Listek. Pomagaj sirotam! »Mati, mati !< zakliče Milka, aloneča na okaa, »pojdite in poglejte na praga Jelenove hiSe decka, ki 86 joka < Goapa Veaelova, žena bogatega trgovca, pride k oknu in res vidi pred »Jelenom« borno oblečeaega otroka, ki ai zakriva z rokama obraz in ae mraza trese. »Uhogo dete«, rece Milka, »v taki zimi in poleg tega se aaeti, da je joj.« »Mati, jaz ga bom poklicala v sobo, da ae pri na8 pogreje. Kaj ne, da amem, raamica?« Tako je proaila Seatletna Milka mater in jo objela okrog vratu. »Naj le pride«, odgovori gospa Veaelova, »a ti ae hodi na rnraz, ampak Aaa ga ide klicat« Na to veli alažabaici, aaj privede decka v sobo. Decek je priSel, boječe ae je oziral po sobi, v tako lepi hisi pa 36 ni bil avoj iiv dan. »Povej, kako ti je ime ?< vprafia ga goapa in ga priraa lehko za roko. »Toae Varl«, odgOTori laat jokaje. »Zakaj ae jokaS?« aadaljuj« goapa aofiutno in ga pogladi po glavi. »0(5e in mati ao mi umrli«, odgovori deček in z nova močno aajoka, »zdaj aera aara in ne vera, kam naj grera.« »Si li hodil kaj v Solo?< vprasaje dalje gospa. »Da«, odgovori Tone in potegae koSček papirja iz sakajice. Goapa vzame papir in ga akrbno ogledaje. Bila je na ajera aarisaaa podoba apavajočega deteta. »Kje ai dobil to podobo?« pravi goapa, oziraje 86 zdaj na podobo, zdaj na fanta. »Sara sera jo naredil«, cdgovarja deček že bolj pogaraao. »Ni mogoče!« znčudi ae goapa. »Kdo te je aaačil riaati?« »Oče«, odgovori deček, »oče raoj so bili alikar.« Pri teh besedah deckovih atopi v sobo go8pod Veael. Sprva ga je pogled na tajega fantiča oanpnil, ko ma je pa soproga razložiia vea dogodek in pokazala delo malega risarja, pomiril se je in nataako ogledal podobo. Nato reče zeai: »Ako je res to faat sam riaal, je bi^troamen in jako aadarjea. Škoda zsaj* — Še aekoliko stvari je povpraSeval Vesel abcgega decka, potem pa ae je obrail k i^ni ia dejal: »ReSiva midva to siroto! Poskrbiva zaaj, da ae izuči v atroki, za katero kaie toliko nadarjeaoat.« Vidno vzradoSSena je pritrdila goapa temu nasretu. »Tonček«, reče trgovec in boža defika po lica, »ali bi rad oatal zmerora pri naa? Pa risati in alikati 8e boS učil* Toaček pogleda dobrega gospoda in mu zre naravaost v oči, kakor da ga hooe vpraSati, je li raisli resao, ali ne. Ia ko je iz prijazaega in reanega obličja bral, da ae gospod ne Sali, poklekne pred ajega in polijejo ga aolze radosti. Tone Varl, abožen slikarjev 8in, je poatal torej rejenec trgovca Veaela. Kraala je pokazal, da je bil vreden tolike dobrote. Z izreduim veaeljem in čez vae marliivo 86 \e lotil slikarstva. Vesel ma je preskrbel dobrega uCitelja, ki je vaak dan bolj hvalil aadarjenoat ia Bapredek svojega ačeaca. Čsz dve leti je Sel Tone na Daaaj aa visjo slikarako 8olo. Že drago leto je bil odlikovan a prvim darilom med vsemi akademiki. Minalo je raaogo let. Mali decek, ki je prezebel pred l«ti jokajoč na pragn Jelenove hiSe, je postal 8lovec akademi«5ai alikar. Veaelovih ae je vedno rad hvaležao apominjal in dostikrat je dejal sara priaebi: »Bog zna, kako bi bilo z maao, da rae ai botja previdno8t pripeljala v Veaelovo hiio.« Nekoč je aedel mladi umetnik po obeda v kavarni ia čital Saanike. Kar zacne atrmo zreti v aeki čaanik ia obledevati. Čital je v oznaailih, da je aa vae imctje trgovca Vesela razpiaaa konkarz. Pri tej priči vataae, plača ia biti domu. Doma priSedSi, pospravi arao v kovčeg do- trebne stvari in se odpelje aa kolodvor. Cez pol ure je bil na železaici. Že se je mraCilo, ko je dospel Aaton -eljeno rae*ta. Kako ga isboli v arce, ,'Pi pred Veselovn hišo ia zagleda aa zaprtih vratih ia okaih prodajaiaice sodaijski pe<5at. Ves razburjea pozvoni. Slcga cdpre. »So li gospod doona?« vpraSa aen irea. Ko ma 8hgi pritrdi, hiti po dobro rau zaaaih 8topaicah in je v raalo treautkih pred sobo. Fotrka ia zajedao vatopi. Okrog mize so sedeii pri svetilki gospod Vegel, leaa ajegova in Milka, ki je bila raed t m ča^om ie dorastla gcgp-rdičBs lepe postave. Vsi ao bili sila potrti. Da je aeasdea prihod Aatoaov vso aearečao dražiao radostao vznerairil, se uraeje. »Antoa, Aatoa!« so klicali vsi v eaem glasu ia hiteli raz mizo podajat prisleca roko. Ko se ja poleglo prvo veselje, odkril je Aatoa takoj Veselu aaraen svcjega prihoda. Zdaj je 8e le zvedel, da je Ve3el zgnbil vae svoje imetje, ker je prisla tvrdka Mayef na kaat in Vesel ai raogel plačati dolga. »Zakaj veadar aii,te meai 0 tera sporcčili?c reče Anton sočutao; »hvala Bogu, da sem zvtdal o nobreči po drugi poti. Bodite mirai, toliko že iraam, da poravaara ta dolg in mi bo Se ostslo za potrebo. Saj sem va8 jstari dolžBik, bre/. vaSe dobrote bi aikdar ae bil postal to, kar sem.« Te beaede hvaležoosti svojega rejeaca so Vesela gaaile tako, da ni mogel aič cdgovoriti. Molče je objel mladega goapoda ia ae zjoka!. Antoa je reSil Venela, ia aamesto razprodaje se je vr8il v Venelovi družiai kmala aa to vc»el d gidek: Slili?r Varl ia Veseiova M'lka sta ae por(;eila. Smešnica. Nek pDglei?ki bogata3, ki je pa raalo rbrsjtal sedaojo odgojo gospo«kih ženak, je svcjemu sir.u večkrat rekel: »Če 86 bož žeail, ae jemlji take gospodičine, ki ae sarao lispa, aič ue dela, pa še čez raetlo pade, če jo pred ajo polozis.« Sia ai |e ta aauk k arca vzel, 10 ko ie bilo enkrat veliko gcspode povabljeae v grad, jtm je pred cdhodom metlo položil v lopi počez. Vac gospodičiae so čez metlo stopile, aekatere so ae C8lo aad ajo spodtekaile. Samo ena se je toliko poiiižsla, da 86 je do metle pripogaila, jo vzdigaila in jo v kot postavila. To je res za ženo vzel in dobil je prav pridno gospodiajo.