Glasilo Obl organizacije pošt, telegr. in telef. uslužbencev v Ljubljani. Letnik IX.	V Ljubljani, dne L maja 1929.	13. številka.
Kunst V.:
Zakaj ne bo brzoj.
ZaidJiija številka lamislkeiga »Poštnega gias-Jiiilka« je olbjaivila veliilk»potezno aikoiijo, ki si jo je zastavila Obl. orlganiiizacija. Hotela je s pomočjo poklicaniilb faktorjev izvesti v področji« Ijulbljamlsike pošttne direkcije brzojavne tekme za Slovemijo. To je billa smela Keista naše orgaoiizaciBe, 'kii bi bila stala mlmoigo truidia, odgovornositi in denarja.. Vlse-Ka tega pa se OPIO ni strašila. Pokazati in dtokalzatii je hotela tako upravi kakor javnosti, da je naša onganizacija resna in resnično strokovna organizacija, ki ji je napredek ptt. stroke nad! vse. S tekmami bi bila vzbudila med članstvom in ,ptt. uslužbenstvom sploh poitrelbno amlbicioznost, ki precej peša, katera pa je ,potrebna za razveseljiv razvoj in napredek talko važne stroke, kakor je telegrafska in radiotelegrraflsfka.
O našem telegrafu se je v »Poštnem glasniku« že ponovno pisalo. Slišali' smo že, da na žalost ni na taki višini, kakor bi bilo želeti in da njegov razvoj zaostaja za razvojem v djrulgih mndertmih im napredtnfih državah. Tudi je naš list že ponovno prinesel razne predloge za modernizacijo in za napredek telegrafa. Ako bi bilo šlo vise po sreči, bi današnja številka namesto tegale članka prinesla velikopotezen razpis brzojavnih tekem, pa kakor vidite, razpisa ni; kar značk da je šlo po nesreči, kar pove že naslov tega članka.
IOPO se, zvesta svojim ciljem; živo zanima za napredek stroke. To je ponovno dokazala s temi, da je započela veliko akcijo za povteidi'go telegrafske panoge, ih to na inačin, ki nam ga lahko zavida marsikatera velika in bogata država. CXPO je hotela za svojo desetletnico izrvestni brzojavne teklme, ki naj bi na eni strani pokazale, kaj smio in koliko znamo, na drugi strani pa naj bi te tekme zainteresirate osebje za razvoj in napredek v vseh disciplinah! telegrafiranja, vštovSi rad i oite iegra fijo.
Samo ob sebi je umevno, da brzojavnih tekem ne bi bila mogla izvesti OPO sama brez tuje pomoči. Nasprotno, potrebovala je moralne in materialne pomoči. Jasno je, da je računala na najizdatnejšo pomoč od direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani. Ma-terialnb pomoč samo toliko, da je posredovala za subvencijo od strani ministrstva, v glavnem pa na moralno pomoč s tem, da bi bila prevzela direkcija nad vso priireditlvijo protektorat, da bi bila pripremila za tekme potrebne prostore, montirala aparate, ki bi se rabili pri tekmi, ter ustanovila predpisane komisije oziroma potrebne odseke.
Takoj na tem mesltu moram1 podčrtati, da je šla direkcija na vso moč na roke. Poskrbela je za potrebne aparate, oziroma pravočasno opozorila organizacijo, katerih aparatov v poletju ne bi mogla dalti na razpolago, rezervirala tudi lokal, ob enem pa našo prošnjo topite priporočila ministrstvu, da dovoli virman za Izplačilo zaprošene podpore v znesku 10.000 Din.
Žatibog ni site tako gladko pri drugih faktorjih, katere je smatrala organizaciijia za idteresirane na tem, da se dvigne brzojavni promett v Sloveniji in na katere se je obrnila
tekem v Sloveniji.
z dobro utemeiijeno prošnjo za podporo. (Odziv je bil presenetljiv: ustanove, ki so vezane na proračun (ablaisHInii odbori, magistrati), so odgovorile, da ne morejo dati podpore, ker nimajo v proiračumu predvidenega kredita za take svrhe; od gospodarskih institucij pa je odgovorila samo trgovska Zbornica v Ljubljani, ki se je za Stvar hvalevredno zanimala, tudi takoj ob-llfu/bila podporo ter samo čakala, da ji javimo končni proračun.
S tem je bila naša akcija že močno omajana, 'ker bi bilo treba za dostojne tekme 30—40.000 Din denarja. Grganizadija je bila sicer votiirala v ta namen precejšnjo vsoto, vendar preko 10.000 Din bi bila težko šla. Vzlic vsemu temu pa si je OPO upala izvesti tekme in dobiti še preostalo potrebno vsoto, čim je zaznala, da je ministrstvo dovolilo v to svriho virman v znesku 10.000 dinarjev.	^
QPtO je šla namreč še mnogo dalje. Zainteresirala je za tekme še čisto druge faktorje, tako da bi bile dobile tekme prav posebno vzvišen in odličen značaj. UlgO'dna zagotovila je že imela v rokah. Zainteresirala je za. tekme med drugim' tudi svetovnega šampiona izza berlinskih m edina rodinih brzojavnih tekem, ki je dal OPO na razpolago svoje bogate izkušnje ter obljubil osebno sodelovanje pri tekmah v raznih strokovnih komisijah, kar bi bilo za prireditev eminemltme važnosti.
Vise je bite torej v najtepšeim redu. Zato nas je tem bolj iznenadi! tale odlok mini-isltrstva:
t»iBr. 7930 od 5. marca 1929.
U vezi iz/veš ta ja te Direkcije D. br. 119.031/Ib od 11. januarja i D. br. 10825/Ib od 14. februarja tek. god. naredjuje se di-rekcijii, da izvesti Oblasnu Organizaciju p. t. i t. službenika u Ljubljani, da joj se za sada nemože izići u susret i učiniti materijalna pomoć za organiizovanje telegrafske utakmice. Ministarstvo će voditi računa o izraženoj žeflji, a pohvaljujući njenu inicijativu i ljubav prema p. t. službi, prvom zgodnom prilikom organizovati ovu vrstu utakmice za ćelu zemlju.«
ResrtiČno nismo mogli razumeti povoda, kako je prišlo dio takega odloka, ko je bil kredit vendar že odobren. Ne moremo sl tega drugače tolmačiti, nego da je napravil gori citirani odlok referent, ki ni bil poučeni, da je kredit z v Irma nami že odobren. Šlo je torej, kakor sem uvodoma rekel, Po nesreči.
iMinistrsjtvo se je sicer opozorite na to, (toda med tem je zopet po nesreči prišel 1. april, s katerim se zaključuje budžetno teto in s katerim zapadejo neizrabljeni in neizplačani fereditS, četudi so bili že dovoljeni.
In tako se je moralo zgoditi, da objavlja »Poštni glasnik« v današnji številki namesto razpisa tekem — njihov nekrolog.
Naše brzojavne tekme, ua katere smo tako s ponosom gledali, saj bi nas bite uvr-Sffile med najbolj napredne in modeme države, so pokopane, vsaj za letos. Samo naključje, sama nesreča jih je položila v grob.
preden so se sploh rodile. Upajmo pa, da je grob samo provizorij, iz katerega jih bo OPO v polnem sporazumu s poštno upravo kmalu obudila k še veličastnejšeniu vstajenju v dobrobit in za napredek stroke, kateri služimo.
Vsem tistim- vrlim tovarišem, ki so se nameravali tekem- udetežitd ter so se na nje že pripravljali, svetujem; da ne odnehajo, ker sem prepričan; da se bo organizaciji posrečite, zamišljene tekme v doglednem času vendar izpeljati ter bomo lahko šli- Slovenci na tekme za vso državo, katere namerava izvesti ministrstvo, že po p rest a-lem ognjenem krstu na domačih tleh.
Žensko vprašanje.
Že v 17. številki »(Poštnega glasnika-« od 11. junija lanškega teta je s člankom »Žensko-'vprašanje« tovarišica M. M. dokazala, da so med poštnim-i uradnicami nekatere, ki se zavedajte dlamašmjega položaja in imajo voljo, ta položaj po svojih močeh izboljševati v korist ženstvu. V zadnji številki našega lista pa se je oglasila tovarišica Anka, ki jo poznamo že ii!z- »Poštnega glasnika« štev. 6 od 21. februarja t. il. z novim izvrstnimi člankom -»Žena v javni službi«, ki je zbudil splošno pozorhost.
Led1 je torej prebit.
Želela bi le, da bi ti slučaji ne ostali os amil j eni in da bi članke naših pogumnih tovarišic vestno prebrale -vse ptt. uradbice in jih dobro premislile. V njih je zrno, katerega je treba izluščiti, To zrno pa nas- uči: Mnogo- ipotrebujemo Izobrazbe, mnogo je treba volje, učenja in dela. Predvsem moramo zasledovati vse ženske časopise. Tako n. pr. »Ženski svet« in »Ženski pokret«. Posebno zadnjega, ki je glasilo alianse ženskega pokreta v naši državi, bi priporočila, ker prinaša članke vsega ženstva iz vse države. Tako najlažje spoznate težnje žena različnih poklicev in stanov in s tem tudi njih borbo in delo. Na ta način se najlažje učimo- in utrjujemo v sigurnosti ter dtebimo smisel) za or-ganizaitorično delo.
Poštne uradnice moramo predtvsemi osre-dtetočiiti stvoje delo v svoji stanovsko-stro-kovni organizaciji. Tam je največja vrzel, katero moramo izpopolniti. Naše pogumne in aktivne tovarišice, ki so se javno oglasile, moramo pri prvi priliki postaviti na kandidatno listo za prihodhji odbor -OPO. Zato moramo same skrbeti- in se brigati, ker prepričane smo lahko, da se naši kolegi za to ne bodo pehali. Njim morda bolj prija, da nas ni 'zraven ali pa da bi prišle v odbor — Jbitke. Saj radi nekako ironično pripovedui-jejo, da že par let ni izpregovorila na seji mtebena ženska besede in da vse le molče ipritrjujejo. Najbrž je Iz tega raztega tudi letos ena sama v odboru. Najprej se v tem oziru razmahniibio in pokažimo svojo aktivnost, -potem pa na splošno delo za blagostanje žene, kateri prinaša današnje življenje toliko in toliko težav, zaprek ib krivic.
Za spoznavanje dolžnosti je itreba preživeta in okusiti trd boj za obstanek In z njim mnogo 'bridkih razočaranj. Treba je skraitka idtezoreti, -da čas, življenje in izkušnje pri-neso človeku spoznanje in s tem iniciativo
za soidetoVanije v čtoveštki idiruabi v (korist posaimeznikiu in celofcupnosti, za zibolfšanie socialnih irazimer.
Moja zaklučna (beseda in želja je: naj Ibi ne iiz&la odslej nobena številka »Postnega glasnika« več, ki ibi ne pri nesla kakega prispevka izpod ženske roke!
T—ja.
Itfaše carin|aliie in iz-mcnjevalne poste.
V	naši 'državi imamo dve samostojni ca-rinljaini pošti, ki se uradno imenujeta »Poštno 'carinski magacin«. -Eden je v Beogradu, drugi v Zagrebu. Vse ostale carinjalne pošte niso samostojne ustanove, ampak so oddelki1 upravnih pošt Takih carinjalnih oddelkov imamo sedemnajst, in sicer pri poštah Ljubljana 2, (Maribor 2, Podgorica, Bela Crkva, Novi Sad 1, Subotica 2, Velika Kikinda, Vršac 1, Sarajevo 1„ BitolSj, Djevldiielija, Skop-llle 2, Dubirovniik 2, Split 1, Koprivnica, Osijek 1 in Sušak.
lameujevalne pošte nimamo nobene. Vse poslujejo kot oddelki upravnih pošt. Takšnih oddelkov imamo enajst (Ljubljana. 2, Maribor 2, Jesenice na Gorenjskem, Reka Cr-nojevica, Subotica 2, Velika Kikinda, Carli-brod, Dijevdjeiija, Split, Sušak in Zagreb).
-Iz naziva teh specialnih pošt je ugotoviti, da se cariirtjalhi oddelki bavijo 's carinjenjem, izmenjevalni oddelki pa z izmenjavo poštnih ipošiljk z inozemstvom. Dosti upravnih pošt tega ni upoštevalo pri otvoritvi prometa z iinozemistvoim. Še danes nekateri iz-imenjevalni oddelki carinijo tudi izvozne paketne in pisemske pošiljke. Takšna spojitev je škodljiva pri poslovanju, če se je izvršila iz nevednosti, ali pa če se de izvršila radi pomanjkanja osofoja.
Vsaka upravna pošta, kateri sta dodeljena cariinjaBni in izmenjevalni oddelek, mora strogo ločiti prvega od drugega.
iD,a se poslovanje lahko, brezhibno uredi v posameznih oddelkih, bi 'bilo treba še urediti vsak oddelek takole:
C arin jalni oddelek:
1.	pododdelek za carinjenje uvoznih pošiljk.
2.	) pododdelek za carinijeriije izvoznih pošiljk.
V	drugi pododdelek spada carinjenje izvoznih pošiljk in vračanje že ocarinjenih ali neocarinjenih pošiljk v inozemstvo.
Izmenjevalni oddelek:
1.	) pododdelek za izmenjavo uvoznih pošiljk.
2.	) pododdelek za izmenjavo izvoznih pošiljk.
Če je promet velik, je razen gori omenjene ločitve, ločiti tudi pisemske pošiljke od paketnih in denarnih pošiljk. Vsaka druga ureditev oddelkov je nepriporočljiva. Predlagano ureditev carinjaiinih in izmenjevalo ih oddelkov smatram za tako važno, kakor je važen pri zidanju stavb temelj. Ce se ne postavi dober temelj Stavbi, m vredno nič vse nadaljnje zidanje. To velja tudi za vse naše carinjalne in izmenljevalne pošte. (Najprej si maj vsaka postavil dva pododdelka za temelj in šele potem lahko začne z zidanjem — z ureditvijo v posaimeizmiih oddelkih. (Oddelki, ki imajo drugačno ureditev, ne morejo Urediti brezhibno svojega postopanja. Cairinjalni oddelki naj carinijo, izmenievjalni pa samo izmenjujejo.
Leta 1920, pri otvoritvi pr ometa s paket-niirai pošJjkami iz inozemstva smo bit nepripravljeni. Manjkalo nam1 je točnih navodil za carinjalno, kakor tudi za izmenjevaili-no poslovanje; manjkalo nam je v tej stroki izvežbanega osebja. Ti nedostatki so še danes zelo vidim, da naše carinjalne in 'izme-njevalne pošte niso tako urejene, kakor bi morale biti. Vsaka upravna pošta si je uredila svoje oddelke po sivcjera. 'Ce primerjamo carinsko in izmenjevalno poslovanje v (Sloveniji, lahko ugotovimo, da poslujejo dokaj 'različno oddelki v Ljubljani od onih v Mariboru. Ce pa (primerjate še poštovanje ostalih Oddelkov izven Slovenije, ugotovite kaos, ki zahteva radi zboljšanja poslovanja nujne reforme. Smelo trdim, da so carti-nijalmi in izmenjevalni oddelki v Sloveniji dobro urejeni, nekateri med temi četo odlično. Škodljivo pa je za poslovanje tudi pri teli oddelkih, da ne poslujejo po enotnem sistemu.
Naši carinjadoi oddelki imajo kolikortold-ko lažje stališče od Lzmenjevatnih, ker Imaijo za pripomoček »(Poštno carinski pravilnik«. Praksa je sicer pokazala, da je sedanji pravilnik potreben poprave in izpopolnitve. .»Poštni glasnik« je. že prinesel v tam pogledu več člankov ki so uvaževanja vredni.
Za izmenjevalno slulžlbo pa poštna uprava do (danes še ni izdala nobenega pravilnika. Izmenjevalni oddelki se posllužiujejo »Svetske poštne konvencije«, ki pa je za (praktično poslovanje nezadostna.
Že pred leti je poštna uprava 'ugotovila, tla je pri naših cairiPjalnih in izmenjevalnih (poštah potrebna preureditev. Prav resno se je bavila z načrtom, da bi sedanje carinjalne in izmenjevailne oddelke osamosvojila od upravnih pošt kot samostojne ustanove, kakor je n. pr. poštna hranilnica. Načrt je propadel, ker je naletel na tehnične in druge ovire. Pomanjkanje prostorov za poslovne lokale je bila ena glavnih ovir, da ni došlo do uresničenja tega osnutka.
Vsekakor se pa da prav dobro urediti ca-rinljalno in izmenjevalno poslovanje tudi pod sedanjimi upravnimi poštami. Vzorna ureditev posameznih oddelkov ne pride do pravega Izraza, tlu je potrebna preureditev vseh oddelkov v državi. Predvsem potrebujemo novih, praktičnih ipraviinikov za carinjalno, kakor tudi za izmenjevalno poslovanje. Naša poštna direkcija ibi storila hvalevredno, delo, alko bi tu, kjer je najbolj potrebna reforma, prevzela sama (iniciativo. Postovni redi carinjalnih in izmenjevalnih oddelkov v Sloveniji, dalje 'mnogoletne liasthe izkušnje direkcije v temi poslovanju bi se dale uporabiti kot izvrstna snov za 'sestavo novih pravilnikov.
Omeniti je še, da so vsi carimjalni oddelki v zvezi s posameznimi izmen Sevalnimi oddelki.. Talko lahko ti ugotove, kako različno so posamezni carinjalhi oddelki urejeni '(vračanje retutlnih pošiljk). Carinljainimi oddelkom je pa zopet lahko ugotoviti, kako različno poslujejo izmenijevalni oddelki, od (katerih dobivajo 'inozemske pošiljke. Oddelki, kfr so hoteli svoje poslovanje izboljšati, so razne nedostatke v dohoda in odlpravi pošiljk prijavljali svoji upravi. Te prijave so bile vedno opremljene z nasveti in predlogi. Uprava je navadno reagirala na te predloge in tud® izdajala odtoke in naredbe /za izboljšanje poslovanja. S tem se je pa že itak komplicirano carinjalno in izmenjevalno poslovanje še bolj kompliciralo, tako- da je danes to poslovanje eno najbolj kompliciranih v poištmi stroki. Zato je potrebno, da se to poslovanje (poenostavi in enotno uredi v vsej državi. Z enotno ureditvijo poslovanja bodo potem polagoma izostali tudi vsi ne-dostatki, ki so še, žal, v zelo velikem številu na dnevnem redu.	T. Š.
Poštni dom bo naša trdnjava, zato podpiši takoj delež!
Sistemizacija.
(Kako jo je z lahkoto in hitro izvesti.)
»Vazilij Ivanovič, pustite mi, da povem. Zakon sem temeljito preštudiral, vrhu tega imam, kakor veste, v ministrstvu znanje. So* rodnik moje žene Nataše je namreč name* stnik glavnega vratarja. Večkrat pride k nam na čaj in pove marsikaj. Silno ljubezniv je in veliko ve, česar drugi ne vedo in kar nas državne uradnike zanima. Ali bi radi prižga* li? Takoj vam zapalim in sebi tudi.« In višji uradnik Gregorij Petrovič Tlamaščenko je ročno izvlekel vžigalice in tok s smotkami.
»Kaj se hoče, je že tako, da nas uradnike vse zanima, kar se zgoraj kuha. Sicer je sta* ra resnica, da se tam zgoraj slabo kuha in se nobena reč pošteno ne napravi in da je vse, dragi moj, na pol kuhano in na pol pe* čeno, a mi moramo vse za dobro vzeti. Kaj ni res tako?«
»Nak, ni tako, kakor pravite, oprostite Gregorij Petrovič«, je mirno pripomnil nižji uradnik Vazilij Ivanovič, »da bi vse jemali za ljubo, čemu? Ali bi vam bilo prav, da bi vam kuhala žena zjutraj, opoldne in zvečer prežganko in prikuho brez mesa? Ne, pro* testirali bi, dragi moj, protestirali.«
»Kaj bi tisto, protestiral bi že, ali nič bi ne pomagalo, kadar je slabe volje moja žena Nataša, Bog ji daj visoko starost. Ne po* znate je, Vasilij Ivanovič, a če jo poznate, jo poznate premalo. Tako je, Boga mi!« In Gregorij Petrovič se je trikrat prekrižal, da je zbudil pozornost kavarniških gostov.
»In prav tako je s to visoko vlado in z ministrom,« je nadaljeval, »tolažimo se, da se bo to dobro dovršilo, in da dobimo kmalu tisto sistemizacijo dobro kuhano, kar je več ko gotovo, zakaj tako trdi sorodnik moje žene Nataše, ki je namestnik glavnega vra* tarja v ministrstvu.«
»In k vaim prihaja na čašo čaja,« je pristavil Vazilij Ivanovič in nadaljeval: »Kar se mene tiče, nikomur nič ne verjamem in vam samo toliko rečem, dragi moj, da bomo vsi prevarani. Vsi, vi in vaš sorodnik, namestnik vratarja v ministrstvu. Oprostite, koliko uradnikov je prideljeno vašemu uradu, ako smem vprašati?«
»Petnajst nižjih uradnikov in jaz sem šest* najsti, ker moje delo se ne šteje v poštne posle, gledam samo na obrat, da gre vse gladko in točno,« je dejal Gregorij Petrovič.
»Kaj mislite, koliko uradnikov vam bodo sistemizirali?« je vprašal Vazilij Ivanovič.
»Petnajst in z menoj vred šestnajst.«
»Nikdar ne. Pomislite vendar, Gregorij Petrovič. Zakon, ki ga poznam, govori jas* no o prihrankih. Varčevati se mora. Držav* na uprava mora stati kar najmanj, vsekako morate priznati, da kar se na eni strani iz* meče, je treba vsekako na čem prištediti. In na čem se da prištediti? Pri majhnih uradnikih. Sila veliko jih je in njih delo ni vred* no tega, kar jim država da. Zbog tega so izumili sistemizacijo, ki mora biti posebno trda, zakaj za siromašne mase je samo stro* gost na mestu, kakor je rekel med vojsko neki češki ujetnik Jože Švejk, s katerim sem 'se večkrat sešel, zafkaj bil je poštena dobra duša. Sistemizirali bodo po letu 1913. Takrat je stal Vrček piva 12 kopejk, to je de* setkrat toliko. Dandanes je vse desetkrat dražje, a to ne gre. Zato se bo sistemiziralo po predvojni dobi, kar se pravi, da je treba uradniški stan desetkrat zmanjšati, da bi po vzorcu vrčka piva, kakor sem rekel, dose* gli pariteto z letom 1913. To je jasno, mar ne?« In Vazilij Ivanovič se je bliže naklonil k prebledelemu Gregoriju Petroviču Tlama* ščenku in ga prijel za gumb dolge črne urad* niške suknje in uprl pogled v njegove do* brovoljne oči.
Po hipu globoke tišine je zopet povzel z zvišenim glasom, držeč ga še vedno za na pol odtrgani gumb: »Recimo, dragi moj Gre*
Organizacijsko gibanje
Iz 17. odborov e se}e OPO od 17. aprila 1929.
Gibanje lin napredek zagrebške organizacije. Predsedlnik obširno poroča o seji zagrebške obli. organizacije dne 5. aprila in o dlruižatomi priredfitivi dlne 6. aprila v Zagreba Obeli se je naš predlseidlmiik ndeležil!, pa ob tej priliki ponovno ugotovil, kako silno je braitlslka zagrelbšika organizacija, v zadnljih letih naipredbvala na sstrokovnem, kulturnem, isooialnein in goisipodarislkemi polju. Predlsedlnik očrta razlike imed našo iu za-grelblšlko organizacijo 'ter ugotavlja, da je naša organizacija, Iki je bila nekdaj vzgled in vizoir zagrebški organizaciji, že zaostala za njo.
Poštni kongres se bo vršili letos v Ljubljani, in sicer v dlneh 12., .13. lini 14. julija t. 1. Zadlujo točko kongresa bo tvorila jubilejna skupščina Oblastne organizacije. Da dostojno proslavimo desetletnico naše oirgani-zacije ib da bo prvi poštni kongres v Sloveniji lepo izpadel, se bo začelo 'že na prihodnjih sejah is podrobnimi predpripravami.
Kongres avstrijske poštne organizacije, ki slavi desetletnico svojega obstoja, se bo vršil v dlneh 22., 23. in 24. aprila t. L na Dunaj«. Ker se vrši istočasno sestanek zastopnikov »Internacionale P. T. T.«, je povabljen na kongres tudi Savez ptt. uslužbencev v Beogradu. Savez delegira v sporazumu z obl. organizacijami kot svojega zastopnika na .dunajski kongres predsednika ljubljanske ODO tov. Jakšeta.
Podeželski sestanki. Za .podeželske sestanke je prišlo že več prijav. Ker se vrše v maju glavne skupščine skoro vseh oblastnih organizacij, se more vršiti v maju samo en sestanek. Odbor 'se odloči za Trbovlje. Meseca .junija pa bodo sestanki vsaj v treh krajih.
Nov odbornik. Ker se na lanski glavni skupščini izvoljeni odbornik Adallbeirt Kariž, služite®] na Ljubljani 2, ne udeležuje odboro-vih sej, se vpokliče v odbor naslednji namestnik Lucijan Kovačič, pt. nr. TI-2 na Ljubljani 1.
Podpora. Tovarišu J. Š„ ki je bil 13 dni bolan, prizna odbor podporo v znesku 100 Din.
SESTANEK OPO V TRBOVLJAH.
Prvi letošnji podeželski sestanek Obl. organizacije se bo vršil v nedeljo dne 5. (maja tl. v Trbovljah. Začetek ob 14. uri. Lokal —
rudniška .restavracija, nasproti pošte Trbovlje 1. Zveza vlakov ugodna. Old celjske in posavske strani pride vlak v Trbovlje ob 12.36, od ljubljanske pa ob 13.30. Povratek prati Štajerski ali Posavju ob 19.03, proti Ljubljani pa ob 20.28. Od vsakega vlaka in !k vsakemu vlaku vozi avtobus, ki stane 3 Din za osebo. Moirda se bo. 'dobila za udeležence sestanka ugodnostna cena 2 Diu od osebe. Valbimo na obilno udeležbo, zlasti člane na poštah ob progi Litija — Zidani most — Celje.
DRUŽABNI VEČER IN PREDAVANJE.
Običajni mesečni sestanek OPO — vsako prvo soboto v mesecu — 'bo za maj v soboto dine 4. t. m. ob 20. uri v salonu gostilne pri Mraku na Rimski cesti.. Ta sestanek bo združen, z zanimiv Im predavanjem predsednika OPO, ki se je vrnil te dni s poštnega kongresa na Dunaju. Predaval' bo o organizaciji avstrijskih poštnih uslužbencev in o poštni internacionali. Vabljeni so vsi ptt. nameščenci.
To in ono.
Današnja številka se je za en dan zakesnila, ker je bil urednik v inozemstvu.
Predsednik Saveza gosp. Tomo Jovanovič v Ljubljani. Dne 20. in 21. aprila t. 1. se je mudil v .Ljubljani naš centralni predsednik gosp. Tomo Jovanovič iz Beograda. Prišel je na skupščino nabavljalne zadruge v Šiški, ki se je vršila v nedeljo, dočim je vso soboto posvetil naši organizaciji. Predsedstvo je na brzo roko sklicalo za soboto zvečer v društveni pisarni izredno sejo, katere so se udeležili poleg odbornikov še nekateri drugi člani in pa predsednika maturantskega dru'štva poštnili uradnikov ter osred. društva nižjih uslužbencev. Predsednik Saveza je v zanimivem enournem govoru markantno začrtal današnjo situacijo in stališče organizacije ptt. uslužbencev v naši državi.
t Josip Vivoda. Dne 10. aprila t. 1. je nenadoma in nesrečno preminul tov. Josip Vivoda, dnevničar - pismonoša pri pošti Metlika. Bil je ves čas svojega službovanja zvest član OPO. 'Naj počiva v miru.
Prevedba dnevničarjev. Tekom meseca maja bodo preve'deni vsi dnevničarji. Za enkrat ne morejo priti vsi v pripadajoče kategorije, ker ni praznih mest. iV III. kategorijo jih pride samo 34, predvsem oni zvaničniki s šolsko izobrazbo za lil. kategorijo, kateri imajo že tečaj in pripravniški izpit za III. kategorijo. Ostali dnevničarji pa bodo za enkrat prevedeni v zvaničnike ozir. služitelje. Na ta način bodo dnevničarji kot stalne moči izginili. To je vsekakor v interesu uprave in stroke, dočim bodo dnevničarji —
zlasti uradniški — s to prevedbo za enkrat materialno precej na slabšem.
Organizacija avstrijskih ptt.	uslužbencev
»Postgevverksehaft« je imela dne 22., 23. in 24. aprila t. 1. svoj jubilejni kongres. INa kongres so prišli tudi zastopniki Anglije (Bowen iz Londona), Francjie (Gibaud in iRicardeau iz Pariza), Nemčije (trije iz Berlina), Češkoslovaške (Tichar iz Liberca) in Jugoslavije (Jakše	iz Ljublja-
ne). Kongres je bil verna slika moči in pomena organizacije avstrijskih poštarjev, ki je morda najboljša poštna organizacija na svetu. O vtisih s kongresa bo predaval predsednik dne 4. maja t. I. na družabnem večeru, poseben referat bo o tem tudi na našem letošnjem kongresu, v glavnih obrisih pa popišemo sosedno organizacijo v prihodnji številki.
Uredba o povračilu potnih in selitvenih stroškov drž. uslužbencev, izšla je brošura »Uredba o naknadi putnih i seobnih troškova drž. službenika gradj. reda.« Po novi uredbi je način sestavljanja potnih računov zelo kompliciran. Zato se je izdala pri imenovanem knjižica, v kateri so preračunani različni primeri za potovanja po suhem in po morju za uradnike, zvaničnike in šlu-žitelje, za poročene in za samske. Cena brošuri, ki ima 48 strani, je 12 Din. Dobi se v vseh boljših knjigarnah.
Nemške poštarice za svoje pravice. Pred kratkim se je vhšil v Braunscinveigu kongres nemških poštaric, na katerem je bilo 150 dele-gatinj in več sto uradnic. V pretres so prišle plače in osebne zadeve. Poštne uradnice na Nemškem imajo razmeroma znatno manjše plače kakor pred svetovno vojno. V vojni in povojni dobi se jim je plača skrčila za 22 do 30%, a službena doba raztegnila na 12 do 15%. Gospodarska beda je bila pri njih tem večja, ker so iskale ob prostem času nameščenje v raznih podjetjih, vsied česar so čestokrat omagale in obolele in se še bolj pogreznile v dolgove. Glavna govornica ie opozorila na občutno pomanjkanje uradnic in na izkoriščanje nekaterih poštaric, ki morajo izvrševati naporno in odgovorno službo čez uradne ure. Naposled so zahtevale, da odločilni faktorji že skoraj odpravijo številne krivice, ki jih trpe nemške poštarice,
Novi predsednik avstrijske republike je češke krvi ter sin poštarja. Proti koncu minulega leta je bil za predsednika avstrijske republike izvoljen prof. Miklas. Zdaj poročajo, da je njegov ded Jakob Miklas izhajal iz stare mlinarske rodovine Miklasov iz Černetič pri Volinju. Preselil se je na Dunaj in njegov sin IViljem, oče sedanjega avstrijskega prezidenta, je bil poštar v Krem-su. (Potemtakem je dana/šnji avstrijski predsednik iz češke poštarske krvi. Poštar Miklas je bil baje v dijaških letih večkrat na počitnicali v čer-netiškem mlinu.
Trinajsta plača v Belgiji. Dne 18. decembra 1928 je naznanil belgijski finančni minister za-
gorij Petrovič, da boste imeli petnajst urad* nikov. Dobro. Torej petnajst deljeno z de* setimi je eden in pol. Ostane vam en uradnik in pol. Pa idimo dalje. Recimo, da predstoj* nikov ne 'bodo deliili z desetimi, ampak sa-mio z dvema. Razdeli vas torej na polovico, ki se prida k ostali polovici vašega uradnika in se tako pridobi nov čil uradnik. Vašemu čl* slanemu uradu ostane en podrejen uradnik, a Vi kot predstojnik, ki bo eno uro kartiral in eno uro nadzoroval službo, ali z drugimi besedami: štiri ure na dan boste podrejeni uradnik, štiri ure pa predstojnik. Kaj ni to bajno?«
Okoli govornika se je zbralo skoraj polo* vica kavarne in pri sosednji mizi je računal profesor matematike Pavel Aleksandrovič Logaritmov, koliko bo vrgla državni upravi prodaja pisalnih miz, stolov in pultov, ki bo* do odveč po izvršeni sistemizaciji. Eno mar* mornato mizico je že popisal in Griška mu je pravkar pristavil drugo.
V, kotu ob oknu je sedel sihrtnobledi Gre* gorij Petrovič. Z levico je potegnil čez sre* do čela, čez* prsa in trebuh, kakor bi označil črto, kje ga sistemizacija razpoloviči. Njemu nasproti je sedel v zmagoslavni pozi govor* nik in se je igral z dvema gumboma, katera se mu je posrečilo med pogovorom odtrgati s suknje svoje žrtve.
Od poslušalcev je stopil bliže pravnik Ale* ksej Jefimovič in vprašal:
»Prosim besedo, Vazilij Ivanovič. Recimo, da bi to šlo pri uradih, kjer je več uradni* kov. Ali kako hočete to napraviti pri ura* dih, kjer je samo en uradnik?«
»Ujeti hočeš preizkušenega človeka, pa ti je izpodletelo,« je ponosno povzel ob obči ipotao mosti V azili j Ivanovič teir se zagledal v bližnjega ministrskega uradnika Josipoviča -Kopi tikov a, se mu globoko poklotuil in dalje besedoval:
»Tudi v teh primerih obdrži sistemizacija dekadni sistem. Od desetih uradov z eno uradniško močjo jih bodo ukinili devet in ostane samo en urad z enim uradnikom. Od potih pošt z dvema uradnikoma se odpra* vijo vselej štiri in tako dalje. To je tako enostavno, da enostavnejše ne more biti.«
Poslušalci so pohvalili to izpeljavo želez* ne logike in se polagoma razhajali.
Ministrski uradnik Kopitkov je dobrohot* no prisedel k obema prijateljema, od kate* rih je Gregoriju Petroviču od vsega, kar je slišal, skoraj sapo vzelo.
»O pač, prihrani se, prihrani, vaše blago* rodje. Pomislite samo, da bo po sistemiza* ciji zelo malo poštnih uradov, ki bodo imeli več kakor deset moči. Majhne pošte pa ma*
Ione izginejo s sveta. Tako ne bo imelo po* štno ministrstvo skoraj nobenih izdatkov.«
Na potu iz kavarne je dejal Vazilij Ivano* vic Gregoriju Petroviču, ki se kar ni mogel1 umiriti:
»Bodimo veseli, dragi moji, in odpustite meni nevrednemu, zakaj šalil sem se. Ne verjemite, kar sem v neumnosti govoril, pa idiva rajši od samega veselja, da se bo si* stemizacija dobro izvršila in nam prinese, kar nam že davno gre, na vrček piva in kvargeljne. V najslabšcm primeru bom pro* testiral.«
Štirinajst dni po ten), dogodku je bila razglašena nova sistemizacija državnih ura* dov in uradnikov po načrtu Ivana Josipovi* ča Kopitkova, ki so ga odlikovali zaradi ve* likih njegovih zaslug s tem, da je bil po* maknjen v prvo kategorijo. Kmalu potem je bil počaščen z redt>m Sv. Birokracija 3. raz* reda z zvezdo.
Sistemizacija je bila osnovana na dekad* nem sistemu in po njej je bilo odpravljenih devet desetin vseh uradniških mest in ura* dov. Odvišne uradnike so kljub vsem njih protestom odpustili ali pa upokojili. Teh re* vežev se je usmilila tvrdka Bat’a in jih na* stavila v svojih lastnih uradih, ki jih je ustanovila kmalu ,po sistemizaciji.
»Poštovni Obzore. '
stopnikom uslužbencev, da je vlada dovolila javnim nameščencem trinajsto plačo, ki se izplača v dveh obrokih. Prvega so dobili lani, v decembru, drugega pa letos v marcu.
Osebne Testi.
Postavljeni: za pogodbene poštarje:	Franja
Novak v Vidmu - Dobrepolje, Marija Turk v Tukovici, Karel Boh v Mislinjah, Josip Kert v Dravogradu, Ana Dolenšek, bivša pb. ur. 11/4, v Loki pri Zidanem mostu, Hermina Jezernik v Sv. Pavlu pri Preboldu, Angela Pirc v Gorjah pri Bledu, Albina Magovac v Križah na Gorenjskem, Marija Podlipnik v Ptujski gori, Ana Dobravec v Krmelju, Fani Simonič v Stični, Vladimir Zupančič v Višnji gori, Jožica Ludvik v Strnišču, Marija Werbole v Polzeli, Ivan Marovt v Ljubnem, Stanislava Pulko v Ivanjkovcih, Valerija Hren v Veliki Nedelji, Ivo Lužar v Št. Vidu pri Stični, Anica Čebular v Pačjem, Angela Vardian v Semiču, Albina Arko v Borovnici, Pavla Pisk v Kozjem, Emil Šroif v Cerkljem ob Krki, Aleksander Lavrič v Novi vasi pri Rakeku, Marija Kalan v Gorenji vasi, Jožica Horjak v Podplatu, Mirko Konjedič v Zgornji Sv. Kungoti, Marija Udvanc v Št. Jerneju, Ivanka Stare v Šmartnem pri Litiji, Antonija Černe v Železnikih, Karel Podjed v Vidmu pri Krškem, Viljem Ojcinger v Juršincih, Janez Jamšek v Moravčah, Roza Hočevar v Sv. Lovrencu na Pohorju, Ivanka Arko v Loškem potoku in Alojzija Perko v Toplicah pri Novem mestu.
Premeščeni: pb. ur. 11/2 Emilija Gašperin iz Višnje gore na Vič, Roža Šuen iz Loč pri Polj-
čanah na Maribor 1, Albina Tavčar iz Šent Jerneja v Novo mesto in Lovro Petovar iz Ivanjkovcev v Ljutomer; zvan. 1. skupine Avgust Vo-gelari iz Zgornje Sv. Kungote na Mariboru 2, Fr. Erčulj iz Vidma - Dobrepolje na Ljubljano 1, Jurij Palčič z Rakeka na Ljubljano 1, Mihael Peternel iz Gorenje vasi v Žiri, Franc Šoštarič iz Juršincev v Ptuj, Franc Gumzej iz Loč pri Poljčanah v Poljčane, Josip Kapel iz Mislinj v Celje, Franc Jamšek iz Moravč r:a Ljubljano 1, Rudolf Ulil iz Podplata na Ljubljano 2, Franc Hauptman iz Stične na Ljubljano 1, Marko Gutman iz Toplic pri Novem mestu na Ljubljano 1, Ivan Jelen iz Sv. Petra v Sav. dolini v Celje, Franc Šijanec iz Sv. Jurija ob Ščavnici v Križevce pri Ljutomeru in Karel Fras iz Hoč na Maribor 1; Zvan. 2. skupine Anton Perušek iz Štor v Sevnico, Rok Kajba iz Zgornje Sv. Kungote v Muto, Alojzij Gamset iz Zgornje Sv. Kungote v Mursko Soboto, Matevž Miklašič iz Sv. Tomaža pri Ormožu v l.juknner, Martin Bezjak iz Slov. Bistrice na Maribor 1, Ivan Finžgar iz Podnarta na Ljubljano 2, Franc Štern iz Račjega na Maribor 1, Franc Fras m Anton Kotnik iz Studencev pri Mariboru na Manber 1, JTanc Kus iz Studenca pri Ljubljani v Hrastnik, Josip Zhierer iz Štor v Celje, Josip Lavrenčič iz Sv. Petra v Sav. dolini v Krško, Simon Golinar iz Sv. Jurija cb Ščavnici v Beltince in S'mon Polajner ;z Sv. Lovrenca na Pohorju na Maribor 2; zvan. 3. skupine Anton Potočnik iz Li.itjmera v Cankovo, Fr. Pušnik iz Sv. Pavia pri Preboldu v Slovensko Bistrico, Martin Bac iz Ivanjkovcev v Metliko, Matevž Lovrenčič iz Po:ze e v Metliko, Jakob
Pintar iz Velike Nedelje na Maribor 1, Josip Gei-ser iz Hoč na Maribor 1, Katarina Butala z Ljubljane 1 v Črnomelj, Frania Adamič z Ljubljane 1 na Rakek, Auge.a Sari) z Ljubljane 1 v Gornji giad, (Vida Stadler z L.ubljane 1 v Celje m Josi-pina Jager z Ljubljane 1 v Celje; služitelji L skupine Franc Goja iz Železnikov v Škofjo Loko, Franc Gutman iz Toplic pri Novem mestu na Ljubljano 1, Alojzij Esih iz 'Loke pri Zid. mostu v Zidanimost in Franc Osredkar iz Gorenje vasi na Jesenice na Gor.; služ. 2. skupine Josip Zakrajšek iz Nove vasi pri Rakeku na Rakek, Matija Kovlšak iz Ljubna v Celje, Ivan Kordiš iz Loškega potoka v Kočevje, Franc Petennan iz Gorja pri Bledu na Jesenice na Gor., Anton Zupančič iz Višnje gore na Ljubljano 1 in Valentin Žandar iz Lukovice na Ljubljano 2; pog. pošt. Ivtpia Hočevar iz Gomilskega v Sv. Peter v Sav. dolini in Josipina Gregorčič iz Velike Loke v Hoče.
Poroke: služ. 2. sk. Anton Šulc na Mariboru 2 se je poročil z Matildo Kramer.
Prestanek službe: služ. 2. skup. Vincenc Pre-valnig v Celju in Josip Fižolnik pri 35. ter. t. t. teh. sekciji sta bila reducirana, dnev. Janko Viš-ner na Jesenicah na Gor. in Peter Hauptman na ravnateljstvu sta podala ostavki na poštno službo.
Upokojeni: zvan. 1. skup. Anton Ravnikar na Ljubljani 1.
Za vodstvo pogodbenih pošt so napravili izpite: Mirko Konjedič, Olga Mlakar, Stana Bur-dian, Ljuba Baudek, Roža Eržen, Štefanija Jokan, Ana Zaviršek, Roza Frangeš in Ivan 'Marovt.
o ttaGup GuhSttfsGe opreme m stavbnega materijala se priporoča £e1exnina	as
&ran Stupica
£}jubijana, SosposvetsGa c. 1
CIUHA & JESIH, urciJANA
Zaloga vsakovrstnega manu fakturnega blaga, zavese, preproge, linoleum, perje, puh, itd.
DOBAVITELJ GOSP. ZADRUGE.
Barvasti batist in -vila
za damsko perilo
i. & L Skaberne. Ljubljana
Tujec Evgen
LJUBLJANA, Cigaletova ul. št. 1
se priporoča
za prodajo elektrotehn. in tehničnega [materiala, žarnic, motorjev, transformatorjev itd.
20 Najcenejše in najboljše manufakturno, konfekcij sko in galanterijsko blago
kakor tudi zgotovljene moške obleke kupite pri tvrdki
Ivan Krošelj
Kette-llurnova e. 15 - Ljubljana
proti nakaznici goup. zadruge tu ui.poštnih nameščencev.
Manufakturna veletrgovina
FELIKS UKBilHC, L3UBL39HB
Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.
{Blago
za obleke, plašče itd., svila, cefirji, šifon za perilo in rjuhe
pri tvrdfci
ZVcvalc
£ juhi jan a, Hongie&ni ttg 1$
najceneje!
Velika izbira — solidna postrežba
Dobava članom zadruge po nakaznicah
(Po ugodni ceni
dobite različno manufakturno blago, perilo, nogaviee in klobuke kakor tudi izdelane obleke — tudi na obroke
le pri tvrdki
IVAN LUPŠE, Karlovška cesta 30
Turisti!	26
Potrebft^lne r.a ftport. in tnriMtiko iadelni« Holitln« in trpežno tri' preVKame popravila
•fa^er Stane
jermenar in torbar, Pol jamska cesta 9
PoHtrežba točna !	4Vno zmerne l
F Josip oli;p I
-... Ljubljana ------
= 2)	priporoma svojo
j trgovino z manufaktur- | j Tlim blagom in 'moškimi j oblekami	j
:	domačPKU izdelka po najnižiih ranah. i|
i Obleke po naroMln sr najhitreje in najao- :H lidneje iavrdujejo.
| Dobavitelj gospod, zadr. pošt. nam. proti nakaznici. ||
i.............................j j
MERCINA in DRUG
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
LJUBLJANA, KOLODVORSKA 8.
GLAVNO ZASTOPSTVO IM SAMO-PRODAJA ZA SLOVENIJO VSEH IZDELKOV TOVARNE ZA DOKU-- MENTNI IN KARTNI PAPIR —
BRATJE PIATNIK, RATEČE.
Rozlir)D]te „Poštni Min
Izhaja L, 11. in 21. v mesečo. Naročnina aa leto 24 Din, ozir. 13 Dim za pod lota. Oglasi po dogovoru. Čekovni račun št. 11.834.
Rokopise Je pošiljati uredništvu »Potitaega glasnika, v Ljubljani, Pred Prulanld 1. RekiamadJe, »glase In drugo pa na upravo lista Sv. Jakoba trg 2. Za «OM. organizacijo ptrt. uslužbencev v Ljubljani. Izdala in ure/B/e JoSko Jakše v ljubllatd. e- Za »Narodno tiskamo* Fran Jezeršek v Lfablfeai.