Državno tožilstvo v Celju je vložilo zoper kanonika g. Miikuša Valentina iz Št. Jurja ob južni žel. obtožbo po par. 400 kaz. zak., češ, da je dne 25. marca 1933 kot verski predstavnik vporabljal v strankarske namene svojo duhovno ohlast s tem, da je v cerkvi s pražnice ljudstvu razlagal, da so slovenski poslanci v Belgradu predlagali, naj bi se misijonarji, kapuemi in drugi redovniki izgnali, kar so predlagali tudi slovenski ministri. To da so dale volitve, tako ste sedaj volili in boste zdaj imeli. K-ukršni so paslanci, taJtšni so zakoni. Zdaj se bo začelo preganjanje najboljših ljudi, ki so na svetu največ storili za ljudstvo. Dalje mu očita obtožnica, da je neke nedelje spomladi leta 1933, ko so pobirali pristopne izjave o sprejemu programa jugoslovanske radikalne kmetske demokracije, v župni cerkvi med pridigo kot župaik rekel, da pobirajo neki ljudje po fari podpise in da bi tudi on p-odpisal, če bi kdo k njemu prišel, tako bi to le dobro bilo, ker pa ni dobro, se nihče k njemu ne upa. Pri razpravi dne 9. oktobra 1933 je bil kanonik g. Mikuš obsojen na 2000 Din globe in na povračilo stroškov kazenskega postopanja. S sodbo pa ni bil žadovoljen in se je pritožM na apelacijsko sodišče v Ljubljani. Apelacijsko sodišče v Ljubljani je sodbo okrožnega sodišča v Celju razveljavilo, ker je imelo pomisleke o verodostojnosti priče Mar- tina Klajnšeka. Ta priča je namreč bila edina priča, ki je izpovedala za g. kanonika neugod. no, med tem ko so \se druge priče izključile, da bi bil župnik kaj takega rekel. Dne 15. februarja 1934 je bila pri okrožnem sodišču v Celju porovna razprava. Poleg že približno 15 zaslišanih prič je sodišče zaslišalo še 6 prič, ki so vse dzpovedale, da kanonik g. Mikuž ni pridigal kaj takcga, kakor mu očita obtožnica in kar je potrdil Klajnšek Martm.' Vsled tega sodišče priči Klajnšek Martinu ni moglo verjeti in. je bil kanonik Mikuš oproščen obtožbe. Sodba je pbstala že pravomočna.