhod v isti smeri kot prej k „Dplavskemu Domu”, ki se bo blagoslovil. Takoj po bla-goslovljenjn bo zapel mešan zbor s sprem-Ijevanjem godbe himno Josipa Ipavca vse to bo trajalo približno do četrt na 12., potem pa se začno zborovanje „SI. kršč. boc. zveze“ v ..Delavskem domu“. Ob 1. popoludne kosilo. Reditelji bodo gostem pokazali pot do raznih gostiln. Ob 2. uri popoludne zopet zborovanje kršč. soc zveze. Ob polu 5. uri javna telovadba poleg ^Delavskega doma“, na dvorišču delavskega konsumnega društva. Telovadilo bode nad 70 telovadoev po sledečem programu: 1. Rajalni nastop. 2. Proste vaje. 3. Orodna telovadba : a) jeseniški telovadni odeek (bradlja, palice, skok v višino), b) šentvidski telovadni odsek (drog, koza, ročke); c) ljubljanski telovadni odsek (drog, konj, skok na daljavo). 4 Skupine. 5. Rajalni odbor. Po javni telovadbi koncert. Pri koncertu bo sviral tamburaški zbor jeseniškega katol. del. društva: 1. Banovac, koračnica. V. G. Brož. 2. Venec slovenskih pesmi, V. G. Brož ; 3. Pod Triglavom. Josip Msihač. Tovarniška godba pa bo med drugimi točkami še igrala : 1. Triglav, koračnica. Fučik; 2. Pozdrav, pespm. Nedved ; 3. Die Savoyarden, over- Leta so minevala, Tonček je nehal hoditi v šolo in učitelj se je o Idehnil. Stari Osojnik je tudi že umrl in bržkone v svojo srečo, i Osojnikov Jože je postal največji kričač in razposajenec v vasi. Nobenega pretepa ni bilo brez njega in kjerkoli se je vršila kaka nerodnost ali neumnost, gotovo je bil Joža kolovodja ali saj kako drugače udeležen. Zdaj bi bil Osojnik rad svaril in kaznoval svojega sina, toda bilo je prepozno. Jože se ni bal niti oče a, niti matere. Delal je vse po svoji glavi, popival ponočeval in zapravljal denar s kvartanjem. Če ni dobil denarja od očeta ali matere, je jemal doma žito in druge stvari ter jih prodajal in denar zapil. — Stariši so se bridko spominjali učiteljevih besedi in grenko obžalovali za-nikerno vzgojenega sinka. Nevede, kako bi ga spravil zopet na pravo pot, je zapiral oče pred njim žitnice, opominjal ga z lepo in grdo, ni mu dajal denarja a vse brez uspeha. „3aj nisem tri leta star otrok, da bi mi vedno pridigovali in bi ne smel tura. Ollenbacb. 4. Slovenske cvetke. Parma, za godbo priredil L. Pospischil. Med posameznimi točkami razni govori in petje. Domači pevski zbor bo pel: 1. Aljaž, Domovini, mešan zbor, 2. Ce-puder, Kakor belo-rdeče rože, mešani in moški zbor. 3. Vinko Krek, Pcgovor z domom, mešani zbor. 4. Mihelčič, Venec narodnih pesmi, mešani zbor. 6. Adamič, V gozdu, mešani zbor. 6 G. Ifuvic, Kukavica, mešani zbor; 7. G. Ipavic, Pozdrav. Vstopnine h koncertu ni nobene. Politični pregled. Sestanki vladarjev. — Zadnje tedne smo doživeli zanimive sestanke evropskih iladarjev. V Svineitiinde ob Nemškem morju sta se sešla ruski car in nemški cesar; v gradu Wilhelmsh6he ae je \ršll sestanek argleškega kralja in nemškega cesarja. V Uln, letovišču našega cesarja, pa je obiskal angleški Ei-«cu. Z Ho ni mogel še pričeti s shodi. Čim ozdravi, pride mad voliice. Želimo mu, da kmalu okreva ! Kronanje podobe Marije Pomočnice na Brezjah. — Vč. župni uradi se uljudno pro-ijo, da bi prihodnjo nedeljo blagovolili z lece javiti ljudstvu, da bo na angelsko nedeljo dne 1. septembra na Brezjah slovesno kronanje čudodelne podobe Marije Pomočnice po prevzvišenem gospodo knezoškolu ljubljanskem dr. Anton Bonaventuri Jeglič. Začetek slovesnosti ob 9. uri. P, n. častiti gospodje, ki bi hoteli s svojo pričujočnostjo povečati slavnost kronanja čudodelne podobe Marijo pomočnice, naj se blagovole pravočasno prijaviti predstojništvu samostana na Brezjah p. Radovljica, da se ustanovi približno število gostov. Za vsak slučaj naj bi prinesli gospodje tudi koretlje s seboi. Slavna predstojništva Marinih dru-žeb se uljudno prosijo, da bi se dala zastopati po svojih udih s zastavami pri slovesnem kronanju Marijine podobe na Brezjah. Na Brezjah, dne 20. avgusta 1907. P. Avrelij Knafelj, tč. superijor. Od poučnega tečaja za cerkveno glasbo in petje tekom tega tedna se vrši v Gorici tečaj za cerkveno petje in cerkveno glasbo sploh pod vodstvom širno znanih strokovnjakov in učiteljev. Prihodnjo soboto in nedeljo bode občinstvo imelo priliko, spoznati se na-tanje s proizvodi pristno cerkvenega duha, ki se bodo proizvajali tudi 8 sodelovanjem pevcev iz sekovskega benediktinskega samostana na Štajerskem in dvorne kapele na Dunaju. Vspored pa je ta-le : 1. Za soboto 24. avgusta^O?: a.) ob 8. zjutraj pri sv. maši v mestni župnijski cerkvi pri sr. Ignacija na Travniku: Introitus: Mihi anteni — Gra-duale : Coustitues eos. — Olfartorinm : Mihi autem. — Communio : Vos qui secuti estis me. — Missa de Angelis. Vse v gregorijanskem koralnem petja, b.) ob 10. predpoldne pri sv. maši v stolni cerkvi : Introitus in Communio v greg. kor. petja; Missa in honorem B. M. V. de Lourdes, peteroglasno, £i capella: Edgar Tinel; „Constitues eos*: I. G. E. S tehle; „In amnem terram": Dr. Frančišek Witt; „0 bone Jasu“ : Giov.Pierl, da Palestrina; „Sal-ve Mater“, prosa: Dom. Pothier. — 2.) Z* nedeljo 25. avgusta 1907 : ob 10. zjutraj pri sv. maši v . stolni cerkvi; Asperges, Introitus, Graduale, Olfartorium, Communio, Gregor, koralno petje. Maša za četveroglasni mešani zbor in orkester: Johann Herbeck (glede teksta izpo-poljena od Julija Bohma). — Ave Maria (i capella): Dr. Fr. Liszt. — Kdor želi imeti s sv. mašo de užitek, ki ga drugače morejo imeti le oni, ki se nahajajo pri ognjišča izbranega cerkvenega petja^ t« naj le prihiti ob naznačenem času v Gorico. Žal mn gotove ne bode, kakor ni žal tudi onim, ki obiskujejo tečaj. Mnogo, mnogo lepega, izvanrednega se tukaj podaja vsem. O tečaju izpregovo-rimo prihodnjič. Sestanek katehetov se je vršil danes v prostorih „Gor. zveze'1. Društvu slovenskih katehetov je pristopilo 27 članov. Če jih pristopi zadostno število, se za Goriško ustanovi podružnica. Imenovanje v politični službi. — G. okr. glavar sežanski Antor* Rebek jo imenovan za nameBtništvenega svet-nika. — Pl. Fabrizzi je imenovan za okr. glavarja in baron B a u m je imenovan za nameBtništvenega tajnika. Pomanjkanje krme na Goriškem utegne letos pozimi na veliko škodo živinorejo postati občutno. Pri zadete gospodarje opominjamo, naj pravočasno mislijo na odpomoč, in če menijo, da je škoda vsled snšn velika in bo huda stiska, pa naj skrb«, da se občine, kmetijske zadruge itd. lakjj obrnejo potom okrajnih glavarjev na deželno vlado za državno podporo. Tudi državni poslanci naj se pravočasno opi-zorijo, ker oni niso vsegaveJni, drugače se jim lehko neopravičeno očita, da ne skrbe za kmeta. Kdo ima seno naprodaj? — Na G >riškem bo letos vslad suša jako malo sena, in že sedaj dobivamo obilo vprašanj, kdo prodaja seno v celih vagonih. Prosimo vse tiste, ki imajo seno naprodaj in morejo stisnjeno seno v celih vagonih odpošiljati, da nam prijavijo svoje naslove, da jih bomo potem v listu redno objavljali. Socialna demokracija in krščanstvo. — Glasilo genovskih socialistov „11 Lavoro" piša, da je sedaj čas, zavreči btaro socialistično geslo: Vera je zasebna stvar. Socialistična stranka mora stremiti za tem, da vrže vero iz src ljudstva. „Duhovnika“, tpko piša list dobesedno, „ne smemo več napadati kot politika in ne častiti ga kot služabnika božjega, napadati ga moramo marveč kot oznanjevalca Kristus o v e g a n a n k a, ki je nasprotni nauku socialistov, kakor je nssprotan ponižnost ošabnost1, bolečina veselja, potrpljenje uporu". Nato piše zopet dobesedno: „N a I o g a s o c i a 1 i s t o v je: r a z k r i s t j a n i t i sebe in ljudstvo". Bolj razločno se sploh ne da . povedati, kaj je namen socialne damo- I kracije. K sklepu pravi list, da je treba | pridobiti šolo in d r ž a v o za svobodno j misel, potem bo dosežen socialistiški cilj. Torej svobodna misel ima ta naman 1 Naši liberalci tudi zagovarjajo svobodno misel, njihov namen je torej tudi: B>j duhovnikom, ker uče Kristusovo vero I Ljudstvo treba razkristjaniti I Kdor ima oči, naj izpregleda! Vera proč od politike 1 — Liberalci nam očitajo, da zlorabljam) vero v politične svrhe. Da to ni re«, nam kaže govor ameriškega clevelandskega škofi Horstmana, ki je dejal: ^Vočkrat slišimo, da ima katoliška organizacija političen namen. V resnici pa v katoliški carkvi nimamo politike. Okrog mane so zbrani demokratje in republikanci enakomerno, jaz pa se za politiKo ne menim, razun če velja braniti pravico ia moralo’ C erkev in katol išk e organizacije se v politiko toliko časa ne mešajo, dokler politiki drže politiko proč od v e r e“. Ker pa se pri nas od liberalne strani napada vero in cerkev pod krinko politike, jo moramo tudi braniti. Krščansko socialno društvo v Trstu,— Pri Sv. Ivana pri Trsta se namerava vstanoviti novo društvo za katoliške mladeniče z imenom „Slovensko krščansko-socialno izobr. društvo1* ki je pod vodstvom g. kaplana Antona Cos. — Pravila se bodo dala kmalu v potr-jenje namestništva. Narodna delavska organizacija se je v nedeljo ustanovila v Trstu. Predsednik je dr. J. Mandič (seveda delavec !), v odboru pa poleg drugih sledeči „delavciM: učitelj Eagelman, dr. Rybar in dr. Gregorin. Z veseljem bi radi pozdravili to novo delavsko organizacijo, ko bi bili prepričani, da bo imela za slovensko delavstvo kak aspeh. A žalostne izkušnje takih nBrodno socialnih organizacij drugod so nam porok, da tudi od tega društva nimamo pričakovati dosti. Take organizacije so le privesek liberalni buržoaziji in nimajo v sebi tiste Bile kakor krščanske ali soci-alno-demokratične delavska organizacije. — Umrla je gospa Ana Hvalič, soproga g. špediterja Gašperja Hvalič v v Gorici. Pogreb je bil v pondeljek ob 10. ari predp. ob veliki udeležbi. Ker je bila blaga pokojnica ud društva „Skal-nica1*, udeležilo se je društvo pogreba z zastavo. Žalujoči družini naš9 sožalje!, — „(iori! Pomagajte!" — Bro-šurica pod tem naslovom se dobiva v „Narodni Tiskarni4*. Oddaja se po zelo nizki cani! Sigajte pridno po nji! — Pešpolk št. 47. se je pret. sredo opoludne vrnil iz Komnu ter je v pondeljek zopet odpotoval na Kranjsko in potem na Koroško k cisarskim vajam. — Zopet se je podražila inoka. — Pred kratkim jo poskočila cena za 4 v pri kili, od 14. t. m. pa jo moka zopet za 2 v dražja. Po zimi se utagae še podražiti. Zi 4 v pri kili se je podražilo tudi pšeno in za 2 v pri škatlji likalo (biks) za čevlje. — Čudež na Brezjah ? — Listi poročajo o čudežu, ki sa je zgodil na Brezjah. Liberalni „Gorenjec“ piša: „Na Marijin praznik v četrtek, je prihitelo kakor vedno veliko romarjev k Mariji pomagaj na Brezje. Msd temi je bila tudi neka ženska kakor pravijo, ki je bila že tri lota tako bolna, da si ni mogla gibati, — bila je hroma. M )d do poldanskim carkvenim opravilom pa je čutila, da sa ji zdravje hitro vrača in po končani maši je šla ženska popolnoma zdrava iz cerkve". — Poklicanim činiteljem prepuščamo preiskavo in sodbo o tem slučaju. Govori se še o enem Hlučaju. — Vojhška vest. — Tukajšnji ba-baljon 5. domobranskega polka se je imel v pondeljek odpeljati v Palj; a je dobil v soboto zvečer brzojavno povelje, da mora biti pripravljen za odhod na cesarske vaje na Koroškem. — Najbrža pride po vajah v Girico celovški bataljon dažolnih strelcav. — 47. pašpolk je odkorakal iz Gorice v pondaljek zjutraj ob 5h na Kranisko skozi Vipavsko proti Postojni, odtod pa k casarsiiun vajam na Koroško. — Ilomanja na sv. Višarje se je udeležilo nad 1000 romarjev, najvač iz | i Kranjske in Štajerske. Po cerkvenem opravila se je v petek zjutraj vršil na prostem shod, na katerem so povorili tovarnar Karol Pollak, drž. poslanec Gostinčar, žnpan Stanonik in aka -demik Dolenec. — S Koroškoga nam piša rojak: Tukaj jo vedno deževje. Po hribih sneži, tako da je včasih prav mraz, kakjr v začetku zime. Pretečeni petek so sa napotile 3 osebe iz Bakštajna čez Ture na to stran v Milnica. Blizn vrh« pa jih je vjel sneg in niso mogli naprej, tar so zmrznila mož in žena, en fant je ostal pri življenja a ne bo okreval. V nedeljo so jih prinesli z Malniče. — Liberalni škandali v Opavi.— V Opavi v Šleziji je policija aretirala že 13 oseb, med njimi 2 stotnika, več posestnikov in trgovcev, ki so posilili 42 mladoletnih deklic. Najbolj kompromintiran je neki zdravnik, ki se pa sada) nahaja na potovanju. Ta čedna dražba je bila cvet opavske liberalne inteligenca; zato liberalni listi o tem čednem dogodka prav pridno molče. Smo jako radovedni, če bosta „Soča“ in „Zamorček“ sedaj kaj zelo ogorčena nad to „liberalno moralo" — Ženska orgsuizacija v Ameriki — Dne 14. julija se je vršila t New-Jorku prva konferdnea delavk. Zastopnice je poslalo 28 strokovnih ženskih društev. Ženskih delav v Ameriki je doslej 4,800.000. Obravnavala so se vsa stanovska vprašanja. Politika in vera je bila izključena, in tako je katoliška delavka čisto mirno sedela poleg protestantke. — Napad na papeževega drž. tajnika. — Ko se je dne 16. t. m. peljal papežev državni tajnik iz Vatikana, ogledat si škotski zavod v Marino, so ga napadli anarhisti. Med policijo in anarhisti je prišlo do spopada. Več anarhistov je aretiranih. — Na potu sta se zgrešila. — Čudna osoda slučaja je doletela te dni neko zakonsko dvojico Hrastar iz Broda pri Novem mestu. M)ž je bil že dlje časa v Ameriki. Mladi ženi je bilo seveda dolg čas po njem in želela si je vedno, da pride on domov, ali pa ona za njim. Započetkom p. m. pa jej je mož pisal, da je bolan, in ne more priti domov. Uboga žena vsa v strahu si je najela za pot potrebni denar in se odpeljala moža obiskat v daljno Ameriko. Možu pa se je med tem časom zdravje na bolje obrnilo in v dobri veri in veseli nadi, da s svojim nepričakovanim obiskom iz- nenadi ženo doma, je odpotoval nazaj v svojo domovino. Ali ko ja prišel v domovino, ni našel žene pac pa čal izne-naden novico, da je odpotovala za njim. Sprva ni hotel verjeti te novice ravno tako, kukor sorodniki niso verjeli, da ni srečal žene na potu. Toda žene le ni bilo, pa je ni bilo. Po natančnem premisleku so prišli naposled do tega, da je žena ravno tistega dne prišla v Ameriko za možem, kakor je mož prišel domov za svojo ženo. Kako se (ker je tudi žana bolehava in jako občutljiva, inahkegi srca) ta zgrešitev razreši, se ša danes ne more ničesar gotovega sklepati. — Mladeniška organizacija na Augleškem. — V mestu Dnmfries na Škotskem se je pred dnevi vršilo zborovanje a n g 1 e š k i h katoliških društev. K Hijajno uspeli slavnosti so dospeli zastopniki s Škotskega in Angleškega. Shod je pokazal, kako živahno je katoliško gibanje na Angleškem. Mestno županstvo je pozdravilo zastopnike društev v mestni dvorani, škof pl. Gallowag jih je pogostil. Organizacija šteje 16.000 članov. Lislnict uredništva. — M. i z Krna« Vaš dopis nam ni povsem razumljiv. Pošljite bolj natančen dopis ! — Zapotok. Brez podpisa v koš! — Brje. Dines premalo prostora! Pero imate dobro; pišite! — Vsem gg. dopisnikom: hvala! Iz goriške okolice. g Iz Mirna. — Umrl je tukaj 6. t. m. po dolgi bolezni Ivan Beltram, mizar po stanu. Pokojnik je bil skrben in zgleden oče svoje družine. Mnoga skušnje, katere je Bog pošiljal njemu in njegovi družini, je prenašal udano in potrpežljivo. R?di njegove pravičnosti so ga vsi spoštovali, kar je pričal tudi njegov, pogreb. „Kat. del. draštvo" se je udeležilo pogreba z zastavo, ‘ker je bil pokojnik eden izmed prvih pri ustanovitvi tega društva. Pogreb jo vodil preč. g. monsignor J. Lukežič, nekdanji naš župrrk. Gotovo si pokojnik ni mislil, da ga bode i-premiI do groba njegov nekdanji dnšni voditelj in prijatelj. Na-grobnico ho znpeli cerkveni pevci, ker je bil pokojnik tudi cerkveni pevec. Izgubili smo torej iz nvoje srede ifoža, ki je bil vsem v zgled krščanske popolnosti. Marsikdo je vzdihnil : O, da bi bili vsi taksni kako bi bilo dobro na svetu. Celo nasprotniki so rekli: „0n je bil najpošte-nejši »klerikalec". Bil je torej dober član človeška družbe. Posnemajmo torej TBi pokojniku in postanimo najprej vsak za-6e poJteni in pravični, potmi bo cel svet pošten in pravičen. D.i je pokojnik postal to, kar je bil, ni govoril, da je treba katoliško cerkev n formirati, kakor pravijo liberalci in demokrati, ampak on je katoliško cerkev spoštoval in po njenih zapovedih živel. To je potrebno dandanes, ne pa katoliško cerkev preganjati, pod imenom »klerikalizma**. Blagemu pokojniku, ki nam je zapustil lep zgled, pa svetila mu večna Inč I g V Št Petru podero pred cerkvijo one hiše, ki so doslej kazile zunanjost lepega Št. Petra. Rekurz zoper nakup je odbit. Največ zaBlag za to ima prebl. g. grof C o r o n i n i in velezaslužni župan g. Franc Černič. g V Renčah je umrl za legarjem 16 letni zidar Iran Vičič. Bolezen je prineeel iz Postojne. Bolnih je za legarjem še več ljudi v Renčah. g Cestni odbor za goriško okolico je bil izvoljen t soboto. Zmagala je zopet stara odborova lista, razon dveh. V odboru so sledeči gg.: Andrej Podgornik, župan v Čepovanu; Franc Berce, žu pan v Dornbergu; Anton Skolaris, podžupan v Vipolžah ; Andrej Lutman, župan v Št. Andreža; Franc Leban, žnpan v ŠempaBu; Jožef Klanjšček, žnpan v Št. Ferjana; Anton Mozetič, starešina v Solkanu; Anton Klančič, župan v Podgori ; I. Furlani, župan v Prvačini. Namestniki so: Vinko Gregorič, podžupan v Prvačini; Janez Lenardič, podžupan v Kojskem; Josip Doljak, župan v Grgarju. — Gabršček je prišel na volišče mešetarit za liberalce ; a so mu možje pokazali pot nazaj. Odšel je z dolgim nosom. g Izgubil je nekdo v nedeljo na cesti od Prevalj do Trnovega denarnico, v kateri je bilo nekaj papirjev in okrog 6 K denarja. Pošteni najditelj naj odda to v našem uredništvo, ali pa na župnem urada v Trnovem ali na L ikvah. g Proslava ces. rojstnega dne na Lokvah. — V nedeljo popoldne |e priredilo »Del. podporno društvo" n» Lokvah ljudsko slavnost v proslavo 77. cesarjevega rojstnega dne. Občinstva jo do-šlo jako mnogo; navzočih je bilo tudi mnogo odličnih gostov, ki se mule kot letovičarji na Lokvah in v Čepovanu. Domača godba, ki jo otvorila slavnost, je jako lepo svirala. Tadi mešani pevski zbor, je jako ugajal, posebno „Venček narodnih pesmi“ in Aljažev „Oj z Bogom ti planinski svet!" D'>bro so jo pogodili igralci. Igrala sta se dvaigrokaza: „Krč-mar pri z>item roga" ter „Kmet in fo-tograf-*. Kot tretja točka dnevnega rod« j*i bil govor. Govoril je urednik Kremžar o dolu. Nitjprvo je označil našega vladarja, čegar rojstni dan se praznuje, kot prijatelja dela, ker je dal delavskemu ljudstvu pravice, potem je govoril o socialnem pomenu dola ter povdarjal, da bo rešitev socialnega vprašanja prišla, kadar bo med nami zavladalo načelo krščanstva, da nam bodo delo čast in slast. Po govoru jo dnček Rifjel VViukler lepo deklamoval prolog v proslavo cesarjevega rojstnega dne, kjer sla »i cesarja kot prijatelja ljudskih pravic. Nato je zaigrala godba cesarsko himno, ki jo je občinstvo stoje pelo. Potem ho se vrstile pevske, godbene in igral-k* točke. Pri srečkaDju je bilo razdeljenih 18 lepih dobitkov. Po veselici se je razvila neprisiljena prosta zabava in se prižigali uuae-talni ognji. Lokvarji so pokazali, da jih krasi domovinska ljubezen in da vedo ceniti vse, kar je pošteno in lepo. g — Smrtna nesreča. — Z:iano je, da je po Krasu huda suSa, da morajo ljudje te živalijo hoditi po vodo od 3 do 4 ure daleč. Tako se je zgodilo tudi nekemu posestnika iz Novel na Krasu. Šal je s svojim 12 letnem sinom z voli po vodo na Vipavo v Gabrije. Vračal se je v sredo zvečer domov pozno v noč. Med potjo ne ve so kako, padel je sin iz voza tako nesrečno, da je obtal na lica mesta mrtev. g Mater je pretevn 1. — Neki Franc Tomažič s Kojskega je dne 10. junija ranil svojo mater na roki in obrazu, ko je grdo ž njo ravnal. Kadi tega je bil pred okrajnim Bodiščem obsojen na 2 meseca težke ječe, z enim postom na mesec. g Gorelo je v petek zvečer v hlevn 1. Erjavca v Šempasu Žival so rešili. Škode je 800 K. Iz komenskega okraja. km Iz Kostanjevice. — Glas upl-jočih ! Pripravite sol Vstanimo bratje I Konec nai bo spanja I Dovolj smo bili zaspani. Čakali smo na poboljšanje, od dobe, do dobe. Prizanašali smo kot Bog grešniku, pa vse zaman. Toraj zbudimo se I Volitve bo pred durmi. Da ne bomo, kot do sedaj, pod tartarskim jarmom ječali, sedaj je čas, da se istega oprostimo. Mnogokrat so se pri nas slišale tožbe, da ni v naši vasi nič v pravem redu. To pa je bila naša krivda! V marsikateri občini se da kaj napraviti, le pri naB je še vedno kot ob času zidanja babilonskega atolpa. To izvira vse iz nesloge. Sloga jači, nesloga tlači, pravi pregovor. Šli smo na volišče, kot bi se eden dru-zega ne poznali. Vsaka dva volivca sta imela drugo mnenje, tako da je bil pri vsakih obč. volitvah vedno isti izid. Da se je pa vedno tako izteklo, zato so se znali naši dosedanji obč. vladarji pred vsako volilno dobo ljudstvu prikupiti ter ga Blepiti. Dobro se še lahko vsakdo opominja, kako je g. podžupan pred zadnjimi obč. volitvami sklical na razpotje, pod Lipo na Gorici, celo deputacijo skupaj. Merili so kako bode velik vodnjak, odkodi udobe dovolj vo-dolova. In tudi pogodili sojsez ondotnimi posestniki. To je pa ostale le v g. podžupanovem žepu. Ko je on spet sedel za 3 leta na županski stolec, zdelo se mu je, da samo za tri leta je tako velik vodnjak nekaj preveč. In tako je sedaj spet prišel omenjeni vodnjak v agitacijo, da bi podžupan vsaj še enkrat sedel na sto-lec. — Prav dobro smo slišali dne 16. t. m. našega g. podžupana, kako lepo je pred cerkvijo razglasil, da bode opoldne celil vodo na farovžu. To pa je res le-| pa, s farovško vodo se bode on prilizoval, škoda da mu je za sedaj spodrsnilo. Vse nič ne pomaga, g. župan I Vode dajte nam iz onega vodnjnka ki ste ga vi v 12 tetnem županovanju dali napraviti. Ne boste nas več vodili za nos. Dovolj »to nas brili. G. župana iz Temnice pa poživljamo, da bode vendar enkrat dal razglasili obč. volitve. Menimo, da je dovolj toliko časa čez pretečeno dobo. Menimo da Vam ustrežemo, ako Vam damo nekoliko dopusta. Dobro vemo, da sto lahko utrujeni, ker užili ste mnogo napora ta čas. ko sta nam Kostanjcem napravljali cesto, tako gladko, čez mirenski hrib v Gorico. Zato vam pa res biti moramo hvaležni. Pojdite toraj dragi g. župan v pokoj, katerega ste si po vsej pravici zaslužili. Več upijočih. km Iz Velikega Dola. — Lani in letos imamo izvanredno veliko sušo. Le-tcB je še hujša kot lani, ker ni bilo celo leto nobenega rročnega dežja. V*a mlake so se posušile. Ž val ne bo imela kmalu več kaj piti. Zadovoljiti se mora, da izpije zadnje umazane brluzgo. Ljudjo nimajo že vert kje oprati umazanega perila. Kmalo”oo treba vodo dovažati iz Nabrežine, rili kaj, ko nimamo dobre ceste. Mogoče je pripeljati le kaj malega in še to z nevarnostjo, da se posoda ali voz polomi. In kakšna je ta roda? Vsa razgreta in večkrat nerabna, dasi stane ljudi po 5 kr. ssaf. Dobro da imamo nov občinski vodnjak; ker sicer bi morali voziti že en mesec vodo. Zlaj se trudi občina napraviti tndi napajališče. Splošno delajo po vseh občinah na Krasu s pomočjo vlade vodnjake in napajališča. Vlada se je začela bolj brigati za Kras. Tadi so prejele neke občine podpore zavoljo lanske suše in to vsled prizadevanja poslanca dr. Gregorčiča. Veseli nas, da so se poslanci ..Slovenskega kluba" tudi letos potegovali za podpore Krasu po govornika poslanca Pov-šeta, ki je vladi priporočaj, naj se pomaga Krasu za zboljšanje pašnikov in vodnjakov. Upamo, da ne bode zastonj, zlasti pričakujemo mi podpore z« cesto, ki se pshaja v najslabšem stanu od vseh cest na Krasn, km Kraševcem manjka vode. — Te dni je prišel neki posestnik s Krasa z vozom 5 nr daleč v Gabrije po vodo. Ko jo pripeljal domov, se mu je po nesreči sod razbil in vsa voda odtekla. Izgnbil je 10 ur časa zamen. km Tatvina na pošti v Nabrežini. — V pond. pred 9. uro je neznan tat na poštnem uradu v Nabrežini vkral 7 pisem, v katerih je bilo vsega skupaj 7000 K denarja. Poštni uradnik je namreč izbiral pisma. Izbral je bil rečenih 7 pisem, v katerih je bil denar. A ko je po končanem opravilu hotel vzeti onih 7 pisem z mesta, kamor jih je bil položil, jih ni več našel. Iz ajdovskega okraja. a Izobraževalno drnStvo za Ha-tuje-Selo je priredilo po treh tednih že svojo drugo veselice. Za društvo, ki je tako mlado je to maogo, da priredi v tako malem časa dve veselici s tako izbranim, s tako obširnim in čisto različnim programom. Ta draga veBeiica je še boljše izpadla kakor prva. Domači sodelovale'!, ki niso bili pri prvi veselici v vseh točkah, posebno v dramatičnih popolnoma sigurno, bo sedaj pokazali, da so izgabili tisti običajni strah in tiBto prirojeno nespretnost prvega nastopa. Sodaj so nastopili s popolno sigarnostjo. Petje pod vodstvom prečast. g. J. Lebana je bilo izborno kakor zadnjič. Oba šaljiva prizora: „Pred sodnikom-1 in »h-gabljena stava14 sta bila precizno igrana. Deklamacija je bila dovršena; nagovor kratek, a lep in jedrnat. Vsa čast mladim močem, ki kljab vsem neprelikam in neljubim oviram vstrajajo in dolajejo za dobro stvar. Napredek in izobrazba sta potrebna tadi kmetiškim slojem, in sicer napredek, izobrazbo v pravem pomena besede iščejo ti možje, ti mladeniči. Kmetovalcu je potrebna izobrazba v kmetijstvu, našim Vipavcem pred vsem v poljedeljstvu, v vinoreji. Za to skrbi to izobraževalno društvo na lep način s predavanji in podučevanjem. Treba pa je kmetn včasih tudi nekoliko razvedrila in zabave; tudi tega dobite v tena društvu v obilni meri, to bo nam najboljše pokazali ti dve veselici. Veseli morajo biti Batujčani in Selci svojega društva in hvaležni prečast. gosp. župniku, ki je vstanovitelj, učitelj in prva gonilna sila vsega življenja lega društva. Prave izobrazbo nudi to društvo kmetom, ne pa tistega laži napredka, ki je čisto navadno — barabstvo. a Pri vcselici v Selu so se izvrstno odlikovali črniški tambnrači; zbor, ki ga je pred nekaj meseci ustanovil č. g. V. Vodopivec, je imenitno izvežban. Dal Bog, da se zbor pe odhoda č. gosp. vikarija no razgubi, ampak tako napreduje kakor doslej. a It hemberški cerkveni pevci so nastopili v nedeljo v Salu. Peli so „Nazaj v planinski raj“ — tako dovršeno, da so želi burno pohvalo. Ždeli bi jih bili slišati še enkrat, — a žal da je bil program preobširen. Klor pozna razpor glede rihemberškega petja in jo slišal to pevce peti, — si vstvan brž samosvojo sodbo. u Narodno napredna olika — Vergilčkove bande, podanikov njegovo milosti g. A. Štrekelja in vseh njegovih nižjih generalov, — bi nas bila v nedeljo v Selu kmalu ubila do smrti. Letelo je za nami kamenje, da bi bilo lahko vsakega do smrti pobilo, — če bi nam no bila sreča bolj milu, kakor nam je bila mila „olikana" ba>ida. Pismeno ho sporočili v Črniče tamburašem in v Dornberg igralcem, — da jih ne čaka v Sela nič boljšega kakor smrt. Kaj pa so mislili, — koliko nas bo? Ko so nas pa vzrli, jih je minula vsa korajža, potisnili so prat v usta in žvižgali menda samega strahu. a Narodno-napredna olika se je v najlepši luči pokazala o priliki naše veselico v Selu Po veselici smo prišli pred gostilno gosp. Krkoča, narodno napredni olikana pod vodstvom znanega Vergilčka so nas sprejeli z žvižganjem. Nihče ni reagiral na to. Črniški tamburaši so svirali razne komade, domači petci so peli, — napreidnjaki pa žvižgali k temu. Ko se nam je zdel čas, da bi odšli, je nekdo predlagal, naj bi zapeli himno .Hej Slovenci" Sprejeto. Vsi so vatali in se odkrili, človek bi bil mislil, da ze.mre ob teh zvokih v vseh srcih mržnja io srd in da zadoni iz vseh grl v tiho, s srebrno mesečino prepojeno neč glas navdušenja in visoka pesem narodne zavednosti, — tako bi mislil vsakdo, — nihče ne bi pričakoval v tem veličastnem trenutku barbarskeka žvižganja in tulenja, — a motili smo se. Črniški tamburaši so spremljali petje, — vsak, kdorkoli je čutil v sebi iskro narodne zavednosti je pel. — liberalci so pa žvižgali in talil?. Cel čas p«tja je trajal na njihovi strani divji halo. Potem smo zapeli še „Lepa naša doimvina“, — tem podivjanim in pobarabljenim napredni m-narodnjakom, ki so jih klici „Živeli Slovenci 1“ tako spekli, — so morali tudi — lepo našo domovino — onečastiti s svojim žvižganjem. Kapo t*s bande j« bil Vergilček, kričali so na vse grlo „Ž vjo Štrekelj IJ Ubogi Štrekelj s takimi podaniki, — in reveži vsi nižji generali a takimi pobočniki. Ljudje božji, taki so naši narodni naprednjaki! a Ustreliti jih jo treba! — Iz Ri-bemberga nam pišejo: V nedeljo je povedal prav eno napredujaško Fa ov fant iz Vasi. Vas je namreč glavno gnezdo liberalnih omikancev tukaj pri nas. V tem gnezda morajo celo stari tako čivkati, kakor čivkajo mladi, če ne pa „bamf !w Kako liberalci čivkajo, pa že veste. Lepo. strašno lepo 1 Škoda, dit znajo samo eno čivkati, namreč zmerom le tisto črez klerikalce, črez „f»rje* in črez take reči, katerih prav nič treba ni na tem božjem sveta, kakor oni pravijo. Liberalci večkrat študirajo, kako bi se dalo klerikalce spraviti v nič. Fa ov fant iz Vasi je pa eno iztuhtal, ki bo gotovo pomagala. Tako je povedal: „Si mora ustreliti kaplana, župnika, žapaua in pa organista 1“ Kanj je ta! Č9 ta ne bo pomagala, tudi nobena draga ne. Kar začeti streljati te grde klerikalce od kraja, pa jih bo že enkrat konec, ni hudir da ne! Fa ov fant pa postane zdaj gotovo general C9le liberalne bande, še zlasti, ker je on eden najbolj omikanih naprednjakov. To bo pokalo, da bo sam Gabršček vesel. Liberalci, zdaj paško v dlan in meč ob stran, napočil je krvavi dan, uril na klerikalce! Klerikalci skrite se Fa ov fant gre ! a Zopet nesreča. — V nedeljo zvečer vračal se je proti doma preč. g. Fr. Kranjec, šmarenski župnik iz Vel. Žabel, kjer bo imeli praznovanje sv. Roka. Na stezi v hribn se ma je izpod-taknilo in si je zlo nil nogo nad stopalom. Š9 le čez dve ari bo ga našli, ko je klical na pomoč, in so ga peljali hitro k zdravnika v Ajdovščino. Vsem je jako težko, da se je pripetila ta nezgoda dobremu gospoda. Moral bo počivati dva meseca. Žalimo mu, da popolnoma ozdravi! a V Vel. Žabljah bodo v kratkem starešinstvene volitve in potem volitev prvega župana v tej občini. Občinarji so tega zelo veselijo. a V Vipavski dolini je zadnji dež vsaj nekoliko osvežil pridelke, ktere ni še uničila suša. a V Dobrav jah ob žel. postojanki ste vzrastli kar dve novi hiši, v katerih boste krčmi. V eni se bodo prodajali tudi listki za vožnjo po železnic1. a Štrekelj je 11. t. m. obiskal Vipavce. li I jo v Črničah, Križa, Vrtovina in Sela. Govoril jo dolgočasno; kar je povedal, glede kmata, se mane da oporekati; kar j s pa govoril o politiki, pa Be jc osmešil. Politika ni Tebi naklonjena ubogi Štrekelj! G ajno besedo so imeli liberalni nčitolji. a Za ina3uliom (legar, tifus) je zbolel v Potočah žup. Kamnje, mladenič, ki je zidal v Postojni. Iz kanalskega okraja. ki Procesija na sv. (»oro. — Prihodnjo nedeljo 25. t. m. priredi „Mari-jinia družba** in cela batovska fira procesno na sv. Goro. Oo 10. uri bode slovesna peta maša s pridigo. O o 2 uri popoldne bode blagoslov. Po blagoslovu se romarji razidejo vsak na svoj kraj. ki Avče. — Saša nam preti uničiti vse prideifco na polju, a tadi v vasi občutimo pomanjkanje vode, ker se županstvo nič ne briga, da bi se že speljani vodovodi popravili. Pot od želez, postaje do vasi je grozna, da ni na nji pešec varen svojega življenja ; za blagor občine poklicani možje spijo in nimajo časa, da bi se za to kaj pobrigali. Potomci A/ča-nov iz Trsta in Girice prihsjajo vsako leto v vročih mesecih semkaj se hladit, a skoro nikdo ne zna materinega jezika. Žalostna nam majka ! Tako malo zavednosti nesejo ljudje v svet, zato ni čuda, da se lako hitro poitalijančijo. Manjka nam izobraževalnega drnštva, zanimanje bi bilo zanj, a ni ga človeka, da bi ga ustanovil in vodil. ki V Ročinju so izkopali v petek Marijo Perše, ki je za opeklinami umrla ko ncem marca. Sodna komisija je preis-kavala, če ni bila zadušena, kakor se sedaj sumi. ki Pogreb preč. Rosp. Leop. Pečenka se je vršil na praznik Marijinega Vnebovzetja oh '/,6 popoludne. Od vseli strani je privrelo ogromno ljudstva, da počasti zadnjikrat priljubljenega upravitelja. Cerkveni govor je imel č. g. K n m a r iz Avč. F3red krslo je hodilo 14 duhovnih sobratov; nekaj pozneje došlili je korakalo zadej, tako da je bilo nad ‘20 duhovnikov. Spremljali so pogreb zastopniki kanalske sodnije z gospodom sodnikom, g. notar, žel. uradništvo, častniški zbor, kolikor ga je v Kanalu. Tu naj omenimo, da je vojaštvo darovalo edini venec na grob ter da je poveljnik lovcev, ki se sedaj nuide v Lescah, poslal na pogreb najstarejšega stotnika in enega poročnika. Poleg tega se je pogreba udeležil oddelek domobrancev v krasni gorski opravi, fin. straža, orožništvo in nepregledna množica dobrega ljudstva iz okolice in drugod. Na grobu je kanalski pevski zbor zapel žalostinko „Nad zvezdami". Pogreb je bil jako lep, da takega Kanal še ni videl. Prvi pogrebci so bili že na pokopališču, ko so se zadnji nahajali še v trgu. Pogreb je dokazal, kako priljubljen je bil rajni Leopold Pečenko med dobrim kanalskim ljudstvom. Iz cerkljanskega okraja. c Kovaško „S. K. izobraževalno društvo* je priredilo v nedeljo dne 18. t. m. odhodnico svojemu karata Abrama. V Novake so prihiteli ob tej priliki tudi vrli cerkljanski pevci in pevke, ki so nam zapeli pod spretnim vodstvom gosp. IJevka med dragimi tadi reč ukrajinskih pesmij. Ob tej priliki je predaval S. K. S. Z. predsednik dr. Janez Ev. Krek, ki je obrazvil sledeče misli: Naši hribi se zanemarjajo od poklicanih činiteljev. Skrbi se za doline, za hribe ne. V hribih ponehajo ceste. Sol ni. V obče se zanemarja ono hribovsko ljudstvo, ki obnavlja vse stanove v dolini. Peša živinoreja, ker manjka daha vzajemnosti. Priporočal je izobraževalna društva za hribovsko ljudstvo in končno poživljal vse, ki delajo postave, ki imajo skrbeti za občila in prosveto in časopisje, naj ne zanemarjajo hribovskega ljudstva. Cerkljanski igralci in igralke so prav dobro predstavljali : „Pri gospodi", „Vaški skopuh* in „Kmet in fotograP. c Shoda na Jesenicah se adeleži „Slov. kat. izobraževalno draštvo v Cerknem z večjim številom članov in pevskim zborom. c Iz Šebrelj. — Takajšni stric „Tribušnik“ je dne 11. t. m. rešil čast iebreljskih liberalcev, ko je odvedel tri drnge in pa svojo častno osebo s slabo nogo na Porezen k otvoritvi koče. — Glejte pri državnozborskih volitvah je bilo 10 liberalcev, na Porezen so šli še štirje — kadar bo otvoritev na n egaš pojde stric „Tribušnik“ sam. Živijo napredek 1 c Letoviščarjev v Cerknem ni skoro nič; ni čado, ker je kraj oddaljen in stanovanj je tudi malo; z malimi stroški bi se dale nektere hiše v tem oziru okasno popraviti, se *e, priskrbeti bi bilo treba nočni mir, ker letoviščarji ga potrebujejo. Žal, za policijsko uro se naše županstvo le malo briga. c Sodno. GoBpod sodnik se je od na8 poslovil in odšel v dolgo zaželjeno Ajdovščino. c Abstinenčno gibanje napreduje. Kavarna je postala prodajalna jestvin. Prav! Kneipp je rekel: Več jesti, manj piti. Upamo, da kmalu zgine še ena žga-njarna. Temu gibanja nasprotujejo nek-teri od obeh strank. Dokaz, da je gibanje potrebno za črne in bele. Živeli abstinenti 1 c Novaki Karat Abram je odšel na svoje novo mesto v Bilje. Novaki žalujejo za njim in tadi Cerkno. njim izgubimo marljivega, zmožnega dela»ta, pa vzornega duhovnika. — Blag spomin mu bo na Cerkljanskem ; rjega pa Bprem- J Ijaj naš in bo^ji blagoslov. Bog daj zdravje , in srečo 1 1 c Iz Kukovega nam pišejo, da jo v nedeljo II. avgnsta napravil ondotni krčmar ples. Godci so prišli že ob 7. zjutraj ; a plesalcev pa nič. Cel dan so škripali skoro zaman. Še le proti večeru ho prišli gostje, 2 podžupana, cerkovnik in še nnkaj drugih naprednjakov. Ti naprednjaki so potem rajali pezno v noč ter kalili nočni mir. Vi naprtdnjaške glave, to je napredek, kaj ne, če do treh zjutraj kolovratite in plešete, namestu da bi dali mir; posebno za občinske očete je tak napredek zelo primeren. Čudimo sfl tudi, da krčmarja še niso izučile skušnje, da bi spoštoval policijski red. c St. Viška gora. Znano je čita-teljem „Prirn. Lista", da liberalci ne ukrenejo nobene pametne stvari. Zlasti so pa na Št. Viški gori do skrajnosti neumni. Lahko bi imeli dovolj pitne vode, ako ne bi bilo naše žapanstro tako čudno, ko mu je dalo letos slavno tolminsko glavarstvo zadosti priložnosti, da bi lahko bili dobili veliko podporo za napravo zadostnih vodnjakov. A naš župan in tajnik sta na vprašanje glavarstva, ali potrebujejo podporo za napravo vodnjakov, odgovorila, da pri nas že imamo zadoBti vode, da ni treba „petlati“ podpore. A za vodo smo mi skrajno siromašni. V vasi je samo ena jama, v kateri ima cela vas vodo, ako pritiBue suša, potem se ne vemo kam obrniti, ker je tudi v bližini nikjer ni. Ako bi se naredilo kje pri vasi par dobrih vodnjakov, bi bila vas prav dobro zavarovana z vodo ter tudi drugim vasem okoli bi se ne bilo treba bati, če jim zmanjka vode doma, ker bi jo brez vsakih težav dobivali iz vasi. Tokaj sem vam opisal, kako je naš liberalni župan „kunžtn“, posebno pa „mali purgarček1*, ki ima od občine črez 400 kron na leto. Povemo mu, da prav brez vse skrbi pobere lahko svoja šila in kopita ter gre, od koder je prišel; jokali ne bomo po njem prav nič. Ako tega poprej ne stori, mu povemo, da pri prihodnjih občinskih volitvah. c Iz Stopnika. Malokedaj se kaj bere iz naše grape. Za danes sledeče: Cim preje zahtevamo poštni nabiralnik, Ce heče pri naB kdo oddati eno pismo, mora iti eno nro daleč, bod'si v Šebrelje ali Tribušo, ali pa na Reko. Od Reke do Tribuše ni nobenega nabiralnika. Zato prosimo c. kr. poštno ravnateljstvo, naj nam da nabiralnik. Malo smo bili tema krivi Bami, ker smo se premalo brigali. Zato prosimo tem glasneje. c Cerkno. Cesarjev rojstni dan je bil izredno slovesen v cerkvi in izven cerkve. — Novodošlega g. kaplana smo videli pri sv. maši, njegov ponižen nastop je napravil jako dober vtis. c Kat. izobr. društvo v Cerknem je priredilo r Novakih za odhodnico kuratu Abramu lepo veselico. Govoril je tudi nepričakovano došli gost dr. Krek. Zahvaljujemo ga za njegov lepi govor. t Orožniška postilja pri Sv. Lu- J g la s n o izvoljen večletni župan Anton ciji. — Dne I. t. m. se je ustanovila pri , Manfreda. Sf. Luciji orožniška postaja. Postujevodja { „„ ,, . , . ,, je Ognjeslav Tropp, in ž njim 2 orož- ! Z“ rP^Aadre> M« nika Franc Eit es in Andrej K a u d u t h. 1 ■ ,, ... , ranc Bt ln S tem se je izpolnila obča želja. 1,8D UrŠ,č> Mllnako- Iz kobariškega okraja. Iz bovškega okraja. Iz tolminskega okraja. t Občina Ponikve izreka tem potom preblagorodnemu gospodu Bogomilu Prinzig, c. kr. okrajnemu glavarja v Tolminu najsrčnejšo zahvald. Gospod glav»r dospevši med požarom osebno na Ponikve tolažil pogorelce, da se bode zavzel za njih ter pomagal po svoji moči, dosegel je, da se nabirajo milodari in da se je že podpora, dana od Njeg. Veličanstva v navzočnosti g. glavarja pravično razdelila in to v prvo pomoč nesrečnim ljudem. Do gospod« glavarja, ki obljublja daljno pomoč nesrečni vasi glede požara in cest se obračajo zaupno in mu izrekamo: Presrčno zahvalo! Na Ponikvah 16. avgasta 1907. Ponikovci. t Prevzvišeni knezonadškot' gori Ški darovali so za pogorelce na Ponikvah 200 K. — Srčna hvala ! t Deželni odbor je nakazal in že odpodal 2000 K podpore za pogorelce na Ponikvah. t Za uboge pogorelce na Ponikvah je daroval g. Andrej Pičulin iz IJrije pri Bači 20 kron. t Izjava. — Spodaj podpisana po-gorelca s tem izjavljava, da je „Vzajemia zavarovalnica proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani ' nama po požaru z dne 30. julija t. 1 prizadeto in takoj precenjeno škodo v najino popolno zadovoljnost izplačala, za kar jej izrekava najtoplejio zahvalo ter jo vsakomar iskreno pripoiočuva. — Ponikve, dne 10. avgusta 1907. Andrej Kobal s. r. Matija Kranjc c. r. Franc Pograjc p. r. priča; Ivan Kobal s. r. priča. kd Za Pagliaruzzljev spomenik priredo 25. t. m. ob */E8 zvečer kobariški dijaki veselico na dvorišču g. Mašera. kd ,,Liberalno liste čitam, a zlodej me le noče vzeti", bo je pohvalil neki liberalec napram naročniku »Primorskega Lista". — „Se mu ne mudi; dobro ve, da si že preveč zagrizen in da mu ne nideš“, je bil odgovor. kd Sumljiv človek se je nahajal 13. t. m. na Krnu. Pod pazduho je imel debelo knjigo, zavito v robca. Govoril je samo laško ter je pravil, da je iz Trsta. Ljadi je spraševal, kje je pot v Tolmin. kd V nevarnosti se je nahajala 14. t. m. neka deklica v Krnu. Sedela je ob vznožja nake strmine, na vrha pa so delali 3 delavci, Naenkrat se zavali kos debla proti deklici, K sreči je deblo zadelo v neko drevo, kake 2 metra nad deklico. kd Suša preti po našem okraju, j Ako Bog ne da dežja, bo vse vničeno. ’ Vode manjka posestnikom in tadi živini na planinah. kd Izjava. Ožita se mi, da se pečam le s „ klerikalnimi časopisi, in celo to širijo okoli, |da sem farški pomagač. To govorijo proti liberalcem. Proti „kle-rikalcemu govorijo pa, da sem liberalski j pomagač in da sem proti duhovščini ter trdijo, naj mi nihče ne veraje. S tem zlobnim govorjenjem mi hočejo vzeti ugled pri ljudeh. zato izjavljam, da bo vsakdo vedel kaj sem: »Klerikalec" sem : — to je krščanskega prepričanja, in osta- i nem tadi, ako se ie bolj po babje obnašate. Dobro poznam one tri osebe, ki to vest širijo okoli. Povem tadi, da liberalec nočem biti za nobeno ceno. Ne govorite preveč, kar ni resnično, da se ne bode moral kdo zagovarjati pred sodiščem. Veliko govoriti ni zdravo. Ak> ima kdo kaj z mano opraviti, ga poživljeno, naj se podpiše, kakor jaz; ako tega ne storite in mi ne dokažete, vas imenujem nesramne lažnike in obrekovalce. V Krna, dne 18. avgusta 1907. Jakob Gregorčič št. 22. kd Iz Drežnice. Vsled izjave, katero sem čital v »Gorici" z dne 10. avgusta 1907 št. 66. glede volitve v okr. cesini odbor v Kobaridu, se mi zdi potrebno, opozoriti dopisnika, da Kobaridci nise prav nič krivi in da oni nas Dre-ženčanov niso prisilili, da smo ž njimi volili. Krivda je dragod. Kedor je kriv, naj obžaluje. Toliko za danes. V Drež-nici, dne 13. avgasta 1907. Jožef Kurinčič, župan. Op. uredništva. Na prošnjo gospoda župana smo priobčili to ; a takoj pripominjamo, da smo dotično vest prinesli tudi mi, ker se nam zdi čudno, da se je to zgodilo. Obžalujemo, da se niso naši možje prej zjediniti in da niso naši možje, { če je bila kje kaka krivda, te sami odstranili. kd Vrolitcv župana na Iderskein.— j Dne 12, t. se je na Merskem vršila vo- ( litev županstva. Zs župana je bil so- 1 b Občina Bovec je na podlagi sta-| rešinBtvenega sklepa podala peticijo na ' državnozborsko predsedništvo za sloven- i ske srednje šole in slovensko vseučilišče v Ljubljani kakor tudi na namestništvo za premestitev slov. učiteljišča iz Kopra v Gorico. Iz Iržiškega okraja. tž Proslava cesarjevega rojstnega dne. — Iz Devina nam poročajo : Predvečer cesarjevega rojstnega dne je bila v Sesljana krasna in velika razsvetljava, pri kateri so sodelovali vsi gosti. — Tudi v Devinu se je pokazala jako v svetli luči patrijotiška ljubezen do osivelega vladarja. — Drugi dan je bila ena sv. maša v Sesljanu, kjer je bila zbrana vsa kopališka gospoda in mnogo domačega ljudstva. — V Devinu se je udeležilo sv. maše županstvo, orožništvo, finančna straža in obilo domačega ljudstva. — Pri sv. maši je orgljal sloveči komponist g. Maks Filke, ki je s svojimi preludiji ljudstvo kar elektriziral. — Pel je domači improvizirani zbor. — Seveda, brez plesa tudi ta dan ni bilo 1 tž Devinski grad si sme vsakdo ogledati, kakor se nam poroča, r pon-deljek, četrtek in v soboto dopoldne in popoldne, kar naznanjati tudi pred gradom dvojezični tabli, italijanska in nemška. Slovenščina je izključena. Naznanilo. % Naznanjam slavnemu občinstvu, da bodem fotografiral na Slapu ob Idriji v soboto, nedeljo in pondeljek, to je 24. 25. in 26. avg. t. I. Odličnim spoštovanjem Anton Jerkič lastnik odlik, fotografskega ateljeja v Gorici. V najem se oddajo takoj 3 sobe, ena brez oprave, na mirnem in prijetnem kraju mesta za penzijoniste in druge gospode. Stanovanje in hrana po pogodbi. Ilišče Strasoldo na starem trgu sv. Antona, štv. 2, I. nadstropje. Terezija Jelen. Ir K II ZAHVALA. Za iniiogobrojne dokaze sočutja in sožalja o priliki nena-domestue izgube naše iskreno ljubljene soproge, oziroma matere ANE HVALIC izrekamo tein potom vsem prijateljem in znancem srčno hvalo, osobito pa sl. društvu „Skalnica“ za številno udeležbo in vsem onim, ki so v tolikem številu spremili drago ranjko k zadnjemu počitku. Dog vsem povrni! V GORICI, 20. avgusta 1907’. ŽALUJOČI OSTALI. I Priloga »Prim. Lista" št. 341 flae 22. avgusta 1907. Zalivala. Podpisani si štejemo v dolžnost, izreči iskreno zalivalo v svojem in svojih sorodnikov imenu za vse dokaze sočutja, ki so jih skazali prijatelji in znanci ljubljenega sina oziroma brata, prečastitega gospoda LEOPOLDA PEČENKO, župnega upravitelja v Kanalu. Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, ki je prihitela v velikem številu od blizu in daleč skazat ljubezen in spoštovanje svojemu sobratu ; visokorodnemu gospodu baronu Baum-u kot zastopniku c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici; častitemu poveljništvu vojaške posadke v Kanalu, osobito veleč, vojaškemu zdravniku in veleč, stotniku lovskega polka, ki sta se trudila z nepopisno skrbjo, da bi bila spravila dragega ranj-kega po katastrofi spet k življenju; dalje zastopnikom c. kr. sodnije, c. kr. davkarije in c. kr. notariata, posebej cenj. rojaku g. Žerjalu, notarskemu kandidatu; slavnemu županstvu v Kanalu, ki je razobesilo po trgu zastave v znak globoke žalosti, kakor tudi vsem Občinarjem, ki so to storili na svojih hišah ; slavnemu županstvu v Rihemberku, ki se je udeležilo po svojem županu; čislanemu veteranskemu društvu in kanalski prostovoljni požarni straži in slednjič vrlemu kanalskemu pevskemu zboru za ganljivo nagrobnico: „Nad zvezdami" na pokopališču. Vsem, ki so na katerikoli način izrazili svoje sožalje ali so na katerikoli način ob pogrebu sodelovali, kličemo: Vsemogočni poplačaj I V Rihemberku, dne 18. avgusta 1907, Žalujoča družina. I liajboljše stiskalnice za Pino in 0L3HE so naše stiskalnice JERKU L" najnovojšega in najboljšega sostava z dvojnim innoprotrganira pritiakaloni; zajamčeno najbolšo deiovanjo, ki prekaša vse drugo stiskalnico ; hidravlična stiskalnica, najboljšo auto- matično patcnto- C U D U fl N I H11 ki delujejo same *ane Škropilnico jjU I ■ fl U H I H od sebe, ne da bi jih bilo troba goniti. Plugi, mlini za grozdje, sadje in oljke. Robkalnice za grozdje. Vino grajski plugi. Bufcilnioe za sadje in druge vegotalno, živ-ijenske in mineralno pridelke. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilnice za iito čistilnico, rošjtalnioe. Slamo resnice, ročni mlini za iito v razni velikosti in vsi drugie stroji za poljedelstvo. Izdeluj-in prodaja z jamstvom kot posebnost najnovejo, izborne izkušeno, kot najboljše pripoi znane in odlikovane 'sestav Stiskalnica za vino. Ph. MayMSG tovarna za poljedelske in vinske stroje M* na DUNAJU II. Taborstrasse It. 71. Št. 557. automat. Škropilnica. Najboljše stiskalnice po zelo ugodnih pogojih in cenah se vdobe pri tvrdki v Gorici Magistratna ulica št. 1 zastopstvo in zaloga raznih strojev za poljedelce in vinograde K. f. R. Ježek Blansko. Delavnica cerhenih posod in cerkvenega orodia Fr. Leban Gorica, Magistratna ulica štev. S. Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči. Blago se razpošilja Mo. Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarne Gtroncoll). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala, vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor : toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. —Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. Prosiva zahtevati listkel Odlikovani ▼ vseh državah svoti z nad 509 zlatimi in srebrnimi kolajnami. Cenik s podobami In mnogoitevilna pohvalna piama. — Ha/, p rod ln zastopniki se Iščejo povsodl, kjer le nismo zastopani. Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „8ol. Doma"! Največja trgovina z železjem KONJEDIC ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositeljc (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! Kdo krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže 8 potrdili najine nove amerlkaaske blagajne, da je knpil pri najn za 1(K) kron blaga. J * o M 0 1 O 0 o 0 v fl (O p. o N Objava. Prosiva labtevati listkel Varilstvo podpisanega zavoda je sklenilo, z ozirom na tačasue težavne razmere denarnega trga, znižati vnovič merilo za eskompt zastavnih pisem od 97'tlo na 95°|0. V Gorici, 8. avgusta 1907. Ravnateilstvo deželnega hip. zavoda. D_______________________________________ €>€>C3"€>€3“€>€>C^O-G>-€>£3"€3^ Ustanovljena tvrdka leta 1866. I. DRUFOVKA - (SORICA. Glavna zaloga Gosposka ulica št. 3, filialka Raštelj št. 3. Strojarna v Črničah. Trgovina s ko-nopcem Gosposka ulica št. 1. Zaloga usnja, podplatov ter vseli potrebščin za čevljarje. Usnje za nedlarje, knjigoveze itd. Glavna zaloga ličila v korist Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Odlikovana tvornica nadplatov. Delavnica jermenov za stroje, bičev, itd. £HH>00€KH>000^ W! 341414? <1 Lekarna trisiofoletli v Girici Pravo Id edine Zel. kapljico i anamko sv. Antona Pado- I vanskoga. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varitvcn* znamka) p0pije.— Okrepi Selodec, storč, da agine v kratkem lasu omotica in Si-votna llnost (mrtvost). Te kapljice tndi storč, da človek raje ji. Cena steklenici 60 vin. J# ^ v i ******>********!***** Loterijske številke. 17. avgustu. Trst............14 62 47 69 86 Line . . . • ... 72 44 80 9 62 ******** ********* Odlikovana pekarija in sladeiearna K. Draščik v Gorici na Kornu (v lastni hiši) izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmnnoe in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vinu in likerjev na drobno ali v orig. buteljkah. Priporoča se sl. občinstvu. Cene jako nizke. Štev. 2333 Op. Razglas. Niiztmnja se, da javna dražba zastavil II. četrflefa, t. j. mesecev aprila, maja, junija 1906 začne v pondcljefi, 9 septembra 19D7, ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in pon-deljke, od 9. ure zjuraj do 1. po-poludne. Od ravnateljstvo zastavljalnice. V Gorici, 7. avgu ta 1907. And. Fajt, pek. izvedenec Gorlcn |— lekallšoe Ir. Josipa št.2 (lastna hiša, ***** *** a******** Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, k• hor na nove maše in godove, kolače aa birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po Selji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po zmerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd. J. ZORNIK. * Gosposka ulica št. 10, priporočit svojo največjo zalogo raznovrstnega blaga, kakor: perilo za gospode, raznovrstne pletenine, jagersrajce, nogavice, rokavice, najlepša izber: nakita za ženske obleke, čipk, trakov, svil, pasov, šerp, čipkastih rut, predpasnikov, modercev, pajčodalov za birmance itd. Vse potrebščine za g. šivilje in krojače. Novodošlo blago za poletno dobo se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami flnton Krušič krojaški mojster in trgovec v Gorici Tekališče Josipa Verdi štev. 33 ! in v podružni delavnici na Tržaški cesti v lastni hiši (v bližini g. Črnigoja). Za naročila iz dežele zadostuje, da se mi pošlje normalno prsno mero vzeto po vrhu telovnika. Pri naročilih za gg. uradnike naj se mi označi službeni stan in činovni razred. N. pr.: Okr. sodnik, šolski svetnik, sodni pristav, profesor IX. čin. razred itd. Izdelek Iz lastnega blaga —— jamčim. .................— ************* Anton Potatzky v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje bupovnlščc uirnberškega lil drobnega baga ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. Hišna oMa la ust letne čase. Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje. Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. Sl se bodo oddali v Gorici v ulici Corso Verdi štev. 22 v najlepšem kraju mesta razni prostori za trgovino s skladišči vred. Jeden teli prostorov bi bil pripraven zlasti tudi za lepo kavarno. Reflektanti na te prostore se vabijo, da se s svojimi ponudbami obrnejo na načelstvo podpisane »Centralne posojilnice'1, ki je lastnica dotičnega poslopja. V Gorici, dne 2. avgusta 1907. Načelstvo ..Centralne posojilnice" v Gorici. h mmim m m m mr 9, „Uzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunajska cesta št. 19. (Medjatova hiša) zavaruje 1. proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine in pridelke; 2. proti prelomom zvonove, in 3. za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam Edina domača slovenska zavarovalnica! Svoji fe svojim! a Rt