Izhaja po dvakrat na mesec v Ljubljani, kedar ga prebere in ne konfiscira policija. — Velja eelo leto 3 golči., pol leta 1 gold. 50 kr. in četrt leta 80 kr. za vsacega brez ozira na stan, osebo in narodnost. — Posamezne številke se dobivajo, če jih kaj ostane, po 15 kr. v administraciji. Vredništvo in opravništvo (administracija) je na velikem trgu hiš. št. 3 v prvem nadstropji na ulice. Tam se sprejema denar. Kdor ga bere in ga ni kupil, se bo, ako se zasači, ostro kaznoval. Letnik iv. v lažnjivi obleki. Mnogo je že let preteklo, Malokrat pa se še reklo, Da je leta zadnji dan Srečno bil za vse končan. Res nerado bolje pride. Upa si na jutro vsak; Solnce pa zvečer zaide, Upu konec je — trd mrak. Res Slovenc bogat je nadel Droz’ga nima, če ne krade. Ce bi še to kdo mu vzel, Kar mrtvaško bi zapel. Res svobode ima dosti, Se zabavljat’ krepko sme, Ce je sam; res vsi smo prosti, Ce kak brič za nas ne vč. Novo leto 1872. Auersperg zdaj nosi zvonec, Nam zvoni kot počen lonec; Nam oblačno je nebd, Al nam letos jasno bo? V zbor nas silijo državni, V sili treba jim je nas. V davkih smo enakopravni, A v pravicah? — Oder was? Dasiravno vsi smo bolni, Vendar nas še nada polni, Da bo kmalu vse drngač’, Ce ne, pel bo korobač. Zdaj nemčnrji, lib’raluhi Žgance pri nas še jedo; Mi pa smo pri suhem kruhi, Dok nam ’s hiše ne gredo. , Tak’ je tudi lani bilo, Malo se je premenilo. ►: itn Hohenwart je bil za nas, Vzel ga zimski nam je mraz. Zdaj zopet ustavne žabe . Se neusmiljeno d ero; Viditi povsod je „Švabe”, Ki levite nam bero. , ■i rf Menda to je zadnja doba. V kteri se nam taka roba *' Sili za lepo blago Ter prodaja nam drago, r i ! Menim, da bo šla ustava ; Tje, kjer muh navadnih ni; j Naj po vodi tudi splava, Ü. Kar ustave se drži. > , rt nih • ^. Mesta liberalne vode i . Pridi Ti nam, duh svobode! Spone nam raztrgaj Ti, '/ ,l.‘‘ V kteri h narod naš tiči. . . : r' na • 'i ... Daj svobodo Ti nam večo, . ■ . ! Ki nemčnr je ne pozna; ; : r: To Ti vošim, preden v ječo . . - ... • . , r ; Grem na Žabjek — mesca dva. ^ - .V .Vii ^r'••..-.•m i«>q •' .„¿Brencelj*“ Odprto pismice gospodu Leitmeier-ju, stražniku javne varnosti v Ljubljani. Redki so v Avstriji c. k. uradniki, kteri bi bili popolnoma na svojem mestu, kteri bi svojo dolžnost radi in z veseljem spolnovali. Srečna nradnija, ktera ima take može! Vi ste tak mož, da Vam kar naravnost rečem: Srečno c. k. državno pravdništvo, da ima Vas! Naloga tega pravdništva je med drugimi tudi ta, da nadzoruje slovenske liste in jih, če treba, konfiskuje, ter njihove vrednike toži in, če treba, zapira. Naj Vam toraj dokažem, da ste Vi za ta posel kakor nalašč; Vi imate veselje do slovenskih časnikov in blagor njihovih vred-nikov Vam je prav na sreu, kar ste pokazali pri zadnji končni obravnavi zoper mene, v kteri ste me raztrgali, da so kar cunje po porotnikih letele. Da tega niste storili le iz dolžnosti, timveč tudi s srčnim veseljem, se Vam je bralo na obrazu, da Vaš jezik ni bil le jezik državnega pravdnika, timveč tudi jezik skrbnega „prijatelja“ „Brenceljna“, tega niste mogli skrivati, vsaka druga beseda je pokazala, da bi radi poslali „Brenceljna“ tje, kjer muh ni. „Rudečica mora spreleteti človeka, če kaj tacega bere“, tako ste pričeli s takim glasom, kakor da bi stali na odru pri celjskem „Verfassungstagu“, kjer ste, kakor je znano, prvikrat se pokazali javno v nemčur-skih čevljih. Da jih pri odhodu v Ljubljano niste pustili v Celji, timveč seboj prinesli, pokazali ste pri moji obravnavi. Kako ste se znali prikupovati porotnikom, kako ste jim razlagali, da je strašna pregreha, v takem listu kakor je „Brencelj“, bogov iz birokratičnih sob sploh le omeniti, kako ste jim greli možgane, mečili srca za svojo reč, kako nevarnega ste popisovali „Brenceljna!“ To ni bilo več govorjenje državnega pravdnika samega, marveč govoril je skoz njegova usta črt, sovraštvo do slovenskega časnikarstva, kratko, Vi se niste le razkačenega hlinili, marveč ste tudi v resnici bili in sicer ne kot državni pravdnik, timveč tudi kot človek. In ko je devetero vernih porotnikov Vašega političnega mnenja spoznalo mene krivega, ste pokazali še Jasneje svojo presrčno ljubezen do mene. Tri mesece na Žabjek, to je bila Vaša prošnja za-me. Tri mesece!!! Res, v tem se pokaže Vaša blagodušnost. Toliko bi si sam ne bil upal prositi, toliko se celó nadjal nisem, toliko mi še sodnija ni privošila. Sodnija je mislila, da se bom v dveh mescih na Žabjeku že ozdravil toliko, da mi prostost potem ne bo več navama, da bodo moja pljuča potem že mogla prenašati čisti zrak svobode. Vaša skrb za moj blagor pa bi mi bila privošila še mesec dni več, da bi se v Žabjeka samotni puščavi še bolj okrepčal. Dasiravno Vaša ni obveljala, ste vendar pokazali dobro voljo, in tega Vam ne bom nikdar pozabil. Kako skrb za-me ste imeli pri izbiranji porotnikov! Vsacega, ki je količkaj po po slovenščini dišal, ste zavrgli, gotovo iz blagega namena. Le eden je ostal, in še ta le, ker ga Vi niste mogli zavreči, ker Vam je sape zmanjkalo. Troje pa ste jih pustili, kteri ne umejo toliko slovenščine, da bi bili mogli slovenski priseči. O, gospod Leitmeier, Vas sem spoznal, čeravno bom moral zarad tega dva meseca na Žabjeku ričet zobati — če ne bo šel dež. Zdaj ko Vas poznam od las do palca na nogi, od srca do jeter, se mi zdi, da v Ljubljani niste prav na svojem mestu, da ste ščuka v praznem bajerju. Kako lepo priložnost bi imeli n. pr. v Pragi, delati to, nad komur se Vam srce raduje! Tam izhaja več narodnih listov različne baže, danes bi pozobali tega, jutro druzega, ker jih je mnogo na zhir, in tako bi se vrstil Vaš jedilni list vsaki dan. Tam bi bili ščuka v polnem bajarju. Tukaj pa morate glodati le kosti, borega „Brenceljna“ in še te le po dvakrat na mesec, ‘tako da se grozno postite. Ni čuda tedaj, da se Vam toliko bolj prileže, kedar ga vjamete! V sili še Leitmeier bren-celjne jč. Vendar me nekaj neznano veseli, namreč, da se Vam ravno „Brencelj“ tako prileže, Vam tako dobro tekne. „Tagblatta“ ne marate, če Vam še tako pogosto zahaja v Vaš zelnik; tudi drugih listov ne lovite, dasiravno jih je še nekaj.. Kako to, da Vam ravno „Brencelj“, kteri je, kakor ste sami rekli, brez vse soli, toraj neslan, tako diši, da ste ravno njega s takim veseljem trančirali in pohrustali? —Pa ne, da bi mi bR odgovor na to~pismo zopet nasvčt za tri mesece na Žabjek!? Take blagodušnosti od Vas ne zahteva Vaš varovanec „Brencelj“ v lažnjivi obleki. Potres v Mokronogu. (Po „Tagblattovi“ šegi.) Ves svet ugiba vzroke potresa v "Mokronogu. Ne-kteri menijo, da so ta potres napravile podzemeljske prekucije, podzemeljski ogenj, drugi trdijo, da mu je vzrok magnetizem in cleKtriciteta, pobožni in bogaboječi pa pravijo, da je potres božja kazen zarad greha. Zadnji imajo nekoliko prav, kajti — čujte! — potres je bil res božja kazen zarad grehov, toda kterih grehov? Navadnih ali nenavadnih t. j. političnih? Da bi bila kazen ali groženje zarad navadnih grehov, ni misliti, kajti ako bi se zarad vsakdanjih grehov zemlja tresla, bi ne bila nikdar pri miru in to po vsem svetu, ne le v Mokronogu. Tedaj je bil ta potres zarad političnih grehov? Gotovo, kajti bil je o takem času, ko se je okoli Mokronoga jako mnogo greha delalo. Bile so volitve. Koga je volil ta kraj v deželni zbor? Tri slovenske rogovileže, nemčurski kandidati so dobili tako malo glasov, da jih je bilo skoro sram. To je politična pregreha, zarad ktere bi se bila morala vsa okolica vsaj v zemljo udreti. • Še veči grehi so se delali v Novem mestu, kjer je zmagal Slovenec Rudež. Zarad tega je zaslužilo tudi to mesto grozovit potres, toda če se premisli, da je v njem vendar le nekoliko pravičnih, t. j. nemškutarjev, kteri bi se bili s Slovenci vred tresli, se mora reči, da se je tudi tisti potres, kteri je bil namenjen Novemu mestu, preložil v Mokronog, kjer so nemškutarji le redko sejani. Drug vzrok potresa je še bolj jasen. V Mokronogu in okolici se naš „Tagblatt“ skoro nikjer ne nahaja*), kar je znamenje, da ljudje ne marajo za pravo omiko in razsvetljenje duhš. Le kak uradnik ali veliki posestnik si ga še naroči, drugi pa žive tje v en dan kakor divjaki brez „Tagblatta“. Ni čuda, da jih duh človeškega napredstva, mesto da bi jih za lase prijel, pod nogami strese in s tem jasno tirja, da bi volili nemškutarje in si naročevali „Tagblatt“. Dokler ne bo *) „Brenceljnov“ je okoli Mokronovega tudi malo, morda je bil zarad tega potres?! te''a lista v vsaki hiši, se je tej okolici zmiraj bati hudih potresov. Da so le te razmere krive zadnjega potresa, to se dokaže še po druzih potih. Zakaj n. pr. v Ljubljani, v Kočevji ni bilo potresa? Zato, ker sta ta mesta volila nemškutarje. Zakaj ga ni bilo po Koroškem, štajarskem? Zato ker sedi v deželnem zboru velika večina nemškutarjev, ker si ljudje naročujejo liste „Tag-blattove“ vrste, jih ber6 in tako ravnajo, kakor jih ti listi učč. To si zapomnite, Mokronožci in Dolenjci sploh: Ako se hočete znebiti potresov, ako nočete, da bi Vas enkrat zemlja požrla, volite nemškutarje in berite ljubljanski „Tagblatt“, kteri je še cenejši od druzih svinj. Ako boste pa duhovščino poslušali in v slovenski rog trobili, ne bote dočakali sodnega dne. Kešpehtarjova kuharca. To je pa že preveč! Koker da b’ se s pratke norca delal. Če ajda v pratki kaže post, je to en cahen, da se more vsak postet, kdor je prave vere. Ti pa so glih kakor judje in ajdje. J?a da bote vedli, zakaj se jezim, bom pa raj koj povedala. Saj veste, da ima tist kon-štuc- al konfucferajn vsak mesec enkrat v oštarij eno zicengo. To men glih toko naprej pride, koker tiste frajie, k’ se po let pod Rožen-pahom zberô, kofé pijô in pa svoje bližnje opravljajo, k’ imajo dost cajta. Nobenga per mir ne pusté, na vsakmu imajo kaj tadlat, samo na seb nič, one sq bele golobice, k’ bodo po smrt kar naravnost v nebesa letele. Tode te frajie saj post držč in pijejo samo kofé, k’ je postna jed, ti ldje od prekucferajna pa se nič na ahtajo posta in še glih nalaš tačas meso jed6, kder jih je velik skup, de je potem pohujšanje tolk veči. Pa b’ še nič ne rekla, ke b’ kaj pametnega tribal, kè b’ ble te zicenge potrebne al nucne. Gune frajie opravljajo le peršone, ti prekucferajnerji pa se spravjo kar nad dežele, nad foljk, nad duhovne, nad slovenske cajtenge in kaj jest vem, nad kaj še! De se jim le ljub jezik brusit ! Jest od tiste politike nič ne zasto-pim, Saferjova Ančka mal več, zato k’ sliši, kako se Dolfi take rete iz glave uči. Ta mi je pravla, da, k’ «o jo gospa poslal po Dolfita, de b’ ga kdo po pot ne snedel, ga ni mogla spravit iz oštarije. Ni mogla za-popast, zakaj se ta fant doma zmeraj otrobe vezat uči, potlej je pa vidla, da to učenost nuca per tih zicengah. l’a so še tud drugi, pod nosom še vsi mlečni, nekaj čenčati, koker de b’ prifenge delal, eni so pa z rokam ploskal, kokor de b’ zajce al grabce plašil. Gospod, per kterih sem zdej v dinst, to so en tak, k’ so ziuiiaj Slovenc, pa zadnjič niso šli volit, so se drug ,n e.5n.iln drugim gospodom pogovarjal, kaj je pomenila včerajšnja lafarja. Praznoval so tisto forfašingo, za ktero Slovenci ne marajo, ker se je po zim zlegla. No, mešku- tarji imajo že drugaČ všafan želodec, morda^ je to tista nova Jera, ktero tud Slovenc pričakujejo. Ta Jera je gvišno kuharca, toda če bo med Slovenci kuhala postne dneve mesne rihte, ne bo dobila dobrga dinsta; naj le gre, od koder je peršla, me jo nočemo med-se. Gospod so tud rekli, da je blo v oštarij velik neslang^, nisem zastopila, al mislijo rihte al pridge. Bodo že rihte, ktere je napravla nova kuharca Jera. Potlej se pa ni čudit, če Slovenc v tako oštarijo ne gredč, kjer je vse neslano. V ti jezi sem skor pozabila, da smo že v novem let; veste, to se je zgodlo še v starem let glih pred Božičem na postno sredo. Zdaj Vam pa vošim spet srečo, k’ smo vsi nov let dočakal, de b’ ga še velikrat. Ne pozabite tud’ na ubogega „Brenceljna“, k’ glih zdaj za ričet na Žabjek kolekturo pobira, posebno pa tisti ne pozabite, k* imate še od lanskega leta kakšno rajtengo ž njim. Jest ne grem rada terjat, toda če ne bo drugač, bom pa mogla, le pripravite se!_____________________- Ta pridnim se pa midva oba posebno priporočava, bova že tud letaš se pomujala,