St. 36. V Trstu, v sredo 8. septembra 1880. Tečaj V. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. « V edin.nti jij moS „EDINOST" izhaja vsako sredo; .-ena za vse leto Ju 4 tfld. 40 kr., /n poln letu 2 gld. 3Q kr., za Nameni na In vaj drugo lini ge iinšHiu inm.vnijKm V;, hn. Setrt leta I gld 20 kr. - Za oznanila, kakor tudi /a poslanice s - plavijo za navadno tristo,,no vnto: i - Nefranklana se ne KiEioH B W 1 V" V. 10 A, l.pian). »b. ?e «e tiska 1 krat, 22, če s, tisku 2 krat, 20 ee so tiska » krat. Za večje crko po prostom, Pri Številke Z dobuffoV10 kr1vNa .TS"" Jr",l,"1,(sl' "« »" vmfcjn. FvJmnzn« večkratem tiskanji je cena v primeri manjša. M Magdaleni zg okolici. Na OpCinah, na Proieku, v Uarkoll, v Ita/oviel, v Bkednjl ln Cesarjevo popotovanje. Cesar potuje zdaj po Poljskem, kder ga povsod z veliko slovesnostjo i navduševnostjo sprejemajo. Njegovo popotovanje ni brez politične važnosti, ker mnogo pripomore, da se Poljaki še tesnejše oklen6 vsem tistim, ki se po cesarjevih besedah: »Jaz Želim mir mej narodi«, prizadevajo za občno državno blagost. UŽe začetek tega popotovanju veliko obeča. V Prosnlcu je namreč okrajni glavar predstavil cesarju občinske načelnike s češkim nagovorom in cesarje opomnil: »Veseli me, da okrajni glavar (ah dobro Češki govori«. Tem besedam pač ni treba nobenega pojasnila, očito je, da je cesarjeva volja, naj se izvrši enakopravnost; te besede so pa tudi živ opomin državnim uradnikom, naj povsod z ljudstvom v domačem jeziku občujejo. Prejšnja vlada je cesarjeva popotovanja vedno zavirala, ker ni imela dobre vesti i se zato bala, da bi cesar z lastnimi očmi videl i na lastna ušesa slišal, da nje dela niso bila narodom po volji. Le baron Rodič, ki je imel več upliva, nego ministerstvo, privabil je cesarja v Dalmacijo, v katerej deželi se je od tega časa mnogo na boljše obrnolo Kakor v Dalmaciji, kakor na Češkem, tako se prepriča cesar tudi na Gaiiškem in v Bukovini, da ga ljudstvo presrčno ljubi; ljubezen narodov pa je najsijajniši biser v njegovej kroni, dragotina je neprecenljiva, ki se vedno najčistejSe sveti, poroštvo lepše bodočnosti. Zelo zelo pa bodejo cesarjeva popotovanja ustavoverce, to nam pričajo ustavoverni časniki. Ker nemajo moči, da bi jih zadrževali, zato poročajo o njih enostransko ter svoje nevolje ne morejo zakrivati, podtikajo jim celo tuje namene. Tako so si izmislili, da cesarjevo popotovanje v Galicijo pomonja vojno z Rusijo, ker je Rusija tista država, katero bi radi, ako bi mogli, v žlici vode vtopili. Kako abotno je to, lahko vidi vsak na prvi pogled; nečiste, nepatrijotlčne, hudobne namene mora imeti, kdor kaj tacega po svetu trosi. Kamor stopi cesarjeva noga. tam klije mir i blagostanje, nikakor pa ne svuda i boj. Zoper te hudobne združbe govore tudi očitna znamenja. Stoprav predno je cesar pot nastopil, podaril mu je ruski car ulanski polk, in 50. rojstnega dne pa tako le napil: »Jaz pijem na zdravje Njegovemu veličanstvu, cesarju Fran Jozipu, katerega rojstni dan danes obhajamo, Najgorkejša moja Želja je, da prešano prijateljstvo in dobre razmere mej nama stalno trajate, da se v t rdite i vedno srčniše naju vezete v splošno blagost najinih narodov. Taka znamenja pač ne morajo legati, i le hudobija more o njih molčati i dejanske razmere prevračati. In vojna z Rusijo, s tako silno državo, v sedanjih časih, ko nam je potreba miru, kakor lačnemu kruha, ako hočemo postaviti temelj lastnemu obstanku i lepej bodočnosti 1 Ni kapljo poštene krvi se ne more pretakati po žilah tistemu, ki svetuje Nauk o gospodinjstvu bodočim gospodinjam, ženskim učiteljiščem, učiteljem in učiteljicam na višjih dekliških razredih ljudskih in meščanskih šol. (Poleg nemškega) prosto poslovenila I. In I. L. (Dalje). 0 kurjatvi. Kurivo je razno: drva, šota, porabljeno in stlačeno čreslo, premog in koks. Drva so mehka in trda, polena ali krepelji. Trda drva so navadno bukova; druga so mehka. Po dr. 11. Borndt-u so najboljša javorova drva, zatem bukova, jesenova, hrastova i. t. d. Tudi premog je izvrstno kurivo. Trdih drv, ki imajo dvakrat toliko kurivne moči kakor mehka, treba polovico manj od mehkih i. t. d. Najboljšo je s trdimi bukovimi drvi kuriti; kajti, dasi so dražja, vendar tudi več izdajo; tudi pepel bukovih drv je boljši, potreben za dober lug v pranju. Treba pa tudi mehkih drv imeti za iverje, s katerim so lažje in hitreje zakuri. i priporoča vojno na Ruse; saj tako slep ne more biti nobeden, da ne bi videl, v kako nevarnost, v kako brezdno bi Avstrijo taka vojna potegnola. Mi hočemo mir, da moremo dobro vre-ditl svojo hišo in obsojati lastna polja; kedor nas zapeljuje v vojno, on ni naš prijatelj, ne želi nam sreče, ampak naša poguba mu je na popačenem srcu. Cesar nosi na popotovanji v posvečene) svojej rod oliko miru, on sam je angelj miru; narodi mu zaupanjem i ljubeznijo naproti vro i cveticami potresajo pota. Je-li to znamenje divje svade, grozovite vojne ? Za resnico, to se ne ujema, take reči morejo blesti le krivi prorokl. F. C. ODPRTO PISMO. Na mnogo vprašanj, ki mi dohajajo glede kandidature za državno poslanstvo iz vierodajnih krogov na Tolminskem, na Krasu, v Ipavski dolini in v Goriški okolici, od kar je »Soča« priobčila poročilo o volilnem shodu, dne 24. avgusta t. 1. v Goriški čitalnici, in vzlasti na vprašanje, ali bi jaz poslanstvo prevzel, ako bi me izvolili, čestitam si to le odgovoriti: Mcs je, da poprej nisem mislil kandidirati, in da tudi sedaj so ne ponujam za poslanca, kakor se nisem nikdar ponujal, jaz le želim, da bi se iztočil velevažni ta posel sposobnejšemu možu, nego sem jaz. Ako bi se pa pri vsem tem veČina volilcev za-me odločila ter me poklicala na častno to mesto, kazajoč mi s tem svojo zaupanje, štel si bodem v veliko čast, sprejeti s hvaležnim srcem izročeno ml poslanstvo, in zagotavljam, do bo potem moja naj-prva ln edina skrb, opravljati prevzete dolžnosti v vsakem obziru vestno in pošteno, kakor je spodobno pravemu rodoljubu, Z odličnim spoštovanjem Vas udani Dn. A mu M. Dopisi. TfimiUu iiu Kimu, 22 avgustu. (Konec). Rajnki Mavhinjec, g. Kobencl, dogotovil je razen omenjenih zbirk Še obširno delo v kraško-slovenskem jeziku z naslovom: DomaČi zdravnik za ljudi in Živino ali poduk k homeopatiji. — S temi vpošiljatvami začnem jaz. Ko bode videl KraŠevec, ki je tako uže unet, kur jo nekaj časa, za svoj narod i jezik, i ker ga poštena čast jako veseli, I ker je, rekel bi, iz doma jalto občutljiv za vse lepo i dobro i sd zmožnostmi nadarjen; ko bi videl, pravim, da se tudi njegova govorica šteje i pripoznava, tedaj bi ga gotovo kuj tacega še bolj unemalo i navduSevalo, I slovenstvo bi s tem ne le nič ne Izgubilo, marlvefi veliko pridobilo. Varčna in pametna gospodinja ne dopušča kuriti z dol-gimi drvi, kajti z njimi so lahko peči in ognjišča poškoduj«'., in kuharica navadno dolgih polen sežge prav toliko, kolikor kratkih. Pri kupovanju drv treba paziti, da so zdrava, suha, od starih dreves, in ne trohljiva. Drva morajo biti popolnem suhu,^ dobro naložena, bodi si edeu ali več metrov. Meter šlbja ali krepeljev izda manj, nego meter debelih polen. Plavna drva so tem slabša, čem dolže so bila v vodi. Popolnoma suha in teška, črna ali temnorujava šota, ki zgorela da malo in belega pepela, je najboljša. Šota je v zemlji. Jtujavi premog je iz predpotopnih časov od izoglenelih pod zemljo listovcev in iglovcev. Ruj uvi premog je mnogo starši od Jote. Dober premog je gost, težek, in prelom se mu mora bliščeli. Premog ima več kurivne moči, nego drva; vendar treba za premog posebnih pečij, in osobito pazljivosti pri kuritvi. Bliščeči premog (kameno oglje) še jo starši nego rujavi, leži globokeje v zemlji, ter baš tako obstoja iz razdetih gozdov. Bliščeči premog, kateremu so včasi druge reči primešane, n. pr. pesek i. t. d. ni vreden toliko, kolikor čisti. Cisti bliščeči premog ima trikrat večo kurivno moč, nego najboljša drva; ako se ž njim kuri, treba posebne pazljivosti, kakor je bilo uže rečeno. Aofo je žlindra od rujavega in bliščečega premoga; boljši je nego drva, ter tudi zanj treba posebnih pečij, kakor za premog. Anton Kobencl jo drugi Mavhinjec,*) ki jo naš jezik pisal. Ce tudi se jo kakor Matija Debeljak, profesor filologije i bivši moj prijatelj, prav pozno zavedel, vendar nam je zapuščinico zapustil, ki nam pride Še keduj nu hvalo. Bodi toraj, po svetu mnogo i bridko skušanemu, ta hvaležni spominček postavljen, i globoko v srcu ganen zakličo mu njegov Melanhton: «Bodi Ti zemljica lahka I» Mislite, da se Čudeži ne gode več, še se še I Čujte, kako sodi Lah položje Slovanov v Avstriji. Človek bi ne verjel. Zraven je pa znamenje, kako nekteri Lahi še našega cesarja ljubijo. Dogodek je resničen, za kar sem porok jaz. V neki gostilnici je pilo nekaj Slovencev, nedaleč od njih je večerjal bogat i omikan Lah, ki jo, kakor je bilo videti, njih pogovore željno poslušal, ker je Videmčan I velekuper, pobral je tu pa tam kako besedo. ».lože!« — spregovori nekdo v družbi — »povej nam, ljubi moj, ali si kaj udobll kot odškodnino za one živali, ki so ti ondan tako čudno poglnole?« »Smolo sem!« — odvrne ogovorjenec — »pa knj me le spominjaš i jeziš! Ti se lahko smeješ, ki te nič ne boli; a meni so druga gode!« »Nu nu! Saj ti nisem mašo vzel. Ti pa nisi prav obrnol..« »Božja obrcal Saj sem obrnol, kakor gre, pa kaj mi je pomagalo? Škrlca, ki ml je pisal, som plačal i kolek po vrhu. Na, zdaj si zvedel, da hodeš sit.« »Prosi Šo enkrat, dem....« »Tu nič no pomore, a tudi nemam, da bi škricu forinte v gobec metal.... Da da, zdaj sem brez Živali, čisto brez repa v hlev u, brez denarju, brez zaslužka, brez — uhl ne vem, kaj bi uže dejal....« »Kaj pa je ta reč? — oglasi so Lah za mizo, vstane, potegne še nekaj požirkov Žlahtnega terana, ter poprosi moža, ki je svojo nesrečo tožil, naj mu vse natanko pove, ker nij vsega razumel. Pove se mu vso nadrobno. »O kako si zarobljen!« — pristavi Lah v Italijanskem jeziku — »Do cesarja, do cesarja, naravnost do Njega. Franc JoŽef jo cvet vseh poštenjakov; to ti pravim, če ne znaš. On ti gotovo pomore!...« Skojenec se mu nasmehne kakor neverni Tomaž: »To hl uže bilo kaj. Vem, vem, da so cesar dobri i usmiljeni; ali pomoči vsem ne morojo. Jaz bi s6 ne upal....« »Ne upal!« — pojezi so nekaj pošteni Lah — »Ali veš, kaj se pravi: Tolci, ker je železo razbeljeno ? Jaz vem, da ima ') Prvi je bil tržaški profesor A nt mi Legiin, l.rat sedaj nega županu, veleposestnika l vrlega narodnjaku Joteja Legi&e v Mavhlnjah. Ta vfts ima kaj priletno lego sredi gozdlčev i rodovitnih poljan, v njej jo vikarijat, šola i sedež županov. Prel.lvulcl so uljudni, nnetl za slovenstvo I Imajo svojo lastno narodno bando, ki pod vodstvom zasluŽ-jj nega T. Urdiha, kaj čvrsto napreduje I umetno gode, Pit. Tudi vinski cvet je dobro kurivo, posebno za brzovare in kavovare. Kurjatev je različna, in sicer: cevna, parna, zračna, na komenu, kurjatev v peči i. t. d. Cevna in parna kurjatev sto navadni lis v velikih rastlinjakih in v tvornieuh ali fabrlkah. Zračna kurjatev jo primerna za cela poslopja, kakor: gostilnice, urade, šole. Vendar zdravju ni posebno dobra, ker zrak preveč izsuši; zarad tega treba v takih sobah v posodi vode, ki se izhlapuje. Kurjatev na komenu, I. j, kurjatev v peči z veliko odprtino prav pod dimnikom, je najslabša; in Škoda dragih drv, ki se zastonj rabe. Najboljša kurjatev za sobe je v peči. Peči so razne: Železne, lončene, ruske, dunajsko i. t. d, V sobah, v katerih se potrebuje hitro in le za kratek čas trajajoče toplote, so najboljše železno peči. Za sobe pa, kjer dolže časa toploto potrebujemo, so boljše lončene peči. Večini sobam treba večlh pečij, ali močnejše kurjatve. Peč treba, da pospešuje obtek zraka v sobi; temu so potrebne lake peči, ki so v sobah kurijo. Dobra peč ne sme imeti prevelikega, posebno ne previsokega prostora, kjer se kuri, ter mora imeti dober prepih; zato treba visokega dimnika, snaženja cevij in pospruvljanja pepela. Za kurjatev s premogom treba posebnih pečij. Dobre peči še ne zadostuje, tla se kuriva prihrani, marveč v&S cesar Slovane v Avstriji sedaj najrajši. Naj ti kdo napiše dobro pismo — ali v slovenskem jeziku, da :nal! — \se prav razloži ob kratkem, l če ti cesar ne pomore, reci ml, da sem najhujši malopridnik; .še već: v /obe mi....* »Cesar ne utegnejo, da bi naša slovenska pisma prebirali.« »Ti si čenča i boječen zajec« — poudarja Lah — ».laz ti pravim, da se vaš cesar sedaj najljubše peča si slovanskimi zadevami i da mu je slovanstvo najbolj pri srci.« To izrekši zaukaže gostilničarju, naj mu prinese papirja, črnila, i pero. Nato sede, i napiše prošnjo v italijanskem jeziku, ki se začenja od besede do besede tako-le: »Sacra MaestA, nostro Imperatore, Padre di tuttl noi Slavi, e magnanima Signora, nostra Imperatrlce, Angelo di miseri-cordla e di virtti, Madre caritatevole di noi osserpiiosissimi Slavi ecc..„ (Veličanstvo Vaše, car nam i oče vsem nam Slovanom 1 velikodušna gospa, cesarica naša, angel j usmiljenja 1 krepostij, dobrotljiva mati vseh nas najpokorniših Slovanov itd.)« »Na — ogovori Lah osuplega Slovenca izročivši mu prošnjo — zdaj dobi človeka, ki ti to dobro prevede v slovenski jezik, 1 Če ti cesar ne pomore, o čemer nikakor ne dvomim, platim ti jaz vse 3 živali. Tu imaš roku. Gostilničar me pozna i ve, da kar rečem, tudi storim, Tu jo tudi moje ime. Ali s tem pogojem zastavljam besedo, da bode prošnja — slovenska; ker nič bi ne udobil v nemškem, še manj pa v italijanskem jeziku. To ti pravim.....« — No, ali nij to Čudno? Morate si misliti, kako je Široko zazijal Slovenec; toda ne vem, ali je slušal poštenoga Laha ali svojo boječnost. Fr, Z, Vi. RUJ* dne 25. avgusta. j (Nekaj iz južne Amerike), Znano jo mnogoterim, koliko hrupa in Suma je vstalo o Ameriki lansko leto mej prostim ljudstvom na doželi. Krivi proroki, laŽnjivi agenti (mešetarji) so se vrinoli mej neskušeno ljudstvo, ter so učili in pridigali, sosebno po kerčmah; lahkoverni kmetje so pa radovedno poslušali o novi deŽeli-Amcriki. Tam jo zemlja, ki brez obdelovnnja rodi vsega v obiiici, tam je vse polno mastne divjačine — niti ne bo treba hoditi na lov— le na hišni prag se stopi s puško — in pof! pa bo »pitanca«; tam rasto neko drevje iz katerega so cedi sladek sok, človek se lahko k drevu z ustmi nasloni in bo iz njega srkal, kolikor bo hotel. Take in enake bedarije so trosili sleparski agenti. Ljudstvo se je teh prijetnih idej tak6 navzelo, da jih nihče ni mogel več ovreči. Kedor so jo tem bedarijam smijal, ali jim nasprotoval, očitalo so mu je, da jo kmetu nevoščljiv, da mn nič dobrega ne želi, da je samopašen, ker se boji, da bi šli vsi iz dežele, Govorilo se je: Duhovni so nam nasprotni, ker bi potom no imeli toliko bere (birunje) itd. Vse pregovarjanje je bilo tedaj ne-vspoŠno, agenti pa so mnogoteri kozarček popili v zahvalo, da so odkrili »obečano deŽolo«. In zato so je stvar sama rešila. Obveljal jo stari rek: Kedor ne slusa, pa naj skuša. Tako soje, žal, tudi zgodilo. Minolo zimo, o sv. Andreji, ko sta nas sneg in mraz naj hujše stiskala, evo vam prizora I Dva kmeta, ki sta uže vse svoje premoženje prodala, da sta donar za daljno izseljenje skupila, spravita skup vsak svojo dobro družino. Vseh skup je bilo deset, mej njimi dva prav mala otročiča, ena bolehasta žena in ena prav stari mati. Odpoljejo so v namenjeno daljno daljno deželo Ameriko, žalostna je bila ločitev od sosedov — joka ni bilo ni konca ni kraja. Minolo je po tej ločitvi uže nad osem mesecev; poglejmo, kako se našim emigrantom godi v novej domovini. Poslali so nam natanjčna in resnična poročila, Poprej pa naj omenim žalosti in nesreče, ki jili je zadela na potovanji. Dospevšim v Genovo, zgodilo se jim je uže to, o čemor je lanska »Soča« svoje bralce svarila: »agenti za Ameriko so sleparji«. Znan agent jo od naših izseljencev za vožnjo po morji 100 gld. naprej iztirjal, pa kako so se prestrašili, ko stopijo na parnik; tam niso hoteli o plačilu nič vedeti; agent je z denarjem pete odnesel. To nesrečo nam je prinesel telegram In milo prošnjo za podporo, vsaj 80 gld. da bodo mogli daljo popotovati. Naglo jo treba pametne in primerne kuritve; gospodinja naj tedaj pazi, kako se kuri. 0 svečavi. Tudi svotiva je raznega, namreč: lojenih, stearinovib, voščenih in sveč iz ribje tolšče, parafinovili sveč, raznega olja, petrolija in svetilnega plina. Lojenice so najboljše »dunajske prihranjevalne sveče» od čistega loja in sž spletenimi pavolnatimi stenji, kakor i «Ar-gand«-ove lojenice. Tudi tlite sveče so iz čistega loja, imajo pa sukane stonje. Uvlečene sveče so navadne lojenice, ki imajo lanen stonj. Pripravne so posebno tam, kjer jih treba prenaSati (n. pr. iz kuhinje v klet), ker ne otekajo. Stearinove (tudi Apollo-ve, Mili-jeve in carske sveče imenovane) so lepše, v sobi ne vonjajo, ter ne triba jih utrinjatl. Vendar, ker so precej dražje od prej omenjenih, ter tudi bolje in dolže ne svetijo, zato so prejšnje v varčnem gospodinjstvu boljše, ker so ceneje. Vosek je rumen ali ubelen. Voščene sveče se rabijo le Se v cerkvah. NavadniŠe in potrebniše še so tolčenice (voščeni svitelc) iz rumenega ali belega voska; lažje jih je prenašati, nego drugo svetivo. Vosek se često ponareja iz loja, kateri pa je lahko po vonju poznati. bil zaželjeni denar po občini nabran in v Genovo odposlan, ter ljudje so Šli čez morje. Še le mesec avgust nam je prinesel nova poročila. Dve debeli pismi (pisani 94'6 in došli tl/ft pri>li sti s Parami v argentinski republiki. Svojih žalosti in nesreč ne morejo zadosti popisati ti ubogi ljudje. Kedor koli ove liste bere ali sliši brati, ne bo nikoli želel si v Ameriko. Tam umirajo za lakoto. Več dni so morali jesti samo travo — mala otročiča sta jim umrla, najbrže za lakoto, ker en otrok je Še zadnjo uro klical: Mama, kruha! Pa ga ni bilo kje dobiti v samoti, kamor so bili zapeljani koj od začetka. Zdaj smo, pravijo, kakor cigani. Kedor more delati, dela le za živež — kedor pa ne more, mora beračiti. Gospodarji, ki dajo neobdelano zemljo v zakup, so z emigranti strašansko strogi in neusmiljeni. V Parani so sicer cerkve in duhovni, ali za emigrante se ti ne brigajo, ker ne uniejo jezika. Će izseljenec umre, morajo ga sami zakopati, brez duhovna in brez zvonjenja, v neblagoslovljeno zemljo. Ko so naši izseljenci svojega otroka tako pokopali, Še dopuščeno jim ni bilo gomile na grobu pustiti; poljski čuvaj jim prinese velik b&t ter zapoved: da morajo otroka se zemljo vred zabiti v tla, ker gospodar hoče imeti ravno polje. Tako je v Ameriki. H Krata, dne 29. avgusta. Na popotovanji po Kranjskem in Krasu sem tu in tam opazoval, kako slabo spoštuje c. k. poštno vodstvo v Trstu paragraf /9, Po vseli vasćh na Krasu in Kranjskem, kdor se poštni urad nahaja, vidiš le nemške oglase. Poštno vodstvo v Trstu hoče naš staroslovenskl Kras z italijanskimi oglasi po-laščiti. Naj bi nam slavno c. k. poštno vodstvo razodelo, od kedaj so vasi: Divača, Lokva (Gorgnalo), Sežana, Dutovlje, Štanjel i druge italijanske, in po koliko ljudi v vsakej vasi umeje italijanski, da opraviči na poštnih vratih v laščini nabite razglase? Prav zdaj so se zopet nabili italijanski razglasi glede vpeljanja listnic z odgovornico in gledć njih pošiljanja v ptuje dežele, Če tudi smem trditi, da razen Sežane | v le teh vaseh le eden, ali k večeinu dva italijanski umeta. Čemu so tedaj razglasi pribiti na vratih, ko jih nihčo ne umeje? Le enemu, ali dvema, ki laški lomita? To je menda vendar le predrago i se nikakor ne ujema z enakopravnostjo narodov. Šc visoko trgovinsko ministerstvo nas tako ne prezira, ker nam vsaj listnice, nakaznice, vozne liste i drugo prejemnice v slovenskem jeziku izdaje. Le slavno c. k. postno vodstvo v Trstu hoče Kranjsko z nemško in Primorsko z laško kulturo osrečiti. Ker vsi dobri nameni od zgoraj nič ne pomagajo i gosposke večinoma delajo le po svojej trmi, trebalo bo, da gospodje državni poslanci v prihodnjem zasedanji to reč z dotičnimi ministri v red spravijo, da ministerstvo izda ostre ukaze i uradnikom zabiči: Spolnujte zakone, ali pa idite I 1. T, \ Navlnfckpj dolini* dne 1. septembra. Vzbuji narodne zavesti pomagajo gotovo najbolj časniki. S posebnim ponosom sinemo tedaj Slovenci zreti na naše časnikarsko polje, ki se od dno do dne krepkeje razvija, in dan na dan ljudstvu donaša dokaj tečne duševne hrane, da ne one-maga v boju za narodne in prirojene človeške pravice. Veliko, da največ dela za vzbujo naroda urednik dobrega časnika. Vaš cenjeni list »Edinost« je začel od novega leta kot veliki tednik izhajati in vsikdar se ga razveselim, kadar pride v naše kraje. Preverjeni bodite, da ga tesko pričakujejo tukajšnji kmetje, kterim ga izposojujein, ter se živo zanimajo za primorske Slovence, ki tako hrabro stoje na meji kot straža proti Italijanom. Moj list se je tedaj tukaj priljubil in naročnikov doboste v kratkem gotovo več, nego jih Imate sedaj. Oprostite, blagi gospod urednik, da v zadevi Vašega časnika »Edinost« le jedno željo izrazim. List je velik in prav je to. Krasno obliko ima, s kakoršno so noben slovenski list ne more ponašati, le to je, da se teško bero, ker so vrste predolge, Špalto tedaj preširoke. Naše Moliorske knjigo nemujo tako dolgih vrst, kaj teško so bere. List se bodo večji videl, čo dasle narediti iz treh Špalt štiri špalte, in še potem si štirimi Špaltami bodo vrste vedno še širje nego pri »Slov. Narodu«. Tudi drugi Tudi iz tolšče ribo glavača se napravljajo sveče, ki so zarad lepoto in manjše cene boljše od voščenih. Še nam je omeniti sve? iz parafina, ki se prideluje iz smolo rujavega in bliščečega premoga in s čiščenjem petrolija. Sveče iz parafina so razne boje; dasl imajo lep in svitel plamen, itak niso najboljše, ^ v sobi neprijetno vonjajo. Oljnatega svetla dobivamo od rastlinstva, živalstva in rudstva. Razna olja od živalstva in rudstva so le malokje Še v rabi, zato jih no bodemo pobliže opisovali. Najvažneje svetivo je kameno olje ali petrolje in pa svetilni plin. Petrolje je skoraj gotovo nastalo od delovanja toplote na premog. Petrolje se dobiva v podzemeljskih votlinah, ali pa tudi na površji zemlje. Vrelcev, iz katerih petrolje izvira, nahajamo na mnogih krajih. Vsako petrolje ni enako čisto in enake boje. Amerikansko in poljsko je nečisto ter rujavkastorumeno; perzijansko in vz-honoindiško brez boje in tako čisto, da je tudi brez čiščenja pripravno svetivo. Mi rabimo večinoma pensilvansko (severne Amerike) in poljsko petrolje. Dobro prečiščeno petrolje je čisto kakor voda, ter diši po smodu. Petrolje je najboljše svetivo, ker je poceni in svitlo gori. Od petrolja ceneji je svetilni plin-, rabi se uže po vseli večjih mestih. Plin napravljajo v plinarnicah iz premoga, Svetilnicc za olje so raznovrstne. (Dalje prtn.) slovanski veliki listi imajo po 4 in več Špalt, ker se z ozkimi lažje bere. Na širokost vrst, ampak Število špalt naredi list ve-likansk. Molim Vas, blagovolite to storiti in oprostite, da se do Vas obračam s prošnjo, ki zadeva zgoli formalnost lista, pa je uže tako, da se dandanes na vse gleda, da se lažje ljudstvu ust reže.*) Želim Vam mnogo sodelalcev, podpornikov in čitateljev.") *) TuilL od druge strani so se nam razodel« te Želje, zato bode Izhajala »Edinost« od 1. oktobra počenul v 4 preredih, ako do tega časa dobi tiskarniea zato potrelmo pripravo, sleer se zgodi promeniba v prihodnjem letu. (Uredn.) **) Bog Vas usliši I podpore imo potrebni i prizadevamo se, da bi je vredni bili. (Vrti*.) Z Vipavskega. Popotovaje po Vipavskem zvem, da je v Šmarenski županiji mora, ki je toliko let ljudstvo tlačila, proti šoli In celo proti Izvrstnim duhovnikom repenčila se, za žalostno smrt po-glnola. Ni človeka, da bi solzo na njenem grobu potočil. Novo izvoljeni župan g. Furlan, z večino domačih vrlih odbornikov in razumnim g. tajnikom Pavlica na strani, poravni kmalu stare grehe in priskrbi šolo zanemarjeni mladini. In tako se Šmarje razvije in bo cvelo, da so bo lahko z drugimi sosednjimi občinami enačilo, v kar pomozi Bog in krepko prizadevanje I HO. min. m. nalotim na javne izpite šolske mladine v Rihenbergu ln na Rorjali. Udeležim se preskušnje v obeh šolali, ker v prvi se je zjutraj in v drugi popoludne izpraševalo. Pokazala sta oba gg. učitelja Amb. Poniž v Rihenbergu in And. Širok na Berjah, da sta vešča v težavnej nalogi. Disciplina je pri obeh izgledna — stali so otroci kakor vojaki — odgovarjali dobro, glasno in razločno. Odlikujejo se še posebno g. Ponlževi otroci v lepo- in pravoplsjuj g. Širokovi pa v računstvu. Reševali so otroci IV oddelka prav toške naloge iz V. računico tako spretno, da se je vse čudilo. Tudi druge predmete so otroci dobro znali. Poslušalci so bili zadovoljni z vspe-hom, katerega sta delalna gg. učitelja dosegla. Povpraševali so le, zakaj se ni tudi verski nauk izpraševal. K tako ugodnemu vspehu je pripomogel pa gotovo tudi veliko marljivi krajni šolski svet in slavno županstvo. Na čelu krajnemu šolskemu svidu je g. Ličen in županstvu g. Robič. Oba se jako zanimata za šolo in v lepej zlogi se kaže tudi lepo napredovanje. Letos se je po g. LiČcnovih prizadevali tudi Šolska mladina sv. rešnjega telesa procesije oficijelno vdeležila. Pogrešalo pa je njegovo bistro oko nekaj. In glej 1 pri prvej občinskej seji je predlagal, da se mladini omisli zastava s6 sv. Alojzijem. Kako moško bodo otroci korakali prihodnje leto v procesiji se svojim protektorjem i zastavo na celul Opomniti jo šo, da je po končanej preskušnji na Berjah bila skupna južina, katere so se vsi odličnjaki iz Rihenberga in Berij vdeležili. Dobro vince in g. Ponižev pikolit razvezal nam je jezike v živahne pogovore in petje. Vrstil se je kvartet se zborom; vmes pa smo napivali prvosedniku krajnega šolskega sveta, g. Ličnu, g. županu Robiču, vrlima učiteljima itd. Še le pozno v noč smo se razšli sč željo, da se še kedaj v tako veselo in živahno družbo snidemo. Bog daj I Popotnik, Kritični politični pregled. Domače dežele. Cesar popotuje zdaj po Galiciji. 30. min. meseca se je odpeljal z Dunaja k vojaškim vajam v Olumuc, kder ga je ljudstvo z velicim veseljem slovesno sprejemalo. Od tod se je napotil v Krakov, potem v Premisel in Levov, kder so zdaj velikanske vojaške vaje; iz Levova pojde v Bukovino, od kodar se zopet na Dunaj vrne. Poroča se, da namerjava finančni minister pobiranje davkov občinam naložiti, ker bi se s tem troški pri davkarijah jako zmanjšali. — Po naših mislih bi to uŽe zdaj ne bilo ugodno; mnogim županijam bi to ne bila le jako sitna naloga, temuč še zdražbe bi utegnole nastati in v občinah red podkopovati. Dokler so davki prav za trdno ne uredć, ni svetovati, da bi jih občine pobirale. Grof Atems je izdal oklic, naj se ustanovi nemško-av-strijska družba plemenitašev, kateri bi ustavo branili. Grof Atems bi boljše bil storil, ako bi zahteval, naj se ustava izvrši; tega, česar nobeden ne napada, menda ni treba braniti, tudi plemičem slabo pristuje, da se postavljajo na čelu tam, kder ni njih mesto. Naš minister zunanjih zadev, baron Haymerle, jo iz nordenejskih morskih kopelj vračajoč se na Dunaj, obiskal nemškega kanclerja Birmarka v Friedrichsruho na LauenburŠkem. Da je ta shod v teh časih, ko je politika tako zapletena, politično važen, tega nobeden ne taji. Gotovo je tudi, da sta ta dva diplomata o politiki mnogo govorila i da se turškemu prašanju nista mogla izognoti. Podrobnejših reči pa noben ne moro vedeti, ker diplomati ne obešajo svojih misli, razgovorov i sklepov na veliki zvon. Znamenja kažejo na neko tesno zvezo mej Avstrijo i Nemčijo, ki bo trajala, to se ve da, le dotle, dokler bo obema državama koristna, ker politiki je voditeljica edina korist. — Od druge strani pa so Angleška i Rusija vedno bolj bližate; Francoska pa se določno na nobeno stran ne nagiblje i le toliko je gotovo, da ne stopi na tisto stran, na katerej bo stala Nemčija. V Gruži, dnbrovniškej luki, zbrano je šesterih vele-vlastij vojno brodovje, ki ima Turčijo prisiliti, naj isvr'i bero-linske dogovore i najprej odstopi Ćrnejgori ozemlje, katero se je njej prisodilo. Na ladijah so tudi vojaki, kateri se lahko izkrcajo. Zdaj bo menda resnica; mogoče da se vzdigne tudi zastor zadnjega dejanja v turškej drami. Tuje dežele. Liberalci na Nemškem, kateri so bili vedno avstrijskim vzor,sprli so se mej sabo. Imeli so nekedaj tudi v nemškem državnem zboru večino, ali Bismarkova železna roka jih je udarila, da so pri
  • *arjem, 25. avgusta jo mej druzlmi tudi kranjski pošpolk baron Kubnov izmarširal za preskušnjo pred cesarjem. Cesar je bil s kranjskim polkom jako zadovoljili tor ga je javno pohvalil z besedami: »Podrobno izu-rjenje tega polka je vrlo dobro, disciplina jo izvrstna posebno v streljanji. Vojaki so jako pazljivi, urni tor gibčni v izvrševanji ukazov ter je predstraža polkova izvrstno pričela boj«. Nj. veličanstvu cesarju so dopadlo, kakor je rekel sam, tudi krepke postave toli naših slovenskih vojakov, ter njih inteligentni obrazi. Zadovoljno se jo cesar izrazil, kako so kranjski fantjo močni ter marljivi. Pri enem oddelku je dejal cesar: »Zdaj so pa ljudje uže dosti pokazali, koliko morejo, zdaj naj se lo odpočijo«. Sovice in LledertaflerJI. Kako so se Lieder-tatlerji vedli na Smarnej gori in v Medvodah, o tem smo uže poročali. Ker so ljubljanski slovenski časniki to vedenje grajali, tožilo je neko človeče, ki se imenuje \Vawreczka, urednike slovenskih časnikov. Pri obravnavah pa so je pokazalo, da so slovenski častiiki resnico pisali. 27. min. meseca sta bila pri sodbi urednik Novicam in zloglasni Wawreczka. Pri sodniškej obravnavi se je dokazalo, da so »licdertaflerji« med mašo polegli so po grmovji, slekli srajce in jili razobesili po gnnovji, med tem pa z ogrnenimi suknjami hodili krog cerkve, da so se žensko sramovale, drugi ljudje pa se hudo jezili; sploh pa so ljudje rekli, da ljudi, ki bi so bili tako grdo vedli, na Smarnej gori šo niso videli, V cerkev so prišli s tlečimi smotkami, pa Še le po maši, ker mod mašo so v grmovji golaŠ kuhali. Nek gospod jo prišel na kor s tlečo smotko, katero jo na okno položil, potom pa jo jo celo v usta vzel in krepko potegnol. »Liedertallerje« so videli brez srajc, dva celo z zgornjim ži-volom čisto naga za cerkvijo, kjer se ljudje sprehajajo. V krčmi brezsrajčnlkom nobena ženska ni hotela streči. Priča gosp. Skrbinec, čevljar z Ljubljane, je bil listo nedeljo na Smarnej gori z svojo rodovino, med katerimi ste bili dve hčeri po 1(! in 14 let. Ko so stopili v gostilnico, sedel je za mizo »liedertaller« brez srajce, da jo spod suknje kazal nagoto. Na to so se vsi nevoljni obrnoli v stran. Prav take »zulukafre« je bilo videti okoli cerkve, srajce pa so se po grmovji sumile. Zato se je on zopet z svojo rodovino obrnol in Šel v gostilnico nazaj, ko je I>ila prazna teh divjakov. On sklepa, da tako nespodobno obn.vajočih se omikanih ljudi nikdar videl ni. (Zanimivo je o tej priči to, da jo je \Vawreczka poklical zii-se, pa se je tako opekel ž njo.) — Da po tem takem ni l.i 1 obsojen urednik No-vicam, to se lahko vsak misli, \Vawreczka pa je bil obsojen, da mora sodniške troške plačati. — Ta \Vawreczka i njegovi tovarši so moralično uže tako propali, da svojo sramoto obešajo na veliki zvon. Z veseljem pa smo slišali, da so se polnejši Liedertatlerja iz društva izbrisali, da so si tako čast i poštenje oteli. --- ZOPER TRTNO UŠ. Slovenskim nogradom preli užo od več krajev huda šiba, trtna uŠ, ki se silno širi i zoper katero ni nobene pomoči. Prikazala so je najprej na Ogerskem, potem so jo našli v Istri i nazadnje tudi na Hrvaškem i spodnjem Štajerskem. Naj bi teduj vsak vinogradnik jako pazljivo ogledoval trte, i če na njih kuj sumljivega opazi, takoj naj to naznani gosposki. Le Če bode vsak vinogradnik talco delal, mogoče je ubraniti, da se ta strašna bolezen povsod no razširi. Kakor drugi časniki, tako se tudi nam potrebno zdi priobčiti dotično postavo, po katerej naj vsak strogo ravna: Postava od dni* J. aprila 1875, o tem, kaj storili, da se trtna «1 (Philloxera vastatrix) ne razširi. S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: S 1. Posestniki vinogradov imajo dolžnost, ko zapazijo kako znamenje, ki po znanih skušnjah kaže na to, da sc je v njih trlnih zasadili vgnezdlla trtna uš, to precej naznanili županu. Čupan bode brž poročil političnemu okrajnemu obiastvu, da jo prejel to naznanilo, in ko bi po drugem potu zvedel za znamenja, ki razodevajo, da se jo v vinograde na občinskih tleli ležeče zanesla trtna uš, bodo rečenomu obiastvu le-to precej vedeti dal. Ob enem tiaj Župan za ta čas, dokler od političnega okrajnega oblastva ne (lobodo ukaza, okliče prepoved, da se iz zadetih vinogradov no sme izvažati ali odnašati nič vinskih trt, potem rastlin, rastlinskih delov in drugih reči, ki so znane, da se po njih raznafia ta mrčes $ 18). t5 2. Kadar politično okrajno oblastvo po takšnem naznanilu ali kako drugače zv<\ da so je v vinogradih zasledila trtna uš, naj ukaže listo vinograde preiskati In to naroči zvedenim možem, ki bodo pod vodstvom gosposko delali. § 3. Ako pozvedovanje, napravljeno po obiastvu pokaže, da v preiskovanih vinogradih nlj trtno uši, to naj politično oblastvo prekliče izvozno prepoved (g t), katero je bil župan začasno izdal. 4. Ako so pa kje trtna uš za gotovo najde, tedaj naj so po obiastvu napravljono raziskovanje z ozirom na mnenje zvedenih mož raztegne tudi na sosednje vinograde, ter je ob ongiii naročiti posestnikom takih vinogradov, ki so dalje v stran ter se je menj bati, da bi se uš vanjo zanesla, naj sami svojo Vinograde pregledajo, ter to, kar so jim pri tein pokaže, ali naravnost ali po županu naznanijo političnemu okrajnemu obiastvu. Le-to oblastvo bodo izvozno prepoved, če ju je župan začasno oklical (g l), potrdilo, oziroma, čo še nij oklicana, samo oklicalo in raztegnilo tudi na tiste sosednjo vinograde, za katere po mnenji zvedencev sicer Šo nij gotovo, da imajo trtno uš, ki so pa vendar siunni na to stran, ali ki jim proti bližnja nevarnost od toga mrčesa. Ta prepoved naj so po vinskih krajih tistega in po okol-nostili tudi sosednjih okrajev razglasi, kakor jo v katerem kraji navada, in poleg tega tudi po deželnem Časniku. S 5. Drugo kako naredbe, kako bi so naložba ubranila in sosednji vinogradi ohranili, sme okrajno oblastvo tedaj zauka-zati, kadar po mnenji zvedonih mož dotični troški, kolikor jo moči naprej reči, ne bodo presegali dobička, ki se ga jo po verjetnosti nadejati od njih. Pod tem uvetoin (pogojem) sme okrajno oblastvo, ako bodo treba, v obrambo razsežnejših vinogradov ukazati celu tudi kaj tacegn, s čimer bi so vinogradi po dotičnih tleh in v naj-bližjej okolici poškodovali ali pokončali; tudi sme zapovedati, da se taka zemljišča na neki določeni čas vinstvu odtegnejo in drugače obdelujejo. Z vrsi te v posameznih naredcb lohko so izroči posestnikom samim ali pa županu, tako da politično okrajno oblastvo na-njo pazi, ali jili pa to oblastvo naravnost samo izvršiti da. £ (}. Tisto škodo, ki izvira iz prepovedi, da se namreč vinsko trte, rastline, rastlinski deli in druga znana nosila tega mrčesa no sinejo odnašati, potem Škodo, ki jo ima zomljiški posestnik od tod, da mora vsled naročila po §§ 4 in 18 od gosposko prejetega svojo vinograde sam preiskati, mora zemljiški posestnik sam trpeti. Za tisto škodo pa in za stroške, ki so v zvozi z izvršitvijo naredcb, ukazanih na podlogi g 5, pristoji odškodba posestniku zemljišča, na katerem so zvršijo tako naredbe. Daje mu se ta odškotiba po določilih i',;', 7 in 8 iz prispevkov (doneskov), ki jih vsi posestniki v tistoj deželi ležečih vinogradov plačujejo. Pravica do to odškodbe so izgubi, kadar jo posestniku moči izkazati, da je on sam kriv, da mu se jo trtna uš zanesla ali razplodiia, ali če tega, kar mu je bilo oblastvo na podlogi g 5 ukazalo, nlj storil ter se ne more opravičiti, zakaj nij storil. £ 7. Kadar politično okrajno oblastvo po mnenji zvedenih mož najde, da ima kdo pravico do odškodbe, naj po dveh za- prUeienih cenivcih d£ na samem mestu v pričo župana in Škodo trpečega posestnika ustanoviti, koliko je te škode po Številki (cifri). Deželnemu odboru dotične dežele je dati na znanje, da je določena razprava o odSkodbi, ter mu se pridržava pravica, da se v obrambo pravic tistili vinogradnikov, ki bi morali kaj prispe\ka plačati C' 6 in 8, te razprave vdeleli po enem ali dveh poslancih. Politično okrajno oblastvo naj spise o razpravi zastran odškodbe položi pred politično deželno poglavarstvo. (Konte prihodu.) POSLANO *) Nu poslano g. dr. Tonkll-ja ln na opazko uredništvu v zadnji Številki tega lista nam je čast mirno odgovoriti to le: Ne vemo, kuka »prekoslovja« (ta i/ruz nam je nov; bi bila v našem dopisu v zadnji Stev. Edinosti. — Samo to vemo, da smo Se premalo povedali, ker »poročilo o goriškem shodu dnt 24. pret. me«, nij tako natanjčno, kakor tndt uredništvo hoče v omenjeni opazki. — Akolmde treba, radi postrežemo z dokazi. — Obfaljujemo p«, da nam »Soča« očita, da smo žalili deležnike shoda dm> 24. pret. mes. — Mi smo rekli, da so ostali pri shodu večinoma prijatelji dr. Tonkli-jn, pa jim nijsmo očitali, da so nezreli. — Mi smo temveč prepričani, da so omenjeni gospodje sami jako zvedeni ln mnogi mej njimi bolj učeni od nas In ako smo jih resnično žalili (česar pa nijsmo prepričani), prosimo jih odpuščanja. - To ruzžaljenje pa jo menda le iz trte zvito, ker potrebno za agitacijo. — Mi smo le povedali svoje menjenje in Še denes trdlno, da bi bilo slogi In reči najkorlitneje, ako Id se poklicali volilci sami, ki bodo še lo te dni voljeni v volilne shode ti nuj odločijo. Vse drugo jo podobno seganju v pravice volileev ln agitaciji ene suine osobe. Kar se tiče g. A hramove osobe, smo njega povabili, da sam odgovori g. dr. Tonkll-ju, kar nam Je tudi obljubil. — Torej mirno brez strasti naj se pogovarjajo volilci ln kar večina volileev sklene, to naj velja, ker tukaj ne gre ne za Tonkll-ja ne za Dr. Abrama, uinpak za naše kmečke splošno koristi. Dvanajst podpisov odličnih Kraievcet. ') Zi HtUvk* pud Um nuloTom j« uraduillvu 1« toliko odgovorno, kolikor mu l«sUTk Jialttf* ZAHVALA. UŽe dolgo sem na nogah bolehal. Meseca junija me je začelo hudo po nogah trgati, da nisem mogel več hoditi i še po sobi brez podporo ne korukatl. Gospod zdravnik g. dr. Franjo Mandtf starši me je pa tuko izlečll in ozdravil, da zdaj lehko svoje posle opravljam. Za to neprecenljivo pomoč mu javno izrekam nujgorkejšo zalivalo. V Trstu, dne 0. septembra 1880. Edvard Josip Vesel. Državni zajem z loterijo od lela 1864. /. septembra so bile izžrebane na Dunaju te U serije: 1» •§■ eo* etra ion hm mu *sob «m» 1MN 1151 35«9 Mtl, Dobile so: Serije Štev. Gold. Serije Štev. Gold. 79 18 500 2344 78 5000 Vse druge številke 20 1000 2505 92 500 zgoraj omenjenih se- 39 2000 48 400 rij so dobile po 200 gl. 76 1000 62 400 081 U 500 2569 88 1000 Dobitke bode izpla- 88 20.000 66 15,000 čevala c. k. glavna 33 400 2668 74 500 blagajnica državnega 57 400 15 500 dolga na Dunaji od 60 400 17 400 1. decembra 1880 po- 770 8 500 75 400 čenSI. 12 500 84 500 15 1000 3252 10 400 Prvo prihodnje žre- 44 1000 29 500 banje bodo 1. decem- 902 4 400 40 800 bra 1880. 19 400 54 2000 63 5000 60 400 76 1000 73 400 996 10 200.000 3587 24 500 1014 7 400 31 400 34 500 38 500 1593 2 400 64 400 77 2000 3691 28 400 81 500 51 400 2344 1 10.000 63 500 56 400 100 400 Tržno poročilo. Kava — še vedno v najboljšem menjenju z nagibom, da še poskoči. — Iz vsega jo razvidno, da letos ne bomo imeli nizkih cen. Sladkor — je zdaj v slabšem menjenju, in so cene nekoliko padle, pa utegnejo še pasti. Olje — skoro brez premembe; vprašanje po tem blagu je tako pičlo, da bi se lehko zdaj prav dobro kupilo, posebno pa dalmatinsko olje. — Bombažno se pa prodaja vedno po enaki trdni ceni, ki utegne brže poskočiti, nego pa pasti. Sadje. — Iz Grškega dohajajo poročila, da je bila letos slabše trgatev, nego lani, kar pa nij zanesljivo, ker Grki radi tako govorć, kakor jim interes kaže. — Mi pa menimo, da bo vse sadje ceneje, nego lani, ako zopet Francozje ne pritisnejo. Nove rozine se kupujejo od f. 27 do 32, fige po f. 20, opaša po f. 18—20, rožiči po f. 8—8.50. Riž. — Cene temu blagu, posebno italijanskemu, so Še precej trdne. Mast in špeh. — Zadnji toden so bile ceno masti nekoliko Sibkeje, a denes so uže zopet trdneje z nagibom, daše poskočijo. Špeh pa je vsak dan draži in velja denes lepo blago uže f. 60. Petrolije. — Cene tega blaga so v zadnjem tednu rastle zaporedoma in utegnejo še poskočiti iz razlogov, katere smo uŽe zadnjič povedali. Blaga se letos dosto manj pričakuje, nego lansko leto, naročbe pa se množć, ker notranji trgovci so se bali špekulirati in zdaj proti naročajo. Petrolij je uže denes na f. 12..'/) in utegnemo ga torej še v tem mescu videli na kakor smo rekli zadnjič. Doma/i pridelki. — Novega fižola dohaja še čisto malo, kak posamezen žakelj; naravna je torej draginja. Iz mnogih krajev dohajajo poročila, da bode letos malo lepega fižola, ker mu je s prva suša, zdaj pa moča škodovala. Za maslo je nekoliko več praSanja in mu je cena 75, 76 do 78 f. (ne f. 85, kakor je zadnjič bilo tiskano po pomoti). — S čespami še vedno slaba kupčija. Korun se plačuje po f. 3. Žito — posebno pa koruza še vedno rasle v ceni; uzrok temu je posebno ta, da smo tukaj ostali skoro popolnoma brez blaga. SIcer pa so se cene pšenice in koruze tudi na Ruskem naptMe, ker lam nij posebno dobre letine. Les. — Lesna kupčija je zdaj čedalje bolj mlahova. Smo. — Tudi se senom se je ustavila nekoliko kupčija; a cene utegnejo poskočiti, kakor smo uže večkrat trdili. Dunajaka Boria dni 7. septembra Enotni drž. dolg v bankovcih.......72 gld. Enotni državni dolg v srebru.......73 . Zlata renta..............88 • 1860, državni zajem...........131 > Delnice narodne banke.........K28 » Kreditne delnice............202 • London 10 lir sterlin........ . . 1t8 » Srebro ................— * Napoleoni. ..............Q * C. ltr. cekini..............5 » 100 državnih mark...........57 » 38 60 95 kr LISTNICA UREDNIŠTVA. Gosp. M. G. v Z. Vuš dopis nam ni popolnoma razumljiv, ml-shmo tudi, da hode najMjše, uko o tej stvari molčimo, da ne bo prepira, VINSKE PREŠE I mamilnic« tudi vsakovrstni drugi stroji za kmetijo se dobivajo kup pri Sohivitz «Se Comp.1 (Živic i v Trstu., via de lin Zonta 5. kakor tudi dober družil. Cenik raznega blaga. KAVA: Moka........... Ceylon biser........ •< plunt. lina in najllneja . . « « srednja ln '/i ''"a • « u native..... Turtorico.......... Malabar native........ La Guayra ......... St. Dorningo......... Bahla........... Itio nujfitieja......... o fina.......... <• '/j dna in navadna..... Santos navadna ln fina..... Java Malang........ Costarlcca.......... Manila........... Guatemala......... Sladka skorja . ....... Nageljnovi cvečlčl (šibice) .... Poper Hingapore....... << Uutavia........ Piment Jamajka....... lmber ........... Sladkor avstrijski v štoklh rafiniran « n v kotih .... I tal. jedilno navadno...... « lino in najfinejše namizno . . Levantlnsko ln AlbaneŠko jedilno . Corfil jedilno fino ln ntyfineje . . Dalmacija jedilno dno in najfinejšo Istra « « « l.uneno .......... Pavoljno ali bombažno..... Ribje bamlmrško (3 krone) . . . Oleln........... SADJE: PomeranCe Sicilije (I zaboj) . . . Limoni ii (l zaboj) . . . Kaperi « lini ..... « '/, fini.... Rožiči pulješkl novi...... u grŽlcl stari ...... Mandljl pulješkl....... n romanski....... ■lelUskl OLJE pulješkl grenki. Lešniki novi Ital. . . . Istrski....... Češpljo suhe lz Bosno ln Srbije nove d u « u stare. n i< iz kranjske in hrvatske . Tlnjoll............ Fige Calamata v vencih nove . . . « u v vrečah stare . . . « lnilješke v sodili...... u Iz smlrne......... C vehe Eletnć novo....... n Cismć.......... u Stanchlo......... « Samos črne....... Rozine Sultan novo....... Grozdlče (opaša) grško ...... u rudeče (korlnte)..... « slclljsko Liparl..... RIŽ ALI LAŠKO PŠENO: Italijanski navadni do '/. fini . . . Ita>ljanskl lini ln najfinejši .... Indijski............ SLANINA IN MAST: Slanina amerikanska . Mast Bankroft......... ■i Wllcox......... Loj dalmatinski......... n tržaški . ......... Stearina........... Svečo Iz stearine........ u lz parafine........ PETROLIJ v sodih.......... „ v zabojih........... DOMAĆI PRIDELKI: Maslo štajersko I. vrste Maslo hrvatsko......... Leča............ Fižol svltlo rtideči novi..... « temno rudeči....... u bohlnec novi....... n rumeni......... u zeleni.......... n kanarček ......... n cukrenec (koks) ...... « beli dolgi..,.,,... ii « okrogli novi...... u mešani nov........ Konoplje drobne ....'... n debele........ Pros6 belo.......... Zelje kranjsko......... Korun............ ŽITO: Pšenica ruska..... •< bunušku ln ogrska Koruza Galac, Ibruila . . « Odesa..... « ogrska ln banaška. « hrvatska . . . . Rž, Galac, Odesu .... Ječmen........ Oves bauaški, ogrski . . za 100 K.° od f. do f. 118 125 _ lil _ 120 — 130 _ 112 — 122 _ 82 — 92 100 — 111 _ 85 - 94 - 78 _ 80 GG — 82 _ 86 _ 90 _ 75 _ 82 _ 70 — 74 _ 80 _ 91 _ 92 _ 94 _ 110 _ 111 80 — 80 _ 88 _ 92 _ (30 _ 165 _ 175 _ 54 50 55 _ 52 _ 52 50 50 _ 58 _ 29 _ 30 _ 35 50 30 _ 32 75 50 43 _ 45 _ 52 _ 68 _ 40 — 42 _ 40 — 44 _ 40 — 43 _ 41 _ 43 _ 30 50 _ _ 34 _ 39 58 _ _ _ a _ 0 _ 7 50 11 _ G4 _ 65 _ 30 — _ _ 8 — H 50 5 — 5 50 92 __ 93 _ 93 _ _ _ 93 _ _ __ 98 _ _ _ _ _ 32 — 45 - 17 _ 18 50 10 _ 12 _ 71 — 72 _ 20 _ 21 _ 13 — — — 18 — 22 - 17 — — _ — — — _ 18 _ 19 _ 20 — 33 _ 18 — 19 — __ — — _ 28 - — - 19 50 20 50 21 50 22 50 15 _ 16 _ 51 _ 58 _ 50 _ _ _ 55 50 _ _ — •1(J 50 41 50 42 50 82 _ _ 98 25 100 _ t« 75 100 _ 12 25 12 50 15 50 16 _ 70 __ 88 _ 00 03 _ 15 _ _ _ 13 - 14 - 15 - 15 50 10 - 10 50 8 _ 8 50 25 _ 28 _ 10 _ _ _ 12 1 o - — - 10 3 - 3 40 U 00 12 25 II 50 11 75 8 _ 8 25 7 80 8 10 8 75 9 — 6 80 7 20 7 •10 7 00 MOKA ogrska 0 12 3 G 7 8 8'/i 9 21.10, iiO.fK), tfUli, 10.40, 18.80, 18.10, 17.40, 10.80, 10.—, 16,—, 12.- otrobi debeli........... « drobni........... ajdova............. koruzna............. VINO IN ŠPIRIT: Špirit rafinirani 36" hektol. . Rum Jamajka (liter)........ n Demerart « ........ « St. Jago a ........ Vino elpersko (hektoliter)...... « Malaga (aroba) ........ m refošk Iz Istro (botelja)..... u Istersko (hektol.)....... « teran « ....... n vipavsko u ....... « hrvatsko « ....... « ogrsko « ....... « dalmatinsko« ....... PREDIVO konopljeno Ferrara....... n Bologna....... n Cesena . ...... dolgo čiščeno........... « •< nujfineje....... za dreto............. RAZNO BLAGO: Kafra.......... Orehi dalmatinski......... Vlrh.............. Oreški (Muškat).......... Ti. ... / .......... Vanllja (1 kilo)....... Žafran Španjskl « ....... Galun............. Potašelj............. Soda.............. RIJ domači ln tirolski........ ii istrski............ Kolofonij amerikanski........ Votlec (Blmsteln)......... Mjllo kandljsko .......... ■i Corftl........... Cunjo............. Gobe za konje.......... n za toaleto.......... JeŽlce lz Azhe......... , n grške.......... ,, « domače......... Žveplo rimsko v kosih....... « slell^ansko zmljeto...... RIBE — polenovke nove.......... n Btare . . ........ Arnlki Yarmouth (1 sod)...... „ Sardelle istrske « ...... KOZE —usnje za poplate......... usnje teletina........... n kravina bela ln črna...... kože surove volovske domače..... dalmatinske in bosenske...... amerikanske........... kravje lz Indtfe .......... telečje............. jančje dalmatinske......... vnf XT. (100 komadov)........ VOLNA hosenska............ albaneška............ grška.............. iz male Azijo........... istrska............. LES: / Deske 1" debele ln 7" Široke za 100 kom. « « « « 8/9 « m 850colov i« n 10/14 « «1200 « « »/i" " « 8/12 n «1200 ii « u M « 10/14« a 1200 a ISkureto l/a" u « 8/12 « «1200 « / « « n « 10/14 M u 1200 « Remeljnl */*" « « 100 kom. « Vi'/«"« « ioo « « '/, « it ioo tt Dlle 2" u za 1 cola...... « l'/j « « ...... « 2" mero nove « ...... n 1'/» " « Deske pol" debele ln 7" široke za 100 kom. n u v u 8/9 u n 100 u n w k tt 10/14« tt 1200 « »/« it i< 8/11 « u 1200 « V« « «10/14u u 1200 Skurete '/," iuIka mir« debel« 8/12 1200 « « « ti tt 10/141200 Remeljnl»/," « « « 100 kom. « 7i1/J « « « 100 « « V, « « « 100 « Dlle 2" debele cola...... « V/, u M , , Tratili od Vi do 7» kubični' čevelj 7. do V„ Bordonall od 21 naprej « Drva za kurjavo bukova, seŽenj . . (Oglje bukovo za 100 K.°..... po takih cenah prodaja se tukaj v magazinu SENO dobro volovsko (dun. cent.) , . . navadno konjsko....... SLAMA (škopa ržena...,,,,,, z« steljo, pšenično....... J3 za 100 K.° od f.