-	» * ^	..	m .	- - . 1 - * . '


LETOPIS
AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LJUBLJANI
DRUGA KNJIGA
1943 -1947








































•	• L"
























LETOPIS
AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LJUBLJANI
DRUGA KNJIGA
1943-1947
ZALOZTLA AKADEMIJA znanosti in UMETNOSTI
v Ljubljani
SPREJLTO NA SLJJ PREZIDIJA AKADEMIJE DNE 30. JUNIJA 1947
TISKALI J BLASN1KA NASL . UNIVERZITETNA TISKARNA V LJUBLJANT
LETOPIS II
V SOVI J IGO SLAVI J l
Akademiji znanosti in umeinosfi v Ljubljani poteka sicer že deveto lelo. odkar jo je vlada slare Jugoslavije, ki ¿i je revolucionarni značaj „Društva Akademije znanosti in itmeinosfi P Ljubi/mm* po.tlal ven >iar le presit en, s uredbo Ministrstva pro-suele r dne 11. avgusta 1938 dala položaj, kakršnega sla imeJi Srpska Akademija nauka v Beogradu in Jugoslavenska akade-mifa z na no si i i umjetnosti v Zagrebu. Toda čeprav je noun akademija nedvomno I udi že v prvih letih svojega življenja krepko napela sile za znanstveno tekmo tako z obema starejšima akademijama stare Jugoslavije, kakor tudi z inozemskimi akademijami, se je začela doba možnosti resničnega razmaha v modernem smislu zri I o najvišjo slovensko znanstveno ustanovo šele po osvoboditvi, ko ji je v not j i Jugoslaviji primer Akademije n tiuk .S5 S/i t? MosJiui da? upanje, da najde razumevanje za svoje poslanstvo nit vseh odločilnih mestih nove slovenske države.
Začasna uredba, ki sta jo dne o. septembra 7945 podpisala predsednik Narodne vlade Slovenije in prosvetni minister, je dala ljubljanski Akadpmiji po sovjetskem vzorcu pravo aiifo-nomijo, obenem pu je razširila tudi njen prvotni delokrog, saj ji je poverila tudi skrb za znanstveni naraščaj it i poudarila ozire na realistične znanosti.
V skladu z novo uredbo so se razvijali odnosi pris-lojm/i oblasti do Akademije znanosti in ujnpfitasfi v Ljubljani: odobritev proračunov w n ti j« is ji revi J m meri, ti jo je dovoljevalo finančno sta rije republike; pomoč ob izrednih prilikah, kakor prispevek za adaptacijo glavnega poslopja, pridobitev stare zaloge Slovenskega biografskega leksikona, kredit za izkopavanje staroslovenskih grobišč v Ptuju; razumevanje za pritegnitev kadra znanstvenih delavcev ter pomnožite v Upravnega osebja da je omogočeno redno poslovanje sin is in nouift nalog; deujioji, da so primerni prostori prav tako važen pogoj za ustanovitev laboratorijev, kakor noui znanstveni kadri in gmotna sredstva.
Ob osvoboditvi je bila Akademija znanosti in ume/nosfi v Ljubljani skromna najemnica sedmih sob l? drugem nadstropju palače, ki so jo i?74. leta prenovili stanovi de.iete Kranjske za svoja zborovanja; pozneje je postala zatočišče raznih uradov, končno pa last Kmetijske družbe, k; na primemo zunanjost stavbe ni mogla zadovoljivo paziti. Danes Akademija po naklonjenosti Vlade ljudske republike Slovenije ni samo gospodarica celepa glavnega poslopja, ki bo l> d lednem času dob i/o spet svoj reprezentativni značaj, a m pol; tudi pripadajočega skih-dtičnega objekta ob Satendrovi ulici, ki se bo z novim letom začel urejevali za kemični in fizikalni laboratorij; no oglatem še nezazidanem prostoru bodo postopoma zgrajeni še razni drugi laboratoriji. Dvorana v glavnem poslopju, kjer so grofje, baroni in drugi privilegiranei cela stoletja sklepali o hrambi svojih fevdalnih „pravic'\ se pa smotrno preureja lj reprezentativno dvorano, u kateri bo ob slavnostnih priredbah, predavanjih in promocijah prostora za 80 ljudi.
Si majhna reč preuredil i ustanovo, ki je biln sprva o smislu zapadnega tipa akademij namenjena predvsem odlikovanju zaslužnih znanstvenikov tn umetnikov ter založništvu takih znanstvenih del. na katera pridal rti založnik radi premajhnega ilevita kupcev ni reflektiral, v zavod, bi z ¡dsfnimi zriansluenimf močmi, s sodelavci in z mladim znanstvenim, naraščajem po sovjetskem vzorcu utira tioua pota znanosti iz misli na potrebe in srečo ljudstvo.
Akademija znanosti in ume i nosi i v Ljubljani se je načelno odločita, da bo ustanavljala institute postopoma, kakor bodo moči in sredstva dovoljevala in kakor bodo potrebe zal de vale. Pri tem ima srečo, da je nihče ne priganja
čeprav se zadeva s prostori v današnjih prilikah počasi rešuje, je i/eutio znanstvenih naprav Akademije dokaz izrednega in prepričevalnega napredka; do osvoboditve je štela Akademija le dve komisiji, bibliografsko in etimološko, danes ima že 19 takih naprav: pel institutov, en zavod, ¡tet komisij in 8 odborov.
V ai j i a vprašan ja v okviru petletke se rešujejo v kemičnem institutu, kamor hodijo mnogi fxj nasvete in pomoč; zvezna, in repu biLi A'a ministrstva zaupajo upravniku instituta reševanje važnih problemov, priznanja in vabila mu pošilja inozemstvo.
Arheološki komisiji obetajo izkopavanja v Ptuju uspeh, kakršnega so doživeli arheologi te redko kdaj; njihove izsledke bodo morali vzeti v razvid vsi, ki raziskujejo kulturo starih Slovanov m marsikaka trditev bo morala biti popravljena.
Lingvistične komisije in Zavod za JcuTiuro slovenskega jezika utegnejo o nekaj letih dovršiti delo, za kakršno so porabile druge akademije vrsto desetletij.
Institut za literature tri Komisija za izdajo literarno historičnih virov sta že pripravila za znanstveno obdelavo važne zgodovinske utre, kakor dopolnila k Zoisovi korespondenci. prepis Korgtkove poljske korespondence, prepis zagovora dr. Jakoba Zupana u znamenitem proccsu proli janzenistom.
O raznih drugi Ji zasnotNi/i in deiili parola Letopis podrobno.
Krediti in uvidevnost odločilnih faktor jen so omogočili Akademiji, da je v dveh letih po osvoboditvi vkljub tehničnim nevšečnostim izdala toliko det, kol prej u sedmih tefih. namreč 15, in to sedem realističnega, iest human isiičnega in dve splošnega značaja. Edicijski uspeh Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani je po osvobodilni tak. da je ni treba bifi .sram pred drugimi akademijami u Jugoslaviji.
Sodim, da je Akademija .z na nos I i in ume (nos i i u Ljubljani z izvršenim delom in j sistematičnimi pripravami za nadaljnje delo v zadnjih dveh letih zaslužila izredno upoštevanje, ki 'ja je bilti deležna, ter da sme upati, da se bo moijln pt> sovjetskem vzorcu preurediti d dogiedjtem £asu in doseči tisto stopnjo, ki jc v kulturnem središču dvamiljonskega naroda sploh dosegljiva.
Prezident F. Kidrič

I
UREDBA — UPRAVA RAZREDI — ZAVODI — KOMISIJE
ZAČASNA UREDBA o Akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani
I. Naloga, sredstva in ureditev Akademije
Člen L
Akod-ernija znanosti in umetnosti v Ljubljani je najvišji znanstveni in umetniški zavod Slovenije. V nji so združeni najbolj vidni visoko kvalificira ni aoanstvcnilki in umetniki. Kot javni zavod ima Akademija značaj pravne osebe po javnem in zasebnem pravu. V razmerju do državne uprave je avtonomno telo in je pocl varstvom države; podrejena je neposredno Narodni vladi Slovenije, kateri vsako leto polaga račun o svoji delavnosti.
člen 2.
Akademiji je «aloga, da goji znanosl in podpira razvoj umetnosti, da povzroča in podpira raziskovanja na leni torišču, objavlja znanstvena dela l a* pomaga s kri tet i za zifanstveni na -ražfaj.
Člen ,3.
(1)	lJri raziskovanju kulturne, lile rame in politične zgodovine, zgodovine umetnosti in prava, pri proučevanju jezikoslovja, prava, chiognalijc, p rt rod oslovnih, medicinskih in tehniinih ved upoSteva Akademija predvsem ozemlje Slovenge in Jugoslavije.
(2)	Za pravilno upravljanje, obravnavanje in usmerjanje znanstvenih ali umetniških prizadevanj sli licu je Akademija seje, kongrese in posvete, pripravlja in votli i-kspedicije, ustanavlja in upravlja v okviru razpoložljivih sredstev raziskovalne znanstvene institute s primerni m številom znanstvenih sodelavcev (aspirantov, kandidatov za akademijski doklorat itd.), vzdržuje zveze z domačimi in inozemskimi akademijami, znanstveniki ali umelniikinii zavodi in društvi.
clctl -S,
V svojih p-ubbkaci jah objavlja Akademija dela svojih članov, pa ludí dek nečlanov (člen 20), če izkazuj s:]« visoko znan-s l ve no kvalifikacijo»
Člen 5.
Izdatki za Akademijo se krijejo iz Iclnih dotacij, za la namen določenih in vključenih v proračun Narodne vlade Slovenije. Oslala gmotna sredslva ji pritekajo iz lastne imovine, iz predaje njenih publikacij, iz prostovoljnih zasebnih in javnih podpor, zapuščin in tiari S.
ci^n 6.
Akademija znanosti in umetnosti ima za sedaj štiri razrede:
1.	razred za zgodovinske in zemljepisne vede, za filozofijo i ii filologijo,
2.	razred ¿a narodno gospodarstvo in pravne vede,
3.	razred za matematične, pri rod osi ovne, medicinske h tehnične vede in
4.	umetniški razred.
Člen 7.
Posamezni razredi se morejo deliti na oddelke in odbore, ki imajo naziv po svoji glavni stroki. Na delo v oddelkih in odborih sme povabili Akademija tudi nečlane in jim sme s pritrditvijo prezklija za njih delo dajali nagrade.
/J. Úícmi A kade m ijc .
Člen 8.
(]) Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani ima redne, dopisne in časlne člane. Rednih članov sme biti skupaj za sedaj 30. dopisu i J i pa skupaj 60; število častnih članov ni omejeno.
(2) liedni člani morejo bili samo osebe, ki žive sSalno na sedežu Akademije, izjemoma pa tudi osebe zunaj sedeža Akademije, če morejo opravljati dolžnosti rednih članov v A kade-
miji, te ftc odseli redni član s sedeža Akademije in ne more več opravljati svoje dolžnosti v Akademiji, ostane se nadalje redni član, nc more pa imeli v Akademiji funkcije {člena 13. in 19.).
tleti 9.
(1)	Član Akademije more poslati samo, kdor si je pridobi! izrednih zasitit; za znanost in umetnost in je neoporečen.
(2)	Redne in dopisne člane voli na pismeni predlog pristojnega razreda glavna skupščina Akademije, in sicer na podslavi stroge ocene kandidatovi It znanstvenih ali umetniških del, ki morajo izpričali znanstveno ali umetniško samosialnost in vestnost.
(3)	častne člane imenuje glavna skupščina Akademije, in sicer lake domače ali inozemske osebe, ki imajo posebnih zaslug za znanost Ln umetnost ali za Akademijo. Častni 6 lan i imajo enake pravice kol redni člani, nimajo pa pravice do gmotnih sredstev Akademije odsl. 1. čl. 11.
(4)	Članstvo Akademije preneha s smrtjo, odpovedjo, ki se poda pismeno prezidcnlu ali z izključitvijo, ki jo mora sklenili *A članov, navzočih na glavni skupščini.
Člen K).
Člani so dolžni izvrševati naloge, katere jim poveri Akademija po ČL 2, i n 3.
Člen 11.
(1)	Vsi člani, razen častnih (odst. 3, člena 9.), smejo prejemali pomoč za znanslvena raziskavanja. Vsi člani imajo pravico 1 iskatt svoja znanstvena dela v izdajali Akademije, O pomoči in tiskanju znanstvenih del ter o hoaiorarjih a vi or je v odloča prezklij.
(2)	Redni člani imajo posvetovalno in glasovalno pravico, ko se volijo redni, dopisni in Častili člani ter poslovale i Akademije (člena 13. in 19), in sicer v svojem razredu in na glavni skupšč mL
(3)	Samo redni člani morejo bili poslovalci Akademije.
Člen 12.
Redni in častni ¿lani prejem njo vse publikacije Akademije, dopisni pa samo publikacije svojega razreda,
¡11, Red v Akademiji
Člen 13.
Akademiji načelu je prezideni, ki ga izvolijo rednj člani Akademije na g lani i skupščini, Prezideni, generalni sekretar in načelniki razredov so prezidij Akademije.
Člen 14.
Prezident pred si avl j a Akademijo na zunaj, sklicuje in vodi seje prezidi-ja in glavne skupščine, podpisuje skupno z generalnim sekretarjem diplome, dopise ki vse obvezne izjave in listine. Prezideni prejema iz proračuna Akademije letno nagrado, ki jo določi glavna skupščina.
Člen 15.
(1)	Generalni sekretar p I Se zapisnik o sejah prezidija in glavne skupščine Akademije, podpisuje skupno s prezidentom diplome, dopise, vse obvezne izjave in listine, skrbi za korespondenco in za natisk publikacij, sestavlja s prezidentom program za seje prezidij a in za glavno skupščino Akademije. V I a namen pripravlja ludi predloge in poročila.
(2)	če je prezideni zadržan, ga nadomestil je generalni sekretar. Ce je gene r a In.t sekretar zadržan, ga nadomesfuje po letih najstarejši razredni načelnik.
(3)	Generalni sekretar prejema iz prorafuna Akademije lelno nagrado, ki jo doleti glavna skupščina Akademije.
(4)	Generalni sekretar načeluje pisarni Akademije,
Člen Ifi.
(1) Prezidij je itvršovalni organ glavne skupščine in upravni organ Akademije; vsak izdatek iz blagajne Akademije mora imeti pritrditev ali odobritev prezidija.
(2)	Preži dij predlaga ministru za p ros ve to nastavitve pisarniškega in pomožnega osebja po določilih zakona o civilnih uradnikih in v okviru svojega proračuna.
(3)	Upravljanje imovine Akademije nadzira poseben nadzorni odbor treh rednih članov in enega namestnika, ki jih iibere glavna skupščina.
(4)	Akademija daje po prezidiju na vprašanja driavnih oblaslev [X> ministru za pros velo odgovore in obvestila, kolikor spadajo v področje akademijskega dela.
Ölen 17,
Prezidij je sklepčen, če je navzoča navadna večina članov prezidija, Prezidenl ima glasovalno pravico in po potrebi pTa-vico dirimirán j a. Eedni člani, ki so povabljeni na sejo samo zaradi nasvetov, nimajo glasovalne pravice.
Člen IS.
Seje razredov sklicujcjo in vodijo načelniki razredov, Na t c seje sc. povabijo redni in dopisni i lan i pristojnega razreda, ki bivajo na sedežu Akademije in se jiin priobči program seje. Glasovalno pravico pa imajo samo redni člani pristojnega razreda, Seja j« sklepčna, Če je navzoča navadna večina članov razreda. Načelnik razreda ima glasovalno pravico in. po polrebi, pravico dirimirán ja.
Cien 19.
Tí agredí volijo svoje načelnike in njih namestnike izmed članov svojega razreda in sicer z večino navzočih članov. Volitev načelnika, vodi najstarejši član razreda.
Člen 20.
V publikacijah Akademije se nc sme objaviti nobeno delo, dokler ni odobreno v seji pristojnega razreda in ga glede na razpoložljiva sredstva ne sprejme presidí j za natisk. O sprejemanju del nečlanov odloča pristojni razred na predlog in po pismeni oceni enega izmed svojih rednih članov.
Člen 21.
(1)	Zborovanja Akademije so tale:
1.	slovesno zborovanj«, ki je javno m je vsako lelo v mesceu maju;
2.	glavna skupščina, ki jo sklicuje prezide.nl po potrebi ali pa če to zahleva vsaj tretjina rednih članov; na leto mora biti vsaj ena glavna skupščina.
(2)	Glavno skupščino sklice prezideni s pismenim vabilom, ki se pošlje vsem rednim članom. Hkrati z vabilom se priobči
■ tudi program glavne skupščine. Glavna skupščina se posvetuje in odloča o splošnih predlogih, ki se l i če j o celokupne Akademije, kakršni so; razdelitev skupnih gmotnih sredslev na razrede, proračun in polaganje sklepnega računa po poroči ki nadzornega odbora (čl. 16.), delo Akademije, razdelitev razredov na oddelke, sporna vprašanja med posameznimi razredi in člani, poslovni in oslali predpisi o notranji ureditvi Akademije (člen 24.).
(3)	Glavna skupščina (na predlog pri sloj nega razreda) voli redne, dopisne in častne člane, izmed rednih članov pa izbere prezidenta in generalnega sekrHarja, nadzorni odbor treh rednih članov in enega namestnika. Glavna skupščina je sklepčna, če je navzoča vsaj polovica vseh rednih članov Akademije, Za izvolitev rednih članov ki dopisnih članov in za predlog o spremembi uredbe je potrebna dvetreljmska večina navzočih rednih članov.
d en 22.
Is'a slovesnem zliorovanjii Akademije sc poda poročilo o letnem delu celokupne Akademije, o sprememba!i v prezidiju in med člani in so vpeljujejo novi člani, ki se jim izroči diploma Akademije, Slovesno zborovanje se konča s slavnostnim predavanjem.
Člen 23.
Sedanji redni in dopisni člani Akademije obdrže svoje članstvo. Po določilih le uredbe izvoljeni funkcionarji Akademije ostanejo na svojih mestih do objave zakona o Akademiji,
člen 24.
Poslovnik, pravila o razsodišču za sporna vprašanja med posameznimi razredi in člani in red za posamezne razrede, oddelke, zavode in odljore, red za gradu Iran je znanstvenih sodelavcev (a spira nt o v m kandidatov za akademijski doktorat itd.) in druge predpise o notranji ureditvi izda Akademija sama v smislu te uredbe.
če bi Akademija znanosti m umetnosti v Ljubljani prenehala obstojali, se odloči z zakonom o njeni imovini.
Ta uredba velja in dobi obvezno nvoč z dnem objave v „Uradnem listu Slovenskega narodnega osvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenije".
Člen 25.
člen 26.
Ljubljana dne b. septembra 1945.
Minister za prosveto: Dr. Ferdo Kozak s. r.
Predsednik Narodne vlade Slovenije: Boris Kidrič s. r.

UPRAVA A'K AD EM I JE
President: FRANCE K1DK1C
izvoljen na glavni skupščini Akademije dne 2. oktobra 1945.
Generalni sekretar: FRAN RAMOVŠ
izvoljen na glavni skupščini Akademije dne 2. oktobra 1945.
Načelniki: 1) v razredu za zgodovinske in zemljepisne vede, za filozofijo m filologijo RAJKO NAHTIGAL
2)	v razredu za narodno gospodarstvo in pravne vede JANKO POLEG
3)	v razTCdu za matematične, pri rod os lov ne, medicinske in tehnične vede JOSIP PLEMELJ
4)	v umetniškem razredu FRAN SAL. FINŽGAR, vsi izvoljeni v pristojnih razredih dne 2. oktobra 1945.
UPRAVNA PISARNA
Direktor: dr. Leo ßacbler; režiser in ekonom: Fran j o Mihelčič;
ai-hivar: Nada Jesse; mehanik: Janes Trček; slu-žitelj: Frane Žurga.
ZNANSTVENA PISARNA
Upravnik: prof. dr. Male j ¿tnale; pomočniki: prof. Jakob Solar;
prof. dr. Milena Urši«; arhivar prid. Primož Ramovš; pisarka Vida Baebler.
NADZORNI ODBOR
Člani: Milko Kos, Anton I.ajovic. Milan Skerij; namestnik: AleS Ušenifnik.
RAZRED I
I, Razred ¡ca zgodovinske in zemljepisne vxJe, filozofijo in
fikdogijo
Načelnik:
BAJKO NAHTIGAL JI- Razrod za narodno gospodarstvo in pravne vede
Načelnik:
JANKO POLE C
III.	Razred za matematične, prirodus lovne, medicinske in teh-
nične vede
Načelnik:
JOSIP PLEME]J
IV.	Umetniški razred
Načelnik:
FRAN S AL. F1N2GAR
i
ZAVODI, KOMISIJE IN OUBORI
1.	KEMIČNI INŠTITUT
Upravnik: mijv, prof. dr. Mnks Samec,
2.	FIZIKALNI INSTITUT Upravnik: član dr. Anton Pelerlin.
3.	ZAVOD ZA RAZISKOVANJE KRASA (SPELEOLOŠKI INSTITUT) V POSTOJNI
UpraTDik: rlr. Alfred Seiko,
4.	ZAVOD ZA KULTURO SLOVENSKEGA JEZIKA Upravnik: član Oton ŽupaniiE.
5.	INSTITUT ZA SLOVENSKI JiiZIK Upravnik: član Fran Ramovš.
13. INSTITUT ZA LITERATURE Upravnik: član France 'Kidrič.
7.	BIBLIOGRAFSKA KOMISIJA
člani: Fiožgar, Hadži, Polet, Ramovš, Štele, Slebmger: gl. Lil op i s I, 343; pomočnica Šteflia Bu lovec.
8.	KOMISIJA ZA ETIMOLOŠKI SLOVAR
Člani: Grafenuuer, Nahligal, Ramovš; gl. Letopis i. 352,
9.	KOMISIJA ZA SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA
Člani: Firiigar, Grafcnaner, Kidrič, Na lilija i, 1'olec, ttamovš, Župančič.
Ožji delovni odbor: RaraovS, Sinalc, Stil ar, Rupel, Koluric, Bajec.
Kolektorji: profesorji Šolar, Smalc, Bajec, Rupel, Kolarič, Mule Rudolf, Tomšič, Kar Lin, Kaian, Moder, BorŠnikova, Legiia, Gspan, Bizjak, Javomik, Novak, Janez Logar. Tine Logar. Bačar, Sterletova, Pacheiner, Cliristofova Ursioeva, Jere, L>odič, Pirnal, Suliiulolnik, Sirk, Susnik,
O s a na, Gregorič, Lovrenčič, Mrak, Wester, PrelnaT, Sovre, Vernik, A. Debeljaln, Tavzes, Matifiič, Z;jj<\
10. OD i i OH ZA LINGVISTIČNI ATLAS SLOVENSKEGA JEZIKA
Člani: Grafenauer, Nahligal. Rarrvov^. Kole k to r: znanstveni aspiranl dr. Tine Logar.
U. ODBOR ZA OBJAVO SREDNJEVEŠKIH URBARJEV SLOVENIJE Člani: Kidrič, Kos, Poke,
12.	ODBOR ZA HISTORIČNO TOPOGRAFSKI LEKSIKON SREDNJEVEŠKE SLOVENIJE
Člani: Hauptman, Kos, Polec, Ramovš.
13,	ODBOR ZA SLOVAR SLOVENSKIH PRIIMKOV Člani: Kos, Melik, NahEigal. Polee, Ramovš.
14.	ODBOR ZA IZDAJO SLOVENSKEGA BIOGRAFSKEGA LEKSIKONA
Člani: Kidrič, Luknjan, Polec.
15,	ODBOR ZA UREJEVANJI: FAVNE, FLORE IN GEJE SLOVENIJE
Člani: Hadži, Me lik. Rakovec.
Ki. TERMINOLOŠKA KOMISIJA Člani: Polec, Ramovš, Skerlj.
Jezikoslovni odbor: Ramovš, Šinalc, Šolar, Kolarič. Komisija za pravno terminologijo: Škerlj, Polec, P i Lami c, Sajovie, S ter le.
Terminološke posle, za medicinske vede vodi prof, Alija Košir. za tehniške pa profesorji inž. A. Struna, F. Haein in V. Skaberne.
17. KOMISIJA ZA IZDAJO LITER ARNO-HISTORICNIH VIROV
člani: Grafe nauer, Kidrič, Polec.
18.	ARHEOLOŠKA KOMISIJA
Člani: Kos, Stelc, Me lik. Rak-uvec in kol znanstveni .«¡odelavti prof. Klemene, Korošec, Rrodar ter za Narodni muze]
Kaste] ic.
19.	ODliOR ZA UMETNOSTNO ZGODOVINSKO RAZISKOVANJE
Člani: Štele, Kos. Lukm&n,
ČLANI
ČLANI
¡zpremembe v članstvu Akademije ¡—a f. 19b3 so sledeče:
1)	umrH so: redni član umetniškega, razreda Rib ard Jakopič dne 22. aprila 1&43;
di »pisni član f i ] ozof sko- f i lolos k o-hri s toričnega razredu dr. Anion Breznik Aic 26. marea 1944;
redni član umetniškega razreda Matija Jama dne 8. aprila 1947;
dopisni ¿lan razreda za matematične, priroduslovne, malici tiske in tehnične vede Ivan ilegen dne 27. julija 1947; redni ¿lan razreda za narodno gospodarstvo in pravne vede Milan S ker I j dne S. decembra 1917.
2)	novi člani so bili izvoljeni na seji glavne skupščine dne 21. decembra 1946 in razglašeni na slovesnem zborovanju Akademije dne 8. februarja 1947:
dr. Ivan G r a f e n a u e r , dopisni, član za rednega člana v razredu za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo;
d r. Janko S 1 e J) i n g e r za dopisnega člana v istem raz -redu;
dr, A n t o n M e 1 i k , dopisni član istega razreda za rednega člana v razredu za matematične, prirodoslovne, medicinske ili tehnične vede; dr. Anion Peter l in za dopisnega člana v razredu za matematične, prhodoslovne. medicinske in tehnične vede in v istem razredu dr. I v a n K a ko v e c za dopisnega člana;
3)	na seji glavne skupščine dne 7. novembra 1947. so bili izvoljeni in razglašeni sled<či novi dopisni člani-:
N i t s c h Kazimierz. prezident Poljske akademije nmie-
jtjtnosoi v Krak.owu, Ne j ed1y Zdenek, prezident češke akadtmie ved a umen i v Pragi,
P a v L o v Toilor, predsednik Bolgarske akademije znanosti v Sofiji,
Belič Aletsaiular, predsednik Sipske akademije nauka v Beogradu, vsi v I. razredu; Vavilov Sergej 1 v a n o v i č , prezrident Akademije
nauk SSSlt v Moskvi in Sta m par A n d r i j a, predsednik Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnogti v Zagrebu, oba v III. razredu.
4)	iz pregnanstva se je po treli letih vrnil redni član dr. France K. iti rit in bil na seji glavne skupščine dne 25. julija 1945 tovarisko pozdravljen;
5)	dopisni Član dr, Franc V e ber se je dne 18- maja 1945 odrekel članstvu;
6)	redni član dr. Bih ar d Zupančič je bil na seji glavne skupščine dne 25. julija 1915 črtan iz članstva.
i. razred
za zgodovinske in zemljepisne vede. filozofijo ¡n filologijo
Redni člani
Ivan Grafenauer rojen 7, marca 1880, dr. phil., gjmn, prof. t pok.; izvoljen za dopisnega člana IG. maja 1910, za rednega Člana 21, decembra IMG; svoje delo posveča slovenski literarni zgodovini, narodni pesmi in narodopisju; gl. Letopis
I.	sir. 161—165.
France Kidrič rojen marca 1880, dr. phil., redni profesor na univerzi v Ljubljani: redni član je ]xislal 7. oktobra 1938; predmet njegovega znanstvenega dela so slovanske literature starejših, dob, posebej še slovenska kulturna in literarna zgodovina; častni član Slavističnega društva, predsednik Znanstvenega društva za humanistične vede, načelnik L razreda Akademije HI41 2; prezide&t Akademije 2, oklobra 1945; dop. član Kral, češke společnosti nauk v Pragi, dopisni član Bolgarske Akademije v Sofiji; gL Letopis I. vlož. pag 51—62; ker okupator ni dovolil objave njegovega življenjepisa in je vložek mogel biti p r idej ari leta 1945. le že neprodanim izvodom, objavlja Le l op is
II.	potek življenja in dela člana Kidriča.
Milko Kos rojen 12, tkceml>ra 1892,. dr, pliil* redni profesor na univerzi v Ljubljani; redni član 7. oktobra i038; stroka mu je o lična zgodovina srednjega veka in pomožne historične vede j redni član Znanstvenega društva za humanistične vede, dop. član Jugosiavenske akademije znanosti i unije t-n ost i v Zagrebu, KrAl. češke spol ečn osli nauk v lJra^i; gl. Letopis L 53—62.
Hajko N ah ti ga) rojen 14, aprila 1R77-. dr. phil,, redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov na univerzi v Ljubljani; redni član 7. oktobra 1938; prvi predsednik Akademije 4. januarja 1939 do 27, juniju 1942; redni član Znanstvenega društva za humanistične vede, častni predsednik Slavističnega d ruš Iva. dop, član Srpske akademije natika v Beogradu in Jugoslaivenske akademije znanosti
i umjetnosti v Zagrebu; gl. Letopis L str. 71—75; načelnik razreda od 2. oktobra 1945.
Fran Ramovš rojen 14. septembra 1890., dr. pilil.. redni profesor za fonetiko in za zgodovino slovenskega jezika na univerzi v Ljubljani; redni član 7. oktobra 1938; generalni sekretar Akademije od II. julija 1942 dalje; redni član Znanstvenega društva; d op. član J ogosla venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu. Srpske Akademije nauka v Beogradu, Kral. oeske společnosti nauk v Pragi, Poljske akademije znanosti in umetnosti v Ivrakovu, Schoo! of Slavanic and East Eoropean Shidies na univerzi v Londonu; gl. Letopis I.. 105—110.
France Štele rojen 21. februarja 1886., dr. phiL, redni profesor za umetnostno zgodovino na univerzi v Ljubljani; redni član 16. maja 1940: redni član Znanstvenega društva za humanistične vede. delovni član Hrvatskega arheološkega društva, častni član Muzejskega društva v Maril>oru, Ptuju in Celju; član Mednarodne zveze muzejev in Mednarodnega odbora 2a umetnostno zgodovino; gl. Letopis L 113—123.
Aleš Uše n ičii ik roj on 3, julija 1868., dr. theol,, dr, phil,, redni profesor filozofije na teološki fakulteti v Ljubljani (od 1. 1938. v pokoju); redni član 7. oktobra 1938; dop. član Jugo-slavenske akademije znanosli i umjetnosti v Zagrebu, član 1'otJtifieia Acadcmiii Romana S, Thomae Aijuinalis; gl. Letopis I. 133—135.
Dopisni c lan i
Ljudmil H a u p t m a n rojen 5. februarja 1881.. dr. phil., redni profesor za oljčno zgodovino srednjega veka na univerzi v Zagrebu; dop. člaii Akademije 16. maja 1940. izredni član Ju-goslaveuske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, Srpske Akademije nauka v Beogradu; gl. Letopis f. I Hi—7.
Frane Ksav. Lukman, rojen 24. novembra 1S80. dr. theol., dr. pilil., redni profesor za historično dngnialiiko, za zgodovino starokrščanskega slovstva in za zgodnjo cerkveno zgodovino na teološki fakulteti univerze v Ljubljani; dop, član 16. maja 1910; gl. Letopis I. lfiS—9.
Matija Murko, rojen 12. februarja 1861; redni profesor za slovansko filologijo v Pragi (zdaj v pokoju); d op. i lan 16. maja 1940; dop. član znanstvenih akademij v Zagrebu, Beogradu. Pragi, Krakovu, Moskvi, pri School of Slavonic and Easl European Studies na univerzi v Londonu, član Znanstvenega drušlva za humanistične vede v Ljubljani, član in predsednik Slovanskega Ustava v Pragi; gl. Letopis 1. 172—174.
Janko Šlebinger, rojen 19. oktobra 1870, dr. phi L, upravnik Narodne ]ji univerzitetne biblioteke v Ljubljani (v pokoju); njegova glavna stroka je slovenska bibliografija; d op, član Akademije 21. dccembra 1946.
K a z i m i e r z N i t sc h, rojen 1. 1S74., profesor poljskega jezika na univerzi v Krakovu; president Poljske akademije uniiejelnosei v Krakovu; dopisni član Akademije Nauk SSSB v Moskvi, Srbske akademije znanosti v Beogradu, Bolgarske akademije v Sofiji itd.; redaktor Rocznika slawislytznega in Ludu slowafiskiego; za dopisnega člana izvoljen dne 7, novembra 1947.
Zde nek Nejedlv, rojen L 1878, v Lilnmišlu; profesor niuzikologije na univerzi v Pragi; dopisni član Akademije nauk SSSH v Moskvi; prezident Češke akademie ved a ume tli v Pragi; za dopisnega člana izvoljen dne 7. novembra 1947.
T o d o r Pavlov, profesor filozofiji: na univerzi v Sofiji; jwodsednik Bolgarske akademije znanosti v Sofiji; dopisni član Akademije nauk SSSR; izvoljen za dopisnega člana dne 7. novembra 1947.
Aleksander Belič, rojen l. 1876; profesor srbskega jezika na univerzi v Beogradu; predsednik Srpske Akademi je nauka v Beogradu; dopisni član akademij znanosti v Zagrebu, Sofiji, Pragi, Krakovu in Moskvi; častni duktor univerze v Pragi; častni profesor univerze Lonmiiosova v Moskvi; izvoljen za dopisnega člana dne 7. novembra 1947.
JJ. BAZ RED
i a narodno gospodarstvo in pravne vede
Redni clčmi
L e o » i d Pitami c, rojen l j. decembra 1SS5, dr, ini., jedui profesor za ustavno pravo na univerz i v Ljubljani; redni élan 7. oktobra	častni Član filoz. akademije univerze t
Georgetownu, časi ni član American Bar Association, dop. član Jugoslavenske akademije zna nos l i i mnjetoosti v Zagrebu, Slovanskega Ustava v Pragi; gl. Letopis !. 79—83.
Janko Polee, rojen lit. avgusta 1380, dr. kn., redni pi-ofesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na univerzi v Ljubljani, redni član 7. oktobra 1938; načelnik razreda 23. februarja 1912. dalje; posebno skrb posveča tudi študiju razvoja narodno kulturnih ustanov; gl, Letopis L 97—1(11,
Mi la ji Škerlj, rojen 4. seplembra 1S7J>._. dr. iur., redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na univerzi v Ljubljani; redni član lit. maja 1940: v svojih delih sc peča s primerjalnim preučevanjem pravnih institucij; gl. Letopis I. 127—130, — Umrl nenadoma dtae <s. decembra 1917. Nekrolog gl. sir. IfK).
11Î. 11 A Z RE D
za jnateitMttične, prirodoslovne, medicinske in tehnične vede
Redni člani
J o v an H a d ž i, roj-eii 22. novembra 1384,, dr. pli i L, redni profesor za zookfegijo na univerzi v Ljubljani; dela iz splošne biologijo, zoologije in feakologije; redni član 7. oktobra dop. član Jugoslavenske akademije znanosti i umjelnosti v Zagrebu in Srpske Akademije natika v Beogradu; gi, Letopis L str. 29 37.
Anton Me lik, rojen 1. januarja 1890,, dr, phil., redni profesor za geografijo na univerzi v Ljubljani; dop. flau L razreda ifi. maja 1940, redni član lil. razreda 21. decembra 194ii;
ji red s od i lik Geografskega d rušiva in urednik Geografskega Vest-nika v Ljubljani; gl. Letopis I. str. 170—171.
Josip Plemelj, rojen II. decembra 187it., dr. phil., redni profesor za matematik» na univerzi v Ljubljani; redni član 7. oktobra 1938; načelnik III. razreda od 1(5. julija 1942: dop. član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in Srpske Akademije nauka v Beogradu; gl. Letopis 1-str. 93—91.
Milan Vidmar, rojen 22. junija 1885., dr, ing., redni profesor za elektrotehniko na univerzi v Ljubljani; redni član 10. maja 1910; drugi predsednik Akademije od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1945; dop. član Zveze nemških elektrotehnikov v Jterlinu in češke elektrotehnične zveze v Plragi; gl. Letopis L str. 139—142.
Dopisni člani
Anton P e t e r I i n . rojen 25. septembra 190S., dr, phil., redni profesor za teoretično fiziko na univerzi v Ljubljani; dop. član 21. decembra 1940; gl. str. 15.
Ivan Rakovec, rojen 18. septembra 1899.. dr. phil., redčil profesor za geologijo in paleontologijo na univerzi v Ljubljani'; dop, član 21. dceembra 1946; gl. sir, 17.
S c r g c j I v a n o v i è V a v i 1 o v, rojen 1. 1391. v Moskvi; prezident Akademije nauk SSSR v Moskvi; član moskovskega društva raziskovalcev pri rodnih pojavov; član National Géographie al Society USA; la vre al Stalin ske premije; izvoljen za dopisnega člana dne 7. novembra 19-17.
A bldr i j a š t a m p ar, rojen ! 880.. profesor socialne meti ni ne na univerzi v Zagrebu; izvedenec |>ri socialnem svetu Združenih narodov, predsednik Jugoslavcnske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu; izvoljen za dopisnega člana dne 7. novembra 1917.
IV. UMETNIŠKI RAZRED
ficdni člnni
F r a 11 Sal. Fin ž g ar, rojen 9. februarja 1871; književnik; redni clan 7. oktobra 1938 in odtlej dalje načelnik umetniškega razreda; gl. Letopis I. sir, 23—25.
An on Lajovic, rojen 20. decembra 1878., komponist in muzikolog; redni član 1(3. maja 1910; gl, Letopis I- str, 66--67,
Jože Plečnik, rojen 23. januarja 1872, redni profesor arhitekture na univerzi \ Ljubljani; redni član 7, oktobra 1938; g!. Letopis L 87—89.
Oton Župančič, rojen 23. januarja 1878; književnik; dop. član Ju gosla venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in School of Slavonic and Easl European Studies v Londonu; ixxlni član 7.oktobra 1938; gl. Letopis I. str. lil—153.
UMRLI ČLANI
Rado Kušej, rojen 23, julija 1875, umrl 10, luaja 1941; strokovnjak za cerkveno pravo, zakonsko in pati ona t no pravo; redni član II. razreda; gl. Letopis 1. 185—190.
Metod Dolenc, rojen 10. decembra 187"). umrl 10. oktobru 1011; strokovnjak za kazensko pravo in slovenski pravni zgodovinar; redni filan II. razreda; gl. Letopis I. 193—197.
Gregor K.rek, rojen 27. junija 1874, umrl 1. septembra 1942; strokovnjak za rimsko in državljansko pravo; komponist in muzi kol og; rodni član 11. razreda in prvi generalni sekretar Akademije od 1. 1039 do 1942; gl. Letopis I. str. 201 -238.
Alfonz P auli n , rojen 14. septembra 1853., umrl 1. decembra 1012; strokovnjak za floristiko, fitogeografijo in botanično sistematiko; dop. član III. razreda; gl. Letopis I. sir. 241 do 257,
Ferdinand S e i d 1, rojen 10. marca lSafi, 111111] 1. decembra 1942; meteorolog. kiimatolog, seizmolog in geolog; d op. član III. razreda; gl. Letopis t. str. 261—290.
Rihard Jakopič, rojen 12. aprila 1869, kimrl 22. aprila 1943; a kad. slikar; redni član umetniškega razreda; gl. Letopis I. str. 41—43 in Letopis II. str. 75.
Anton Breznik, rojen 20. junija 1881, umrl 2G. marca 1944; jezikoslovec; <lop. član f. razreda; gl. Letopis I. 157—160 in Letopis II, str. 61,
Matija J a ju a, rojen. 4. januarja 1872., umrl 8. aprila 1947; akail. slikar; rodni član umetniškega razreda; gl. Letopis. I. 47—[I in Letopis II. sir. 90.
Ivan Hegen, rojen 9. decembra 1868,, umrl 27. julija 1947: dr. phik, gimn. profesor v pokoju; svoje delo jc posvetil živalski fiziologiji in obči biologiji; dop. član 16. mtija 1940; gl. Lelopis I. sLr. 175—6 in Lelopis II., sir. 104.
Milan Š k e r 1 j t gl. sir. 30 in 100.
a
— 33 —
PREZIDENT FRANCÉ KIDRIČ
It o jej i dne 23. marca 1S80 v Ratanski v:isi pri Rogaški Slatini. Redni profesor za zgodovino starejših slovanskih litera Inr s posebnim Dzirom na slovensko na filozofski faknlieti univerze v Ljubljani. Redni Član Akademije je poslal dne 7. okfo-hra 1938. Prezident od dne 2. oktobra 1045 dalje.
Gimnazijo je obiskoval v Mariboru, p» maturi 1. 1902, pa je Studii al na dunajski univerzi, kjer je 1. 1906. promoví ral za doktorja filo-Po sliki s. jalera ¡¿ i, niš	zofije na temelju disertacije
„Revisión der glagoliüscheu Khxhcnbücher run-h dom Tridentiner Konzil". V lotili 1906 in 1907 je bil bibliotekar v seminarja za slovansko filoíogíjo na Dunaju In Jagičev domači bibliotekar, z 1. 1908. pa je poslal uradnik v dunajski dvorni biblioteki, kjer je os tai do 1- 1920. V ]. 1914. je bil na studijskem potovanju v Rusiji in po povralku je prevzel na dunajskem zavodu za orienjatne jezike pouk ruščine. L- lili9, se je na dunajski mirnem habilitiral za skrvaosiko filologijo, v ttO-vemjxru 1. 1920. pa je bil imenovan za rednega profesorja na ljubljanski univerzi. V študijskih letih 1922-2.'i, 193&-37 in 193«—¡19 je bil dekan filozofske fakultete, v 1, 1923—24 pa rektor univerze. Od I. 192'). dalje predava poleg svoje glavne stroke tu tli kompa-lailhno zgodovino književnosti za starejšo dolw. Soustanovitelj i n aounednik Časopisa za slovenski jezik, književnost Ln zgodovino (1917 28), redni član Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani (1912), dopisni član Slovanskega ustava
v Pragi (1929), častni član Slavističnega društva v Ljubljani (1937), član 11 ruš Iva „Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani" (1937), načelnik filozofsko-filološko-hisloiičnega razreda akademije v I. 1911—42., dopisni Član Kral.češke společnosli nauk v Pragi in Bolgarske akademije v Sofiji. V letih 1942—15 je bil pregnan iz domovine in jih preživel v za j Kn ill (Ljubljana, Padua, Begunje) ab internaciji (Palena prov, Cliieli; Dunaj). — Glavni predmet njegovega znanstvenega delovanja je raziskovanje starejših olidohij slovenske preteklosti; njegovo delo je največja ..udejslvitev literarne zgodovine starejših dob"' (A. Ocvirk). Prim. SB L. 454—G; NE II, 323; A. G. Frrnce Kidrič šesldeset-letnik, Sodobnost VII] (1940), 238^9; A. Ocvirk, France Kidrič (s porUetom B. Jakca). Slovenski jezik III. 1— 10; Mirko Rupel, Znanstveno delo prof. dr. Franra Kidriča do njegove šest desetletnice. Slovenski jezik III. 11—19: Anion Ocvirk. Razgovor s profesorjem Kidričem LZ LX (1910) 101-108.
SPISI FRANCETA KIDRIČA
J. (Ocena:) Dr, Ja.kob Sket, Slovenska slovstvena čitanka ?a sedinri In o^rai razred srednjih šol. Druga predelana i?_ciaja_ Dnnaj. 1«*.: A*lPh XXV1U ÜW6), 152-?.
2.	Dir slavisrfie Liturgie in Polen (referat o publ., ki so jih napi sali Siczeättjak, Piasickij, Sobolevski j): AslPh XXVIII (lOOfc). 614—21.
3.	t Aleksander Koenbinskij: Asi P h (1%7), 633—b.
4.	Primož Trubar. K njegovi štiri=tolctniri: Domovina 1908 [Celje), St. 80^143
5.	Ceiko-ilirski pravopis na Štajerskem, do „Novie": Zbornik u slavu JajriciL, Berlin 190S. 656—62.
6.	Dr. Rallhasar Anton fiogišič in der k. k. 1 lolbiblioihrk i« Wien. Nach Akten der Bibliothek: AsIPh XXXI (19OT), 305—12.
T. Nepriobčena biografijn Primoža Trubarja: 1MK XIX (19Q9)„ 34—51.
8, Fpikig k Trubarjevemu zlwrniku: NZ VI (1909), 7—31.
Jgzyk «lowienaki (ref ): Hocznik Slav,<»tycz.ny II Krakow 1909). ara. Si. 219—23, 226—44..
to. Pomote in potvare za rame poirebe: NZ VI (1909) — TU (1910): I. Adnumiska očenaš.,. VI, 121—2fe. — II. Admontska „vindiska" abeceda. VB. 114—21, 143—8. — III. Slovensko za- ozir. opisovanje admontskih podloinikov. VII, 176—7. — IV. Masa v „v in diske m" jeziku. Vil, 299—30i,
3*
— 35 —
11.	Odgovor „Slovencu" (3. avg. 190») radi „Pomot in potrar" [ i ji „Epiloga": NDk 1W (Cd je) št. 180 -1.
12.	Kranjski sidrudnik knjige; „Die Illyrischen Provinzen und ihre Ei.nwolmer. Wien, In der C a me si naschen Buchhandlung. ¡812": Carn. I (1910), 07—1(50.
13- Puberki o Vrtutit: CZN VII (1910). 191—23-1. {191; T. Vraz prviC v Ljubljani. ¡95: II Vruz jtirLüt v Gradcu. 205: HL Vraz in Grün. 222: IV. Vraz in Karytko)
14, Herzog ko( srtdnik med Vrazom »n Griinom: CZN VII (1910),
Jr>, Bibliografija Vrazovih s^^ov in korespondenc: C7.S VJI (1910), 322— 84.
16. Slovenski napis it, XV[. stol: LZ XXX (1910), 2%.
1?. Vincratca Ziisnerja nemški prevodi iz Prešerna in drugo: LZ S XX (1910), 5S—65.
18.	PaJierki o Korvllcu in dobi. njegovega delovanja v Ljubljani: IZ XXX (1910), 298, 564, 431, +">0, 552, 682. 7+5,
19.	Slovi nska litcrniura r. 1909.: Slovanski PfeWed 1910, 326—5620. Opombe t Jagičevi Isioriji sla v j. 01 1910, sir. OOS (nd 1+5).
010 (17S), 912 (+10), 915 (+33).
2.1, (Ocenn:) Bučar 1 ran jo dr.. Povijest hrvatske p rote« t an tsk e književnosti za Tefonrtaei je, Zagreb 1910; i,Z (1011), 275—8.
22. Prešernov sonH: „Pov'do let starih čitdna izročila.,, ': LZ XXXI (191 i), +2S—5i.
25. Anastasius Grün in Matov/ Ravni kar-Požcnčan: Veda 1 <1911), b.Š—9.
24r. (Očitna;) G rilec« n er, Zgodovina novejšega slovenskega slovstva 1909: Veda I {1911), 97--103.
25.	Iz prvih eascv slovenske umetne pesmi: Veda T (1911), 115—66.
26.	Korespondenca med Prešernom in Vrazom: ZA1S XIII (t9ll). 29—+8.
27.	Donesek k zgodovini kočevske narodne jresmi: Ca m. 111 (1912), 38 —15.
26. Obsede Sigeta v sodobnem h iraškem opisu: CZN IX (1!>I2|. 42—97.
29.	(Ocena:) Öasofpjs pro moderni filnlogii 1: Veda IT (1012), 10+—5.
30.	Kecimo dve, tri o slovenskem preporod«: Veda II [1912). 161—9
51.	Slovensko ,.znancu o" med Poljaki: SN J 7. maja 1913 (št. 111).
52.	Francosko-.il irskn loža pri juti'! je v kralja rimskega in Napoleona v Ljubljani: Slovan XII (191*), 10—2, 55 60, 84—7.
55. Ptsmo gTofa TVindysJa'wa Oštrovrsiega Kotytku: ČZN XT1 (t9l5>, L56- -160,"
Mi Fratraisoiiske lože hrvaških ïomclj JJapoletonove Ilirije v poročilih dunejflktipa policijskega priti va: Rad 206 (Zagreb J9J5), -60
35. Ivan l ngnud v prognanstvu: CJKZ I 11910—9). 64—78, 153—17£; II (1930), 47—G2, 18S—209.
3t>. Primerek E inhartovc Miss Jcimy Love: CJKZ I (1918—9), 213—4,
37.	Korespondenca izzn dobe- ju.gOsl. proleiitaiitLr.liia v „skupnem heneberSkeni arhivu": ČJKZ 1 (19ÉS-9), 215-7.
38.	Die profeslaiitisohe Kirchenordnung der Slovemen im MVL Jahrli. Eine literarHcb^idtiiihiatorisch-philologische Lntersuchung-Heidelbertf l'JI'J, XVIII + J5S sir.
39.	SI oven. Protest au ion ans dem Gaihale in der Lausitz: AslPh XXXVII (l<K0)f 54.I—2.
40.	(Ocena:) Josip Jurčič. Zbrani spisi. Ircdtl dr. Ivan Prijatelj. 1919: CJKZ II (1920). 109—112.
4!. (Ocena:) Stritarjeva antologija. Frediliti uvod napisal dr. Ivan Prijatelj, 1919: CJKZ It (1920), 112-5.
42.	(Ocena:) Loeschc, Truberiana, f, d, AVirksamkeit in Kemptea, Bsitriige z.ur bayer. KlTchengesch. XXVI: CJKZ 11 (1930), 114—7.
43.	Bibliografski institut: CjKZ II (19(20), 132—k
44.	Troharji na Raščiei: ČJKZ II (1920), 251—73.
+3, Jurij Kobila: CJKZ II [1920), 276—81.
46.	Slovcnci v Kuttiicrjoveiu potopisu i i, 1. 1799.: ČJKZ II (1920), 295—7.
47.	Bariholomeuts Georgijovîé. Eiographiscbe un d bibtiographi->che Ziisamnieiifassiiiig1. W'îen- Pra^r Letpïig 1920 (Musseion. Veroi-if-jitlichungen a tus der Nationajbibdiothek 'in Wiem. Mittcibmgen II).
48.	Trije prispevki k zgodovini slovenskega pismena tv a f 16. stol-(Kdaj jo izšla prva sVovenska tonjiga? Ta pervi psalrn shnoga trijtmi islagami, 1579, Kdo je priredil 4. izd, slovenje (protest pesmarice.,.): JF II (1921), 301—8.
49.	Opombi; k protiref. (k atol ) dobi v zgodovini s la v en s koga pi-Mnenstva: CjKZ 111 (1921/1922), 73—("5.
50.	(V G Ioni a rje ve m članku o slov, biografskem leksikonu, Jugoslavija 1922, št. 1S0): A ha cel, Scnrlichi, Trubar.
51.	Prof. M. Murko o „početkih j edinstvenega književnega jezika Hrvatov in Srbov" (ocena čl. iz Haudouinovega abomika 1921}: LZ XUI (1922), 188- 190.
52.	Zborovanje delegatov čeških in jugoslovanskih akademij 1er učen ili druètev v Zagrebu: LZ XL11 (1922), 58—
53.	(Ocena:) Fr. Prešeren. Antologiija. L red î o i predgovor napi^ao dr. Glonar. 1922: LZ XL1I (1922), 756-9,
54- O sumljivih naslovih kajig r zgodovini juinoslov. pismeiiftwa rt formacij s kt- tlobt: Si avia I (1922), 360—7S (i. izdaja Znoj lik ovega katekizma iz dobt? I>50—58 in tiskana ilovejiska augi«burška veroizpoved pred i559. ]. v Moskvi?" 2, Mft-iHTBa rocuoflHfi Otic annrb 156! r. 3. AftGyKBapi» 156i r, 4. Dalmaita-KamzuJ, Confessiones tres, tí al, 1562 ali 1565. 5, Dalmaln-Konzul, i tal. Postila 1562 ali 1565. fe. Slovenski ordiualic pred I5b4-. I, 7. Catcobesra slavica Creí i i. S. Trubarjeva pesmarica, ki bi iunj bila izšla okoli 1570. 1, 9. Mihnjlo liiičic. 10. Slo vensko-nemški katekizem 1575—1580).
55.	Trubarjevi na votivni sliki v líerendirtgenil is 1587, l: ZUZ IJ ÍI922), 1—8.
56.	JJcuicski /a zgodovino slovenskega Ickctonarja in slovenski1 pridige m1 konca srednjega veka ció L !6i3. (I6W): BV III (1925) 149—69.
57.	OgTodje za biografijo Primoža Trubarja. (Obenem analiza Andrejevih, Hrenoviib, Rosol eni e vi h in Valvasorjevih doneskov ¡ta biografijo Trubarja): RDllV 1 (1933), 179—272.
5S, BapTOJtoHej TeopruiíEnh : J. Cpófija. knj. IV, (Skopije. 1935), 497 -521.
59.	Stapleton med Slovenci: CJK7. IV (1924), 76—105.
60.	Otrozhia Biblia 1566; CJKZ IV (192+), 121—5.
61.	Otrozhia Tabla (ali Biblia) okoli 1580: CJKZ A (1924), J 25—S.
63. Bohoričev Elemental? 1 .abócense ciitn Nomenda tura: CJKZ
IV (1924), 123—30.
63. Slovenske knjige v pro losi a nI i ki stanovski šoli v Ljubljani 1563—159S: CJKZ IV (1924), 130—9.
(ti. C repir Vorenc (diskaJceai pater Francisciw Xaveríua a S. Ignaiio): CJKZ IV (1924). I46
65.	l.5oneí)ki skofn Hrena za zgodovino reformacije na Slovenskem: C7JS XIX (1924). 20—4.
66.	Nekaj o Ahncelnovih ..Pesmih": CZN XIX (1924-), 39—40.
67.	Datum Slomškove „Einleiiung zu den slov, VorlesilJigen": MN XIX (1934). <0—t-
63, Anton Breznik in njegova pratika.: ČZN XIX (1924), 112—6
69.	Fra Gregorio Alasia da Sommaripa: LZ XLIV (1924). ItiC—110.
70.	Primož Lavrcncic in njegova pesmarica (Iz predStudúj z.a zgodovino i lov. cerkvene pesmi): CZN XX (1925), 80—S.
71.	Iz delavnice za komentar Prešernu: LZ XLV (1925). 25—54. I3S.
72.	Prešernov soneí z ak ros ti h »m Pavn&ku in SleLdcfau: LZ XL\ (1925), 12S.
73.	Prešernova zabavi j ira ..Novi Pegawus" oziroma ..Kam je prešel pol/ iz Višnje gore" LZ XLV [1925), 191.
74—128. SBL (Slovenski biografski leksikon, 1. zv. 1925):
74. Aba.ce), 75. Aha, 76. AI asi a, 77. Alič, 78. A mb rožič Jož-, 79. Andreas, SO. Andriioli Frani. Ks-, Si. Apostel, 82. ArliČ, Si. Aucrsperg Anton, 8*. Bat ho, 85. Basar, 861. Basti&nčie, 8?. Bedcmčič, 98. Borau ič-,
Bile Franc, 90. Blazni k Blaž, 91. Bohorič; 92. Bonomo, 93. Borghi, 94. Bral Ufa, 95, Brejce J,. 96 Breznik A., pratikar, 97. Brigido M, 9& Bučar Ivo Ivanovi t, 99. liud'ina L, i Oft Budina S-, 101. Burtfar J., ifti Burja. 103. Chraska, IDi. Cigler, 105. Ciringer, 106. Cobenzl Gvi-d on, 1Ö7. Conti, t OB. Crobath, 109. Cvetko, 110. Čandik, lit Cep. 112. Cioltč. 113 Čop (rodh), 114. Čop Ant., 115. čop Janez. IIb. Cop Mat, 117. Dagarin. 118. Dajnko, 119. Dalmatin, 120. Debel jak Mat., 121. DebeTBc Janezi, 122. Derv Feliks, 123. I>>li12*. Edling (rodb.), 125, Edling J. N, 126. Edlkg H. J., 127. Elze, 138. Erborg (rodb).
129.	Ob prvem sešitku „Slovenskega biografskega leksikona": „Jutro" 26. IV. 1925 (št, 96).
130.	Glose iz portretne razstave; Jutri 23. IX. in 24. IX, 1935 (Ilr«ni. Ž- Zois, Vodnik).
131.	(Ocona:) Da:nte 1321—1921. Izdal in uredil dr. Al Res 1921: LZ XLV (j«B). 629—31. 691—4 (ocena Puntarjevcga članka: Dante in problem Prešernove „Novo pisari je").
1K—149 NE 1 (Narodna enciklopedija, lat, 1935):
132.	A lasi a, 133. Bohorič, 134. Breznik Ant,. 135. Budina S„ 136. Ci-plc-r, 137. Cvetko, 138. Čandtk, 139. Cop, 140. Dajnko, 1*1. Dalmatin, 142. ]>ftbevec J., 143, De v Feliks, 144. Elze, 145. Iraiiul, 146, Georgije-vič, 147, Grfibrijan, 148. Gutman A., 149. Gutsmanu.
150—153. NE 1 {dr. 1925):
150. Velgen j, 151. Vtisel-Koseski, 152 Vodnik, 153. VoJkmer.
15i Dr a mati one predstave v Ljubljani dol. 1790.: ČJKZ V (1926), 108—120.
155.	Tom až Markawitsch, Jol), K ros t Pküipp Christian Ludwig Liscov te-r ilirsko gledališče 1705—15, ozir. ljubljansko J735: ČJKZ V (1926), 143—53.
156.	Bohoričevi: ČJKZ V ()926), 157.
157.	Bohorič v kranjskem dež. zboru: ČJKZ V (1926). 157.
156. Ob Prijateljevi ^tdesetleinici: CJKZ V (1926), 138.
159.	Andrej Smole, Jutro SL 132, 30. maja 1926.
160.	EftpTOJrOMftfi reoprnjcunli (v knjigi z istim naslovom, Skop-■lje 1924 (roete 1926) = ponatis iz „Južno Srbije"1 1923).
161.	Prešernove odklonjene prošnje za advokaturo: RDHV III (1926), 45—109,
162—201. SBL (2. zvezek 1926):
162.	Erborg J, 163. Erberg Jožef Kal., 164, FaiUnus, 165. Fašank, 166. F ran kopan, 167. Frajiul, 166- Frisch lin, 169. Füster, 170 G aH, 17t, Gailenberg, 172. Gassler, 173. Gebhurdt, 174. Glavar. 175. Glo-
bočnik Fe]., Í76. Glu&íC, 177, Goličnik, 178. Gollmayer (rodb-^. Í79. Goll-raayor J arij, ISO. Gori up. 18 J. GoHvreis, 182. Grahner, 183. Grabrijaji, 18+, Gradtšek, 185. Grízofd, 186. Gro«skoipf. 187. Gruber Avgust 188. GnuuHner, 189. Gunz, 190. Guaié (rodb,), 191. Gusič Seiíried, W¿. Cu t nía n. m. Gutsmaitn. 194. Marman. 195. liasiber. 1%. llasl, 197. Ilašiiik, 19H. Hüuptmmm Lj., m HerberateLD (rodb.). 200. Her-bersteiw Kari J., 201. llcnbitz Fr.
202. Novi ravnatelj Sliidiijške knjižnice y Ljubljani: J 9. I. 1927.
205. Prešerni od konca 15. do srede 19. stoletja: CJKZ VI (1927), 165—
20+. Ob élebingerjevi petdesetletnici: CJKZ Vi, 245—8.
205.	Kü-ttelíeva prošnja za dovolitev Cbclicc: CJKZ VI, 237.
206.	O literarni Zgodovini: 17. XLVÚ (J957), 449—58.
207—210. NE l!I (192T): 207. Pohliu, 208. Fopovič, 209. Prešeren, 210. Prijatelj.
211. C Tapuja c.KjBeiiaiKa tjtiistBHoct: Slovcnačka {Srpska književna zadxnga, koío XXX. br. 202, Beograd, 1927), «6— i Si
213. BbbKografski uvod v zgodorino reformacije književnosti pri jui.nili Slovanih t \VI. veku (I- Bibliografija knjig iz južnodov, reformacijske ¡produkcija), lúdalo (]*> predavateljskih zapiskih) in z;i-I oí iT o: Društvo sltiSateljev filozofske fakultíite v Ljubljani, 1927, Str. 235.
215. (Skupno 7, dr. Pitatnicem, ob Sodelovanju članov komisije: Šerkn, NahtigaU, Ehrlicha): l'^nien univerze v ljubi jan i r.a Slovenca m državo SllS (1927).
214 Nemška nI i Francoska orijentaci j a? (Odgovor na anketo): „Jutro", 2CL 2. 1927.
215.	SloveaiaČka književnost tlo .polovine 19, veka: NE IV ilV/2 izdan 21. aprl. 192U.
216.	Nekaj iz zgodovine prerekanj o matematični arhitektu i ki v Prešernu (Pomenki I): XLVIII (1928). "6—9,
21?. Evropski okvir iu .Puniarjeva hramba (Pomenkt II): LZ XLVIII (1928), 565-37+
218—223. 3BL (S. zvezek 1928):
218. I lipolit, 219. Ilofmnn Mihael, 220. llolzapfel, '221. Homhek. 222. Hradecky, 223. Ilreu (rodb).
23+. Dvoje Čopovih pisem, kopitarju, ocena čhfrlice IV iz IP34 in drugo; ČJKZ Vir (1938), 173—194,
225. Umveisítet u Ljubljani: Juhilarni zbornik života i radn RUS 1. XII, 1918—1928. Ud, Matice živih i mrtvih SIIS. Beograd Í928. +29—31.
236*. Oh osemdesetletnici Prešernove snimi. {Interview): Julro SL fehr. 1929.
22". Razvojna linija slovenskega preporoda v prvili razdobjih: RDUV T — VI (1929) 42—j 76.
228.	Zgodovina si okenskega slovstva od začel kn v du nia rené revolucije, Razvoj, obseg in cena pismeaMva, književnosti iu literature. Izdala Slovenska Matica v Ljubljani, (I, snopič f929, istrani].
229,	liiblioteški problem in univerza: Zgodovina slov, univerze v I.j. do I. 1929, 421—
25<>, Ali je nemščina na nnSih srednjih Šolah potrebna? S 7, maja
1950.
25 L Dobrorsky in slov, preporod njegove doihe. V Ljubljani 1930. (RDI [T V11/1), 246 str.
232.	Zgodovina slu v. slovstva fgl. št. 228). V Ljubljani 1951. {2. snopič, str. 137—272),
233.	Dubrovniikn knjiievnort v knjižnici slovenskega mecena Zoisa: Reletaror zbornik 1931, 507 S.
23+. Zgodovina slov, (lovstva (gl. št. 228], V Ljubljani 1952. (3, snopič. str, 273— 41.8}.
235. Ddbroveiy et la rénaissance littéraire Slovène de son temps: Sbru-iiik praei I. sjezdii slov. lil. * Praze 1929. S5I—2.
256. Zgodovina slov. .slovstva (pl. št, 22S). V Ljubljani 1952, (L snopič, 2 predelana .izdaje),
237—261. SBL (5. z v. 1933):
237. Maffei, 23S. M ai na, 239. Majestrazi, 240. 1 hi,kovic. Sit. Maksimilijan It. 242. Malavnïif, 245. Martina, 244. Markawitsch, 2+5, Marinent, 246, Martinic, 2+7. Mayer [v. Bap., 248. Mayr Jurij, 249. McrlzOT Anton, 250, Melzer Franc, 251. Melzer Jožef Andrej, 252. Molzer Raj-inu.tul, 253. Merlie-rič, 254. Mcrtlîc, 255. Mi belič Janez, 256. Mikec, 25?. Miklaučič Jurij. 258. Monta ¡piana, 259. Morita rt, 260. M rak if Anton, 261. Mravlja Lenart.	'**
2)62, Prešernova Nebeška. procesija: LZ Lili (1«3), 641—t.
265, Polemika O ^lov. biografskem leksikonu: LZ Lili (1933), 7+3—50.
264.	Marmoiil — avstrijski plačanec? I J. I.IV {1954), 55 -54.
265.	Novi dokazi za sudbo, da je Prešernova „eint! jun.pc Dichterm" iz leta 1^44 — Lil i za Crobath: LZ L1V (1934). 54 - 7.
266.	Siluacija ob 1. natisu Prešernovega Sonetnega venca: L/ L1V 11934), 119—123.
26". Nov dokaz za dat i ran je F rešeni ovc ga Sonetnega venca: LZ IIV (1934), ÎS9,
Û68, Prešernova Zapuščeaia in njene zveze: LZ I.IV (1934), 283—k
269. Ustanovitev slovenske stolice v Ljubljani: LZ I IV (1954), 2i£—15. 300—7, 374-ea.
270. Cdgovor na (f ¡Ion ur je v) elanok: „Mrčenik" Polidor Mon-tagnsna.: ČZS XXJX (i«34). 62—3.
371. Kronologija an oblika prvih Prešernovili sonetov: LZ L1V ((954), ¿71—5.
¿71 Prešernove Lavre: LZ LJV (1934). 547—5j, 612—20, 675—86..
£73. Prešernova „Prva ljubezen": LZ LIV (1934), 668—9.
274.	Prcši-ren v redakciji .prof, Kidriču. (Razgovor z u redu i ko m B. Bnrkom): J 1J. ilec. 1934.
275.	Prešeren v redakciji prof. Kidriča (— s L. 274 v popravljeni in razširjeni obliki kot obvestilo Ti&k. zadruge naročnikom).
276.	Prešeren in ljubljanske uršulinke: Kronika 1 (1934), 267—71.
277.	Pes ni itn sredstva v prvih Prešernovih unketriinah. Poglavje i± biografije v T, knjigi Pršema: 1 .Z LY (1935). 65 70.
278.	Korespondenca Janeza Nep. Primes, 1806—1813. Korespondenco pomembnih Slcivottfcev J. izd. Znanstveno društvo v Ljubljani. 1934. Str. 202.
279.	Primeren v Lasehanovi korespondenci: LZ LY (1955), 184—S8.
280.	,,Stoletja bele/k brez literarni- tradicije" v slovenski liturami zgodovini: LZ LV (1935), 289—95, 368.
2S1. Dva popravku, v lastnem prešemo&lovju: LZ LV (1933), 300.
282. Zgodovina slov. slovstva (gl. št. 228). V Ljubljani 1933, (4. hdO-pič, str. 409—576).
283- Poslednja Prešernova Lavra: LZ L V (1033), 305—10.
284.	PaJserki o Čopu: LZ LY (I'>35), 462—9.
285.	Prešernova podoiba in naši umetniki: LZ LV (1935), 54S—560; 648—51.
£56. O sodobni sto venski znanstveni kri Liki: f Z L V (1935), 599—601.
287—315, SDL (6. z v. 1935):
287. Naglič Martin, 2SS- Naglic Matija, 2S9. Narat, 290. Naver&aik, (¡91, Novak Joici, 293. Novak Vincenc, 293. i>berburger. 294, Oblak Jame? Nep., 295. Oblak Lujza, 2%. Orel Jožef, 297. Oresnik, 298. Os-tro^Tiki, 299. Ov j i a* h H laz, 300 O v ji h Frančiška, 301. Pachernecker, 302. Pagliarazzi Mihael Angelo, 303. Pagliaruzzi Natalis. 304t Paglia-ruzsi Sigtismuntl, 305. Pagrlovec, 306- Pa radii o, 307, Pa usek, 308, Pecr Karel, 509, PeestMiegger, >10. Pekec, 511. Pr-n, 312, Petin. 31 i. Pemel. 514. Perfer, 315. I'ista2(ii).
3J6. Prešeren L Pesnitve — pisma, Ljubljana 1936,
317. Ob faksimi lirami izdaji prve slovenske knjige: 1 njbar je* Caleehismus iz 1551: LZ LV1 (1936), 359—292.
318- Uibliolilske ugotovi tre: LZ LV1 (1956), 385—87, 486.
319. Vodnikovi neobjavljeni verzi: LZ LVI (1936), 4,^4—36,
520. Ljubljan&ke srednje šole in višje šole v Kvasovili časih: LZ LVI (1936). 590—7.
321.	Ob kritike h „Prešerna": LZ LY1 (1036), 613—15.
322.	Ob kritikah „Prešerna". Presemoslovske arhiva lije: LZ LVit (1937), 77—Si.
323.	Rogaška Slatina 1 SOI—1814 v situacij ski ii načrtih, slikah in mcmoarih: ČZN XXXII (1937: Kovačičev viioriuk), J 63—132.
324.	Dr. Ivan Prijatelj na iadnji j»tii: S. J 26, maja 1937.
325.	Oib zgodovinopisju Rogaško Slatine: lVežek, Iz proSlosti vrela mineralnih voda Rogaške Slatine. Rog, Slatina 1957, 3 10.
526. Zgodovina slovenskega s lov »i v a (gl. št. 333), \ Ljubljani 1938. (5. snopič, sir. 577—724; Ob pcfem scšilku 1*—4"; Opombo. Stvarno kazalo. Popravki. Pregled vsebine.)
327. Zois in Ilacqnet: I.Z IVIU (193S), 271—5. 3fS. Pabcrki o Andreju Smoletu; S J I (103S), 169—1?|. 329. Prvi znani Prešerni: LZ LYI1I (1938), 4«7, 530. PreŠerfsn 1800—1838. Življenje pesniku in pesmi. Ljubljana 1938 (= Prešeren II.)
3?t. Prešernov dom v Yrbi: Naša skrinja 1 (193S), št. 2.
332.	Osnove za Xollárjev vpliv pri Slovencih do 11352: Slovanska vzajemnost 1836—1936 (Praba 1938), 126—145.
333.	Dela in uspehov polno življenje. Ob osemdesetletnici Vinka in rmana: j 30. marca 1039.
554. Slovenski prerod v okolici Rogaške Slatine za mladostnih dni Vinka Žu rmana: J 8- apr. 1959.
535. Drobiž iz restavracijske cenzure: LZ HX (1939), 120—1 >4.
356.	Vrba, Prešerni Prešeren... V Vrbi MCMXXXLV, i-[2; 3. izd 194?.
357.	Prešernova ura na Svengalijevj seansi: Sj II (1939), 107—8. 338- Prešeren kao inicijalor nove slovena&ke književnosti: Pru-
pled (Sarajevo 1939), 318—321.
559. Slovenci in velika revolucija: LZ LLX (1959), 519-523.
340.	Prešernov vir za francosko oce-no Kopitarjeve slovnice: 5J JI (1959), 239.
341.	Je od vesolga časa leklo loto: Sj (1939), 329—231
542. Prvi slavisti med Virštanjem (pomotoma tiskano: Vtíín ježkom) in Dre ven ikom: S J 2. nov. i959.
343. Ob siopetde^ti obletnici predstave Zupanove Micke: Kronika m
1940,	35—47.
544. Zoisova korespondenca 1808—1809: Korespondence pomembnih Slovencev 1, Izd, Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani 1939. 226 str.
345.	Zob 1529 <i prerodu slovenskega jezika; SJ (1941), 34— 25.
346.	Zoisova korespondenca 1300—1810: Korespondence pomembnih Slovencev 2. Izd, Akadrmjja znanosti in umetnosti v Ljubljani
1941.	1% str.
347.	ZiHUKrät i Sü\ jeiski z t ezi (referat na öetrteirf zasedanju kulturnega plenuma OF dne 2, avgusta 1945): Slovenski ¡(boniik 1945. 3 >—40.
348.	Sovjetske univerze: Slov. Poročevalec 1945, št. 122—5.
349.	Prešeren in slovenstvo: Ljudska. Pravica 2, XII Pi*?,
350.	Prošnja ipreiertto.doica spričo kulturnuga tedna in biiznjoče se sloletnlice Poezij: Ljud. Pravica 1<J46, Št. 33 (8. II. 19461.
331. Moskva in Lejiingrad 1914 in 1945 (predavanje v Društvu za kult. sodelovanje Slovenije z ZSSR dne 1*. III. 1946): Vestnik inarib. i>krožja 22. marca 1946, sir. 5.
352. JIaT<ipaTypa CaoBi-Hejcoro 11 p ti Kopa : lO.iniCKaiT Kpafiaa. ctatlh o fe HCTopnfl a KyaiiTj'pe, akflspmiiii nsyit n ncuyecTH b JlatCnnae, 1946: str.. 77—(zj| novejšo dobo, od str. 84 dalje ob sodelovanju prof. A. Ocvirka)" izšlo tudi v franc. in angt. prevodu,
353 Heseda ob Prešernovi razstavi; Prešerniann, SKi l(ttfcT 3—8.
354.	Ob DH, obletnici Čopovega rojstva: Ljudska Pravica dne 26. I. S 947,
355,	Freieren in dsnažuja problematika; Delavska eno Laos t 7. II. 1947.
35f>, Prešernova jrostiluiSka publicistika: TovariS 7. 11. 1947-
'57, P re Seren Iii vprašanje slovenskega časopi<*a 1838—46 fodlo-jnek rokopisa i.a knjigo; Prešeren ia3S—49); Ljud. Pravica 8. II-1947.
338, V novi Jugoslaviji: Letopis AZU II (1947). 5—6.
359.	Pozdravna beseda na svečanem y.liorovanju ob 20(1 letnici Akademije Nauk SSSH: Letopis AZU 11 (1941),
360.	Beseda o proslavi druge obletnice A V NOJ-a: Letopis II. (19+7),
361.	Prešeren in nri. Goior na svečani seji Glavne skupščine AZU dne 8. februarja 1946; Lctoipis AZU II {1947},
362.	Beseda ob obletnici oktobrske revolucije na svečani seji Glavne skupščine .VZU dne novembra 1946: Letopis AZU II (194-7), etc.
363.	Korytkova smrt in ostaliua. Poročila o gradi v j za izdajo Korytkove kore.H|K>ndfitiee in bUtgiafije. Poročila Akad. znan. in um. Ljubljana 194?, StT. 1—51,
ANTON PETERLIN
Rojen dne 25. septembra 1908. t.' Ljubljani. Redni profesor za teoretično fiziko na univerzi v Ljubljani. Dopisni član v razredu za ni a- ^^^^^^^^^^^ lematičnc, prirodoslovne, me- ^^^^^^^ dietnske m tehnične vede postal dne 21. decembra 1046.
Realno gimnazijo je dovršil v Ljubljani L 1926. in I
sc vpisal nato	j imJ^^^L. i
delek tehniške fakultete v Ljubljani, s katere je pa v 2. semestru prestopil na filozofsko, kjer je si udiral matematiko in fiziko in diplomiral
L 1930. Nato je Sludiral v ^^^^^^ ^^ ^^^^^ f i zikalno-ke uličnem laboratoriju dunajske telmlkc, kjer ae je posvetil rentgenski lelmiki Asistent na fizikalnem inSlUtrlu univerze v Ljubljani od 1. 1933 do 193/. V Jfctih 193S-9 Študira v fizikalnem inštitutu berlinske univerze na problemu židkosti razredčenih raztopin m na notranji zgradbi tekočin in raz topi nObenem štu^ika v spektroskopskem oddelku inštituta za fiziko v Dahlemu. L. I&iii. poslane doku« naravoslovja i ji 1. 19119. do~ cent za fiziko na tehniški fakulteti univerze v Ljubljani, naslednjega lerta docent na filozofski fakulteti. L 1942. predložen za izrednega profesorja (zaradi okupacije imenovanje ni bilo izvršeno), I. 1945, imenovan za rodnega profesorja, V L 19-10-7. dekan filozofske fakullele v Ljubljani- V dobi okupaeije je bil večkrat priprt, končno koufiniiau v Dresdenu. Svoja raziskovanja je posvetil v glavnem razmeram v tekočinah pri vpa-danju svetlobe (refrakcija, s i panje svetlobe), pri s trajanju (žid-kost, podaj na židkost, sLrujna dvnl-omoost), v električnem in magnetnem polju (dieleklrična polarizacij a, električni in magnet ni dvojni lom) ter v zvočnem polju (akustični dvojni lom).
SPISI AN TO X A P ET ER LI NA
1- Schlüsse auf die Orientierung von Fliissigkeitsmolekulen nuj. flum Röntgenbild; Phys. Zeitschr, 37 Johrgg. 1936, str. 43—52, Leipzig.
3.	V-iskosiiüt und Teilchen form; Die Natur wissen Sek, 1938, 26 Jaiirgg. str. 165—169.
5. L'bcr die Viskosität von verdiinten Lösungen und Suspensionen in Abhängigkeit von der Teilchen form; Berlin 1939, Zs. f. Phys. Bd. III. Str. 2>2—263.
4.	Bestimmung der Grösse und di.-r AchsenVerhältnisse von el-lipsoi d förmigen starren Teilchen aus der inneren Reibung von verdienten Suspensionen; KoIIoid-Zschr. Bd, 86, 1939, str, 231—2+1.
5.	Ueher die Bestimmung der Grösse und Form, sowie der elektrischen, optischen und magnetischen Anisotropie von submikroskopischen Teilchen mit Hilfa der künstlichen Doppelbrechung und der inneren Reihung {skupaj st. II, A. Stuaitom); Zs. f. Phys. Bd tla., str. 129—1+7, Berlin 1959.
6.	Zur Theorie der Strämangsdopptlb rech Eng van Kolloiden ub<I grossen Molekülen in Lösung (skupaj ^ II. A. Stuartom); Zs. F. Phys. Bd. 1(2, str. 1—19. Berlin 1939.
7.	Leber den Ein flu.s s dt*r RotatkWl-fcehinderiiJig und Anisotropie der inneren Felder auf die 1'oIurLsation von Flüssigkeiten (Ein Beitrag zur molekularen Theorie der Polarisation und der künstlichen Doppelbrechttug in Flüssigkeiten und Lösungen (skupaj s II. A Stuartom); Ta. f. Physik. Bd. 113., str. 663 696, Berlin 1939
8.	ICinetma lična teorija akustičnega dvojnega loma v nizkomo-lekntumih tekočinah: Zbornik Prirodosl. društva. 2 zvez., str, 2+—27. Ljubljana 1941.
9.	Doppelbrechung insbesondere künstliche Doppelbrechung (skupaj s H. A, Stuartom); Ilnnd, u. Jahrbuch d. ehem. Physik, l. Ii 1—115. Leipzig 1943, (rokopis vložen v jeseni 1939).
1(1 Oblika nitastih molekul v razredčeni raztopini. Zbornik Fri-rodosl. društva. 2 ivez-, str. 25—"v, Ljubljana 19*1.
II, Klobčssti model nitaste molekule; Akademija zinanosti in umetnosti v Ljubljani (IW), Mat.-prirodosl, razred — malem, odsek, Razprave HI, str. 79—96.
13.	Afomska energija. Proteus S (1946). 73—80. 147—155.
15. Kvadratura kroga. Proteus 9 (1946), 39—43.
14.	Helij II, Proteus 9 (194-7), 102—104,
15.	Nove prvine, Proteus 9 (1947), 131—133
16.	Ciklotron in beUtron, Proteus 9 (1947). 238—237.
IVAN RAKOVCC
Rojen dne 1&. septembra -
1899 v Ljubljani. Iiedni profesor za geologijo in paleontologijo na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Dopisni ¿lan v razredu za matematične, prirodioslovne, medicinske in tehnične vede je poslal dne 21. decemhra 1946.
Po gimnazijskih študijah je obiskoval filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je študiral geologijo, naravoslovje, predvsem ]na geoinor-fologijo in paleontologijo. L. 1936. je promoviral za
doktorja filozofije in nalo izpopolnjeval svoj študij na univerzi v Freiburgu i. Br. in na univerzi v Munehercu. V 1, 1932. jr postal hoji. predavatelj za geologijo in paleontologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani, 1. 1933. docent, 1. 1939. izredni in 1. 1946. redni profesor. L. 1934. je imenovan za člana drž. geološkega komiteja v Beogradu.
SPISI IVANA RAK OVC A
/. Razprave in članki
1. Doneski h ge t »morfologiji Ljubljanske kotline. Odlomki ir inavguralno disertacije. Ljubljana 1927.
3. Postglacialue terase blejskega jezera v zvezi z njegovo mor-fogenezn. 7, 2 karticama. Geogr. vestnik IV, 1929. 1—34.
3.	K razvoju osamelcev in lndrografakega onrf?ja rafti Savo in Kamniško Bistrico, Gcogr. vestnik V—VI, J930, 40—52.
4.	Beitrage zur Fattna aus dem Oberkarbon von JavOmik in dftn Karavanktii. Z 1 tablo slik. Prirodosl. razprave 1, i951, 67—SS.
5.	Morfoloiki razvoj v območju posavski! gub. z S slikami. Geogr. vestnik VII, 193J. 3—66.
6, Zur Miozrinfauna der Steiner Voralpen, S 3 tablami slik. Pri-rodosl. razprave I, 1932, 233— 266.
7- H geologiji Ljubljane in njene okolice. S 3 geološkimi profili Gcogr. Tcstnik VIII, 1932, 39—70.
8, Cododonta inercki J s g, iz Dolarjeve j ¡ime pri Logatcu. S 4 tablami slik. Prirodoslw. razprave II, 1933, 5—419, Novi prispevki li geologiji južnega dela Ljubljane. Z 2 gi;*>to-škima profiloma, Geogr. vesfnik IX, 1935, 118—129.
tO. Geološko-pnleontoloikl oddelek- L 19 slikami. Vodnik po zbirkah Narodnega muzeja v Ljubljani, Prirodopisni del. Ljubljana 1^33» 119—185.
11.	Prispevki k tektoniki in moi-fogenezi Savinjskih Alp, Geogr, vestni k X, 1934, 116—143.
12.	Kako nastajajo gorovja. S 3 slikami. Proteus I, 1934, 55—5813. Diluvinlni svizci iz južno*zhodnih Alp. S 3 tablami slik. Pri-
rodosloT, razprave H, 1f>35, 245—292.
14.	PriiiiHjvki h geologiji Ljubljanskega polja. S 3 gecloškiaii profili, Geogr. vestnik XI, 1935, 167—185.
15- Potresi v luči geologije. S i kartami in 1 sliko. Kronika slov, me*t TI, 1935, 8—18.
16.	O fosilnih ribali. Z 10 slikami in 2 inbelama. Ribiško-loviski vestnik II, 1935, 15 strani.
17.	Triglavsko pogorje v ledeni dobi S 3 slikami Proteus 11!, 1936, 133—137.
15.	Minfoginezni in mladoteTcianaa <tekt<mika vzhodnega, dela Julijskih Alp. Googr. vestnik XII—XIII, 1037, 61—10!.
19,	Vrtanja na I-juhijamskem barju v letih 1935 in 1936. G^ogr. vestnik XJI—XUI, I<>37. 2TO—211,
20,	Razvoj ierciarja pri Medvodah, Z geološko karto. Vestni k Gcol. mst. kr, Jugoslavije V. Beograd 1937, 27-—51.
21,	Geološki i sprehod na Šmarno goro. L geološko karto in gfrolo-škim profilom. Proteus IV, 1937, 97—102,
22,	Ein Mosfirasodis aus der llohle Ptrtofikn zijal k a (Ostknra-vankazi). I, 3 tablama slik. Prirodoslw. razprave HI. 193S, 253—262.
23,	K nastanku Ljubljanskega barja. Grogr. vc^tnik XIV, 193£, 3—16.
24,	Izvcsije o geološkem kartiranju lista Ljubljana (1:75-000). Godišnjak Geol, inst kr, Jugoslavije za god- 1938, 97—'W.
25,	Mm mu i in njegovi predniki. S T slikami. Proteus V, 1938, 11—IS,
2h. O fosilnih in receulnili divjih kozah. S 5 slikami. Proteus V.
1938, Si— S6.
27, Pi ispovki k icktoiiiki in mdrfogenezi loških hribov in Polho-graj^kih dolomitov. Geogr. vesinik XV. 1939, 99- 121.
2Čt. O d il ti vi a I nem kozoroga iz neke kočevske jame. Zbornik Pri-rodoslov, društva v Lj. I, 1939, 59—62.
29.	Prispevki li geologiji in morfologiji Tuhinjske doline. Hrvatski geogr. gUsiuik VIII—S, Zagreb 1939, t "5—187.
30.	Geološki «prehod na Sv. Katarino. Z geodoško kano, Profeus V L, 1939, 73—79.
31.	Diluviahii kozorogi Slovenije in Dalmacijo. S b slikami. Razprave inat.-priroil. razr. A kad. znan. in limet. v Ljubljani I, 1940, 55—76.
32.	Ober die diJuvialen Steinboeke aus Slovrcniein u.rtd Dalmatien Prirodoslov, razprave IV. 1940, 1(2,
35, H geologiji Kranj^ko-sorškega polja. Googr. vestnik XVI, 1940, 111 — E2Q.
34,	O f-osiliiili in receutnih kozorogih. S 7 slikami. Proieus Vil, 1940, 83-—90.
35.	Nosorog i Ka.miiitnika pri Škof ji Loki. Z 1 tablo slik. Razprave mat.-pri rod. razi. A kad. znati, in ume t. v Ljubljani 11, 1942. 2*1—362.
3f>. O razvoju porečja v Blejskem, kotu in naniMiku Vinlgarja-Zbornik Prirodoslov. društva v Ljubljani iN. 1943. 87—94
37.	Opis 111 ocena Scidlovega znanstvenega dela; !.ek>pis AZU [ (1943), 273 - 290.
38.	O razvoju porečja \ Polhograjskih dolonuiiili. Zlx;rnik Pri-rodo.slov. druStva v Ljubljani IV, 1946 58-68.
39.	Geološka zgodovina Ljubljanskega grada. Z 2 p¡ileogvoj;rajskima kartama, 1 geološko karto in I geološkim profilom. Proteui, IX, 1946. 59—65.
40.	Triadni vulkanizem na Slovenskem. Z 1 kartico. Geogr. vestnik XVIII, (19465. i«7, 159—171.
4.1. O izumrlih in še živečih nosorogih, S 6 slikami. Proteus IX, IM", 238—3*6.
42.	O novih najdbah diluvinlaih svizcev s Spodnjega Štajerskega. (Predložeaio mat.-.prirod. razi-, Akud. znan. in iimet v Ljubljani).
43.	Geologija Triglavskega pogorja [Pripravljeno ¡ea natis v Triglavskem zborniku).
44.	Slovenski biografski leksikon: članka Peter s Kare! in Pod-harigskv Ivnn
II. Poročila in ocene	;
45.	A. Mrktin, Homec. Ljubljana 1925. — Geogr, vestaik I, 1925, 147.
46.	Ferdo 5eidl, Zemeljski potresi pri Črnomlju v /vezi Z geološko zgodovino krajine, S|x>menica u počasi prof, dr. Drag. Gajja-
4
— 49 —
jiövii-Kraraiierfreru, Zagreb 1925/26, — Geogr. vetinik III. 1928, 138—143.
47- fLudomär Sa-wicki, — GoogT. ves Uli k IV, 1929, 126—127.
48, Spelco loški institut v Postojni, — Geogr. vestnik IV. 1929, 127.
Celje. Vodnik po mostu in okolici. Sestavila prof, J. Orožen in dr. R. Savink. Celje I92S. — Ceogr. vestnik IV. 1929, 152—155.
50- Pud, Bad j ura, Zasavje, Le turista, kopališča, pri rod ne, zgodovinske m druge znamenitosti, izleti po gorah in dolinah, Ljubljana 1928, — GeogT. vestnik IV, 1929, 135—154.
51. Torrujuist Alexander, Die B k-i - Zitikcr?.! äderst a Ue der Save-falten vom Typus Litija (Littai). Berg- und Hüttenmännisches Jahrbuch 77. Wien 1929. — Geogr. vestnik IV, 1929. 138 -139,
53. Norbert Krebs, Zur Geomorphologie von HochkrOntien und U.nterkrain. Zeitsehr, d. Ges. f. Erdkunde zu Berlin 1928. — Geogr. vestnik IV, 1929, 1+2—144.
53.	Muzej za regionalno geografijo v Leipzigu. Geogr. vestnik V—VI, 1930, 188—189,
54.	Norbert Kreibs, Ebenheiten und Inselbergc im Karsl, L d. Gea. F. Erdkunde zu Berlin. 1929 — Geogr. vestnik V—VI, 1930. 309-210,
55.	i* Alfred Wegen er. — Sedanje stanje teorije o horizontalnem premikanju kontinentov. Geogr, vestnik V Ii, 1931. 159—163.
56.	t Pierre Termier. Geti rt, vestnik Vil. 1931, i 63—164.
57.	Nase nove special ke. Geogr, ves m i k VIT. 1931, 197—198.
50L t Dr. Karel Hinterlechner. Ceogr, vestnik VIII, 1932, 146 -148.
59.	Ferdo Seidl, Z1 atenska ploča v osrednjih Julijski K Alpah. Glasnik Muz- društva m Slov. X, B, 1929. — Geogr, vestnik VIII, 1932, 149—152.
60.	F. Uriič, Krečujnk sa Ckondrodonta Joannae Choffnt u bližini Kočevja u Slovenačkoj. Geološki Anali Balkaxiskog1 Piti nos t na X, 2, Beograd 1951. — Gcogr. vestnik VIU, 1932, 153-154.
61.	i ran jo Urili, Jurski apnenec z Diceras arieiinum Lmk. v okolici Kočevja v Sloveniji. Kočevje 1932, — Gcogr. vestnik VIII, 1932, 153—154.
63. F. Uriti. Halabia rugpsa Gümbel u sen turškim slojevima gor-njeg trijMa Kanin ¡¿ki h Alp a. Geološki Anali Balkan skog Poluoslrva XI, 1, CcogTad 1932, — GeogT. vestnik VTIT. 1952, 153-154-,
63. Hermann Protzen, Das Tertiärbookcn von Gottschee (Kočevje) in Unterkrain und seine morphologische Bedeutung. Ve&nik Geološkog instituta kr. Jugoslavije za god. 1931 I, 2, Beograd 1932, — Geogr. vestnik VIU. 1952, 155—156.
64,	Dr. Marijan Safopck, Eocen^ka sinklinala od grada H vara do Dubovice, Rad Jugoslav. akad. znfln. 'i umjct. Knj, 241. raJ:r. ma-t.-prirod., Zagreb 1951. — Gcogr. vestnik VUI, 1932, 161.
65.	Nas novi državni geološki zavod. Geogr. vestnik IX, 1935, 193— 19466. Halabia rugosa C und), v Sen turških skladih Kamniških Alp.
( Visovor. z i sliko. — Geogr. Vestnik IX, 1953, 197.
67. Alfred Lühuberg-WTnlter Stern, Ein neuer Weg der k a rst hydrologischen Forschung durch Anwendung geoelektrjscluef Methoden. Zeit sehr. f. Geophysik 8, 1932. — Geo^r. vestnik IX, 1953, 199:
6a. A, Tornquist. Die Tektonik und das Karslhühtensystom im Karst von Fiume-Sušak. Mitt. d. Naturwissu Ver. f Steiermark 68. Gru 1951. — Geogr. vestnik IX. 1953, 209—211.
69.	Kosta V. Petkovic, Geološka karta kraljevine Jugoslavije pO dosada objavljenim podacima gcološkoir zavoda univeržitela u Beogradu i geološkog zavoda ij Zagrebu. Razmera 1; 1,000.000. Beograd 1933. — Geogr. vestnik IX. 1933, 21^—216.
70.	f Dr. Paul Oppenheim. Geogr. veslu i k X, [954. 1S5.
71 ti'" ran z baron Nopesa- Geogr. vestni k X, 1934, 186,
72,	Odgovor nn pripombe prof. Seid le k oeeni razprave o Zla-tenski ploči. Gcogr. vestni k X, 1934, 186-198.
73,	MiLrijan Salopek, O gor njo j juri n dolini Sedmerih je-zora. Rad jugoslav. akad, znan, i umjet. 2-16. Zagreb 1955. — Googr. vestnik X. 1934. 191,
74,	Walter Küfinel, Zur Stratigrapkic und Tektonik der Tertiür-mulden bei Kamnik (Stein) in Krain. Prirodosl. raiprave 2, 1953. — Geogr. vestnik X, 1954, 191 — 195.
75,	Fran j o UrSie, Prilog geološko m poznavanju žapadnog oboda savske tercijnrne zone n Slovennčkoj, Geološki Anali Jlalkunskog PohiMtrva. XI, 2, 1955. — Geogr. vestnik X, 1934, 192-195.
76,	P, S. Jovanovič, Pregledna geoiuorfoloskii karta kraljevine Jugoslavije. 1:1,200.000. Zbirka karata Geografsko^ društva, 3. Beograd 1933. — Geogr. TeiStmk X, 1934, 201—202.
77,	Franz Kahler. Zwischen Wörthersee und Kar a wanken. Mitt, d. N«turw, Ver, f. Steiermark 68, Graz 1991. — Geogr, vestnik X, 1954,
2C6.
78,	Geologische Karte der Republik Österreich und der fiachbar-gebietö, (Ehe Ostalpen, ihre Ausläufer und Vorlandc nebst den angrenzenden Teilen der fränkisch-schwäbischen Alb und des büli mischen Massivs). Auf Grundlage der von den Mitgliedern der Gcol. Bundesanstalt: G. Geyer, W, Hammer, II. Beck, G. Gdtzifigcr, E. Spengler, u. Vetters, L. Waagen, A, Winkler in den Jahren ¡932/23 verfassten Entwürfe im M aH štabe 1:750.000 zu janunen gestellt und
H1
— 5} —
fiir dni neuen Maßstab ergänzt und einheitlich bearbeitet von: Hermann \ etters. Herausgegeben und verlegt von der Geol. Bundesanstalt, Wien. 1:500.000. 1953. — Geogr. vcsEuik S, 193+, 206—210.
79.	OthcTiio Aibel, QpSla paleontologija. Prevftj P. Ribal v. Biblioteka nauka i znanja I. serija primi rte nnnkc 2., izdnnje „Nolit", Beograd 1955. — Proteus I, J95+, l4/>.
80.	Alfred Lühaberg', /ur Hydrographie des Cafikni&ko polje. Ein beitrug zur Karstforsehunjr, Memoire« de la Societe de Geographie de Beograd, vol, 3, 1934. — Proteus i, 1934, 199—200.
81.	f Dr. Vladimir Petkovi i. Geogr. vestnik XI, 1955, 190—191.
82.	f Ferdo Koeli. Geogr. vestnik XI, 1935, 191,
83.	Alfred llettner, Vergleichende Länderkunde. I. Die Erde, Land und Meer, Bau und Hauptformen des Ftutiandes. 1935. 11, Die Lajul Oberfläche, 1^34. III. Die Gewässer des Festlandes. E>ie Kliman-: der Erde. 1934. ¡V. Die Flau km weit Die Tierwelt. Die Menschheit. Die Erdiäunne. 1955, tjeipztg. — Geogr, vestnik XI. 1935, 199—20(1.
84.	Ferdinand SeidL Ob osemdesetletnici. Seiiii kot geolog. Proteus VIT, 193fr. 51—53
F. ilacfptö, Okameneto v. i v! jen je (Versteinertes Lesben). Berlin-Zürich 1936. — Proteus III. 1936, 123—124,
86.	III. mednarodna kvartarna konferenca na Dunaju. Geogr. vestnik XII—XIII, 1937, 21*!—2m.
87.	t Dragutin Gorjanovic-Kraniberger. Geogr. vestnik Mi—Xlll, 1937. 217—218.
88.	Fritz Macltau'chcck. Die Literatur zur alpinen Elazeitfor-schung. L Teil: ]908«19i9. 'L f, Gletscherkunde, 23, 1935. II. Teil: 1020—1927, Z. f. Gletscherkunde, 23, (955. III. Teil: 1938—1935, Z. I. Gletscherkunde, 24. 1936. — Geogr. vestnik XII—XIII, 1937. 245 -347.
89.	Geološko kn H i ran je Karavank, flt*ogr, vestnik SIV. I93y, 145.
90.	Hermann Vetters, Erläuterungen /lir Geologischen Karte von Dsterroieh tund seinen Nachbar gebieten. Wien 1937. — Geogr. vestnik XIV, !93S, |6j—162.
91.	Robert R, v. -Srhik, Glazjalgeologie der Nordseite des Karnischen K o Tim: es. Beiträge zur n all) r wissen schaf liehen Heimatkunde Kärntens. VI, Sonderheit der Carintlua II. Klageinfurt 1936. — Geogr. vestnik XIV. 195S. ! 62—165.
92.	t Franz K^Ksmut. Geogr, vestnik XV, 1959, 130—132.
93.	Verhandlungen der HI. Internationalen Quartär-Konferenz, Wien. September 1956 — Geogr, vestnik XV, 1959, 155—15h.
94.	t Ferdinand Seidl, ZbomHc prirodoslov. društva v Ljubljani III. 1943. 9—12-
95.	Bibliografija Seidlovih del: Letopis \7X. I (19+"), 262- 27+.
96.	"i Dr. Artur Gavazzi. Geogr. vestnik XVII, 19+5. 1211—125.
97.	Anlou Melik, Ljubljansko mostiščarske jezero in dediščinB pO njem. Dela 5, Akud. znan. in umetn. v Lj-, L razr., Ljubljana 1946. — Gecgr. vestnik XVIII, ¡946, 1%—19R.
98.	IIenry Woods, Palaeontolojrv, Invertebrale, Cambridge 1946, osma izdaja. — Proteus IX. 19+7, 200—201.
99.	Geografski veslu i k, časopis /a geografija in sorodne vede, XVIII, 1946 — Protetis IX, 1947, 261—362.
JANKO ŠLEBINGER
Rojen dne 19. oktobra 1876; upravnik Narodne in Univerzitetne biblioteke v Ljubljani (v pokoju); slovenski bibliograf; dopisni član v razredu za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo postal dne 21. decembra 1916.
Po gimnazijskih študijah v Mariboru je študiral slovensko in germansko fijo-logi jo na dunajski univerzi, kjer je L 1903. promoviral za doktorja filozofije. Kol srednješolski profesor je deloval v Ljubljani, v Novem mestu in nato spet v Ljubljani, Od L 1025. dalje je bil direktor Studijske biblioteke, ki se je razvila v Univerzitetno biblioteko, katere upravnik je bil do svoje upokojitve v L 19LB. Vršil je uredniške posle pri izdajali Tiskovne zadruge, pri raznih šolskih učbenikih, pri Slovenskem biografskem leksikonu in pri Ljubljanskem Zvoni:; krajše lile ranic zgodovinske prispevke, predvsem pa biografije je objavljal v Ljubljanskem Zvonu, v Carjiioll in Slovenskem biografskem leksikonu. Predvsem pa je vse slovensko bibliografsko prizadevanje zadnjih 25 let plod njegove vestne marljivosti. Prireja Jta Akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani bibliografijo prešornoslovja in splošno slovensko bibliografij« za dobo od 1. 1913 do 1915, gl. Letopis I, str. 343, sled., kjer je pri občen načrt za to pomembno izdajo.
SPISI JANKA ŠLEJBINGERJA
/. Bibliografski prinosi
1. Za f998—190+: Libliopra.phie der slm-enisclioti Volkskunde: Zeitseh rift f. oiiten. Volkskunde \. I9(>+, 3+3—7,
2.	1899: (Sodeloval pri bibliografiji Oblakovih spisov v Murko vi monografiji o Oblaku 0 K K VI, 292—30?,
3.	Za 190i: (Slovenski jezik, literatura, etnografija in zgodovina:} Slavjanovede-nie T 1901 godu. SPbg. 14N>3; in Vestnik slovanske filo-logi je a stflrožitnosli. Kočnik II, Praha 1902.
4.	Za 1902: Slovenska bibliografija: ZMS V, 1903, 199—2*9.
5.	Zn 1905; Slovenska bibliografija: ZMS VI, t904, 190— 254-,
6.	1903—5: [Korektura in dopolnila S: rnoničeve „Slovenske bibliografije", I. del.),
T. Za 1904; Slovenska bibliografija; ZSM V11, 1905. 211—266. 9. Za 1905: Slovenska bibliografija: ZSM Mil. 1906, 175 —229,
9.	Z a 1906: Slovenska bibliografija: ZSM IX. 1907, 170—233.
10.	Za 1907—1912: Slovenska bibliografija. Izdala in založila MS.
1.j.	1913. IV + 356 str.
11.	Za 1909—1917: (Slovenski jezik:) Itocznik uta*iätyezny III do VIII, Krakow 1910—1913.
12.	1910; Der slowenische Buchhandel: Osten Hrh-ungarischts Bnclihändler-Korrespondeinz, Fesln ummer 1910, 56—5715. 1911: Slovenski časopisi in časniki: Jugoslo\enika slaiHpa.
Beograd 1911, 233—293,
14.	Za 1915-19|S: Bibliografija jezikovnih spisov; ČJKZ I, 1918, 234^242.
15.	1914 -1922 (1923): (Bibliografija slovenske filologije. Deloma objavljeno:) JF III, Beograd 1922—1923, 207, 215. 219—221. 28S-297.
16.	Za 1915: Bibliografija (1. Zgodovina, zemljepis je, narodopisje.
2.	I metno-t. 3, Slovstvena zgodovina, 4. jejikoslovje. 5. Prirodoznan-stvo): Carn. VI, 1915, 67— 70, 218—225.
17.	Za 1916: bibliografija (isti oddelki): Carn. VIII, 1917. 117—133 16, Za 1917 in J918: Bibliografija (isti oddelki): Carn, IX. (9t9,
1 IS—203.
19.	Za 1917: „Nasa knjiga11. Priloga LZ (izšle 3. Ste v.; urednik. 1: Slovenska bibliografija n) I.ejK)slovje, b) Ramo, (Za 1. četrtletje 1917,)
20,	Za 1919: Bibliografija (1. Jezikoslovje. 3- Slovstvena zgodovina in življenjepisi. 3. Zgodovina — kol nadaljevanje iz Carn, IX): i-JKZ 11, 1920, 299—50ii.
21.	Za 1920/21: CJKZ III, 1922, 154—165.
22,	Za 1932/23: CjKZ IV. 1S5—206.
25. Za 1924/25: CJKZ V, 1926. 16^184.
24.	Biibliogra Ti ja za leto 1926. (Jezikoslovje. Slovstvena zgodovina iti življenjepisi. Zgodovina,] CJKZ VI (1927) 265—293,
25.	Bibliografija za 1. 1927. (Isti oddelki.) CJKZ Vil (1928) 196-218.
26.	Cankarjevi spisi. Bibliografski načrt. V zborniku Spominu Ivana Cankarja (iSTft—i^±S> Lj. 1919, 22—52.
27.	Župančičevo lile ramo delo. bibliografska skica. Jubilejni zbornik r.a petdesetletnico Olima Žtfjtančiča. Lj. 192S, HO—120,
28- Album slovenskih književnikov. Izd. Tiskovna zadruga, natisnila Delniška tiskarna (1928) i39 sir. portretov v bakrotisku in 39 str, Abecednega kazala z biografskimi in literarnimi pojasnili.
,19. Slovenska bibliografija za leto 1929 v reviji Slovenski tisk (1950 št, I —10) in v popravljenem ponatisu 1950. 87 str,
50.	Slovenska bibliografija za leto 1950 v isti reviji II (1930—52) št. [—0. (Nedokončano zaradi .prenehanja revije, obsegu štev. 1—557.)
51.	Publikacije Slovenske malice od leta 1864 do 1950. Lj. SM. 1950. 16 str.
32.	Slovenski časniki in časopisi. Bibliografski pregled od 1797 do 1956. P. o. iz zbornika Razstava slovenskega novinarstva v L j. 1937. 175 str.
33.	Bibliografija slovenske kmetijske literature v letih 1919 do 1938. (S sodelovanjem Lng. agr. Janeza Marcu tiča) L j. Zal. Kmetijska zbornica. 1939. (Sil) + 207 str.
34.	Uredil Zbrane spise Frana Ma^lja-PodVimbarskega. Izd. Tisk. zadruga v Lj, I. zv. 1923, II zv. 1928, IV. zv. (1. in 2, del: Gospodin V Tanji») 1952.
35.	Bibliografija o umetnosti na Slovenskem v Zborniku za umetnostno zgodovino {ZUZ}:
za leto IV29 in S9š0, 7.UZ 10 (1950) 211—6. (I. Knjige in tlftnk:. It. Hiofruf.sko gradivo, 111. Razstave. IV. Spomeniki)
za trto 1931. Zl'Z II (1951) 08—104. (Iste skupine).
za leto 1952 (z dodatki iz" I. ¡951). ZtSZ 12 (1933) ¡00-^4,
za leto 1955—1935. ZL'Z 15 ((955/36) 123—132.
56,	-Sedanje stanje in naloge slovenske bibliografije. Letripis AZU L Lj. 19+3. 344—51.
//. Biografski prinasi
57.	Apih Josip: LZ 1911, 110. — Aškerc Anton: LZ 1912, 590. — Dot Feliks (p. Jonnntrs DamatBcc&tns a nomine Mariae): Četrti zvezek lievovili „Pisanic", Objavil v Izr, II. dri. gimn, t Lj. I^, 5—50. — Dofcrovakv in Slovenci. Tam, 1904, 5—10, — Frana! Henrik. Carn. Vlff, !9I7, 253. — Gangl I ngelbert. LZ 19i6, 527: P 1916, 219—221 (ponatisnili: K 1917, št. 21; UT 1917. št 2; Zvonček 1917, 2S—'iO.) Ger-šak Tvan. l.Z 1911, 223. - Gotup Josip. pl. Slavirj^ki- LZ 1912, 278 -Gregorčič S. v prevodih. LZ 1916. I4J. Harrach, grof Jan. LZ I91l>, 65. — Hojuk Emil. LZ 1915, +48, — lk>l/: Vatroslav. LZ 1914, 293. — Huhad Fran, LZ 1916, 574; KCMD 191S, 47. — Jagič Valroslav (1538—1870). K K XV, 1908. str. I—XIII. — Jirečok jos. Konst. Carn
IX, 1919, 90. — Kaš LZ 1911, 109. — Koder Anton- LZ 1918, 443. — Kovač Kari I. Carn, K, ¡919, j00. — Lrskien Avgust. Carn, VII. »tt, 381. — T.evoc Franc. IZ 19J6. 573j Carn. VIT, 1916. 285-303; RCMD !918. 43—6. — Linhart Anion, Priredil novo izdajo komedij: Županova Micka in Veseli dan ali Matiček se ženi. Oder, zr. 6. (Tiskovna zadruga, Lj. 1923). — Maselj Fr. - Podlittibarski, Z lir it ni spisi, 1. Lj. 1923, XXII + 448 str. — Mate.V H laž, LZ 1910, 192. — Medved Anton, 17 1910, 234. — Mencinger Janez. (M. pismn Iv. Voseln). L?,
1912,	237—262. — Mi rt« ivan. LZ 1915, ^83 — Orožen Fran, LZ 1912. 678, - Orze,szkowa Eliza. LZ 1910, 3S3. — Pa j k Milan. 1.7. 1913, 391. — PeruSek Rajko. Carn, VITI, 191?, 133—7; LZ 1917. 221); Ki Mi) (918. +9. — Pintar Luka. LZ i9i3, 57$; Carn. VII, 1916. i30- 160; Tedenske slike i I, št, 48, — Prem k Josip. I Z 1913, — Prešeren med Sloiajii. LZ 1900, 783—8. — Sen ('kovici Andrej, Jniro 19. X. 1926; it. 241; KCM D 1927, 33—9. — Svetokni&ki Janez (jonnties Bapt. a S. Groce), slovenski pripovednik 1. del. Iz v, novomeške frinm, 1909, 11—32. — gerf Autan; Književni drobiž iz 1, 1830. („Cvetenjak ali rožrj^k", zadnja v d a ju-cici tiskana knjiga.) ZMS I1L 1901, 120—5. — Ternovec Matej. 17
1913,	615. ■ Trstenjak Anto». SN 1917, št. 289; LZ 1918, 79; tam. IX, 1919, 106 110, Volčič Edvard. LZ 19! 2. 55. — Vošrijak Josip, L Z 1911, 6i5. - Vi-abl Rudolf. 17, 1911, 56. — Zupan Vijiko, LZ 1915, 239.
38. V Slov. bioirr. leksikonu (l. i h 3. zv. Agustich [mre, Arko Fran, Arko Jernej. Rakoš Mrihal, liaroberg Otomar, Barla Milini, Berci Anion, Berefe Josip.	An Um, Blatnik Jože/, Borov-
ajak Joief, Brence Matej, Breznvnik Anton, Brinar Fran, Briniek Bogurnil, Bruaet Franc, Bučar J ii ti j, Rutic Alojzij, Burntk Valentin, Ca j n ko Valentin, Colr-itin Josip. CilenSek Martin, Ciper le Jas., Orahte Simon. ( Ah[i(>tl Jurij, Cerncj Lndovik, Golnik Dominik, Orna-poj Fran, Črn igo j Jos., Črnivec Anton, Dimnik Jnkob, Dolenec H in ko, Eger. En^elmann Leon. Engelman Vinko; Fafomc iranc, F&ludi Ja-noS, Fekotlja Andrej. Ferjančič Ivanka, Ferluga Štora n, Fetlich-Franklieim Lndovik, Fink Fran, Fischer Jožef, Flore Pavel, Fltszar Jfinoi. Fon Ivan, F ran Cel j Jernej. Frnnclietti Engc.tbert, Furlanii Lju-devit, (i ali rov šok Jos.. Gabršek Fran, Geiger Jožef, Gerber Matija, Gerkmann Franc, G i on t in i Janez, Chuičnik Jernej, Gnus Anton, Gobi^ Regiiia, Godec Anion, Gor&ič Bognš, Govekai Franc (Šolniki, Gradišnik Armin, Gregorič Alojzij, Gregorič Vinko, Grm Franc, Gross Peter, Hafner FratiC, Uauptinann Franc, Ilause.ithi.liler Janez, Ilelm Janez, I lep tu« Jan. Jurij, lleric Matija.
39 V slovenskem biografskem laksLkonu snopič 3—6 p rinili t il sledeče biografije; (3, 1928) II rov a t Fknentiii, Hubad Franc, llubad Josip, Ilimltk Dragoiin, Ih^ie Eran, Ivanetič Martin, Ivan6czy Franc, Jcmšek Franci Jani ar Ferdinand, Jančar France, Jeločnik Viktor,
Jelovček Martin, Jenko Frane Jožef, jereb Gregor, Jerovšek Franc, Jesenak (Jeschenegg) Janez Pavel, Justin Raj ko, Juvnncič Friderik, Juvanec Ferdo, Kadilnik France, ^ardaS Janol, Katlin Davorin, Kavčič Pavel, Kele Ivan, Kermavner Valentin, Ker ne Frank, Kidrič Frane, Klein Anton, Klein mu vr, Klekl Jožef, Klekl JožeF ml., Klemen^ Kocbek F-ram.
40.	(4, 1932) Kol ar Peter, Kolarič Ivan, K o lene Frane, Končan Fran, Končnik Peter, Koprivnik Janez. Koprivšek Leopold, Korban Josip, Korilnik Anton, Kontni k Gregor (Griša), Kos AtjffcMi-Cestni-kov, Kosi Anton, Koš an Janko, Košič (Ko^sics) Jožef, Košir Pavel, Kožuh. Josip, Krajec Janez, K raj ne Janez, Kryl Ivan, Kržišntk Jožef. Kržišnik Jožef Marija, Kiihar Stefan star, in ml., Kukovec Kliaa, Kn, naver Pavel, Kunšič Ivan, KUmič Mikloš, KiiTimič Štefai), Lah Evgeu, Lah Rado. Lavtar Luka, Laykaof (Lajakov) Žiga, Leban Anton, Le-ban Janko, l^enček Jernej, Leveč Fran c, Lilek Emili jan, Li,[>ež Viktor, lokar Janko, Lopan Jakob, Luthur Adam.
41.	(5, 1933) Macun Ivan, Magdič Franjo, Maier Anton. Majcen Gabrijel, Majciger Janez, Marn Franjo, Marn Josip, MarcJt Fran, Matek Plaz, Mayr (tiskarji), Mazi Josip, Mazi Vitko. Merhar Ivan, Mikič Fedor. Miklavčie Janja, Miknš Anton, Milic Jož. Rudolf, Mis F rant a, Močnik Franc, Mole Rudolf, M race Matija.
42.	(fc, 1955) Musi Peter, Navratil Ivajn, Nerat Miha, Novak Franc, Novak Josip, Oliban A ti ton, Omersn Nikolaj, Oražen Jati ko. Perko I.ovto, Perušek Raj ko, Perizzi Frane, Peslotnik Pavel.
III
UMRLI CLAN!




tANTON 13 K Z N i K
Bojen je bil dne 26. junija 1S8L v Ihanu, Klasično gimnazijo jc študiral v Ljubljani v letih 1S94, do 1902., ko je po maturi vstopil v ljubljansko semenišče J cr dovršil i. 190ti. teološke šinili je. Od L 1907 do 1910 je 51 udira I slovansko in klasif.no filologijo na univera v Graz-u in L 1910, promoviral za dr. pilil, na piHllagi disertacije Die Beton uugstv pen des sla-vischec Verbums, Od jeseni 1, 1911. dalje je poučeval slu-ven ščuki iji oba klasična jezika na gimnaziji v Št, Vidu nad L j ii bi jn.no, ki jo je u.d 1. 1937. pa do svoje smrti vodil kol ravnatelj. Pred nemško okupacijo v 1. 1941. se je z zavodom umaknil v Ljubljano; okupacijska lela je lesko prenašal, bil pa je vseskozi poln upa in dela. Ni iuU balo usojeno, da bi jth preživel; po kratki, vdano prenašani lx>lczni je dne 2o, marca 1914 umrl.
Bil je redni član, večinoma tudi odbornik Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani; dne Ifi. maja 194U. je bil izvoljen za dopisnega ¿lana ljubljanske Akademij« znanosti in umHnosli.
Ljubezen dc> rodnega j e ta k a in do preučevanja narodnega blaga je Breznika yx v gimnazijskih letih privedla do posebnega opazovanja jezikovnih pojavov in do jezikoslovnega itudija spioh. Že v petem snopiča štrekljevili Slovenskih narodnih pesmi (L 1900.) so bili objavljeni številni, fonetično ločni zapiski narodnih pesmi iz njegovega domačega kraja in bližnje okolice. Za tiste čase so ti zapiski že priča njegovega zanimanja £a dialekte, ki prav v slovenščini prikazujejo lak o pestro prelivajoči!
se skalo vokalov in in lokacijski h prelivov ter itnajo v marši-kakem obrobnem kraju še čvrsto ohranjene leksikalne starine, V tem pravcu se je njegovo delo še dolgo i asa vršilo; spisal je še prej, preden se je formalno posvetil filologiji, nekaj člankov o manj znanih besedah in o dodatkih k slovarsko že znanemu zakladu ter stvarno dobro ocenil dialektološko Studijo Torain-skovo. Sam je v prostem času zbiral gradivo slovenskih narečij, kadar se mu je zato nudila prilika, saj je dobro čutil, da je prav žfevi slovenski govor še vse premalo znan in da je prav lo neznanje največja ovira za pravilno usmerjen študij razvoja in življenja, slovenskega jezika. Že pri vseh teh riialekloloških zbirkah, ki so ostale v rokopisih, pa so zdaj vendar v Bajnoväevi Historični gramatiki VIL bile uporabljene In prej prekonlrolirane, je opaziti, kako se je Breznik zavedal najvažnejšega pojava slovenskega glasoslovja, povezanosti kvantitete in akcenta z vokalno kvaliteto in kvantiteto. Vseskozi je zalo vposlevan poudarek in akcentska morfologija; res du je v leni videli vpliv Valjavčevih in Skrabčevih študij, a obenem je lo kar najlepše izpričevalo za Breznik ovo pravilno, realistično pojmovanje jezikovnega ustroja. Vsa ta dela so bila dobra podlaga za njegovo poznejše načrtno delo: opisna slovnica in pravopis stojita v centru njegovega jezikoslovnega iskanja in študija. Večina njegovih krajših spisov, ocen in poročil, misli in ugotovitev se že suče okrog pravopis j a in pravore-čja, o čistoči knjižnega jezika, o besedišču, frazeologijl in slogu. t>» obsežnega opisa, kjer bi svoje misli, delo in dognanja s I mil v pregledno, sintetično popolno obliko, sicer ni prišel, čeprav se v dveh kolikor toliko zaključenih, vendar predvsem praktični uporabi namenjenih knjigah, namreč v „Pravopisu" in „Slovnici" rezultat njegovega dela že uspešno očiluje. Zbral je tudi za lo dvoje polno novega gradiva, ga pravilno ocenil in znal uporabiti.
Ni slučaj, marveč je zavestno ravnam je, da je za pravilno presojo razvoja slovenskega knjižnega jezika posvetil svoje delo lis t im piscem in dobam, ki v tem ali onem pomenu besede razvojno črto lomijo, da jo naravnajo na novo podlago m v novo rast. Tako je ob Hrenovih Listih in evangelij i h pokazal na 3Q0-
letno tradicijo tiste .književne jezikovne oblike, ki so jo izoblikovali tiaši protestantski pisci; ob študiju Pohlinovega slovarja pokaže, kako jo Pohlin vestno in zavestno tradicijo svojih prodnikov leksikograJov vsrkal in izredno motno vplival na vse poznejše slovarje; ob Japljevem prevodu s ve lega pisma j t točno orisal nastajanje prevoda, označil vbe Ln metodo prehoda ter pokazal, kako so se prevajalci polagoma otl začetnega, še suženjskega naslanjam j a na Dalmatina in Vulgalo opraščali in vendar se črpali besedni zaklad Dalmatinove biblije, zraven pa se uravnavali že i» Pohlmu in proti koncu lud i po Vodniku — vse le ugotovitve nam pojasne veliki prelom v no! ran j i zgodovini slovenskega knjižnega jezika, prehod od dolenjske podlage h gorenjski strukturi v glasoslovju. Prav tako temeljilo — da, prav v delavnico njegovo gledaS — je preštudiral trenja in izravnave, ki jih je knjižni jezik doživel v sredini 19. stoletja. Tako je vso razvojno dol» prav po virih preživel in postal samostojen delavec-, oprt na realno lingvistično gledanje. Čeprav je - da vzamem en primer — ogrodje slovenske opisne gramatike pravzaprav zgradil že Metelko, je znal Breznik vendarle izsledke novejših si oveni s ličnih raziskovanj in Iaslna dognanja s pridom m nazorno uporabiti. Tako je v svojo slovnico sproti, od izdaje do izdaje, vnašal novo gradivo, nove poglede in razširjal vsebini z novimi ugotovitvami; že površna primerjava med pno izdajo iz 1. 1916. in zadnjo v 1. 1934. pokaže bogato notranjo rast in s tem veliko skrb za nego knjižnega je si k a, pa naj se to tiče pravopis] a ali pravorečja, določitve razmerja pisave do izreke, na-glasovanja, sloga ali pa tudi tistih bolj obrobnih poglavij, ki dajejo prve poglede v zgodovino jezika.
Šc večja razlika je med njegovim. Slovenskim pravopisom iz 1. 1920. in onim iz 1. 1935. Res da je la izdaja kolektivno delo, ali kot sodelavec, vem, da je največ gradiva dal Breznik sam in vsa načelna ki tudi podrobna vprašanja so zvečine bila rešena po njegovih določilih; s Leni ali on:im se sicer ni mogel sprijaznili, ker se kar ni mogel otresti zastarelega nazora, -da ima pravilnost knjižnega jezili a podlago v zgodovinski utemeljenosti in ne v skladnosti s svojo posebno strukturo in v
splošni rabi. Nekako bal se je tudi ortoiouičnili norm; v posameznih člankih in v prvi izdaji Slovnice je sicer temeljna sponi a ali zanemarjena vprašanja pravilno rešil, a v jK>znejših izdajali je to opustil, prav lak» je orlofonijo in akcent uacijo v Pravopisu prepustil KamovAu, v ¿oliki izdaji Pravopisa, ki jo je v sklada s svojo slovnico priredil, pa zopet opustil. Izredno bistroumno in s primernim gradivom ter z naravnost spretno argumentacijo je znal „Pravopis" pred kritiki branili (št. 53.). Ni pa seveda njegova krivda, če so orligralske norme ualelcle včasih na odpor; saj sb»venski knjižni jezik do najnovejše dobe tli imel trdne vzgo-jevalne osnove, pač pa so se v slovenski sredini prepogosto našli možje, ki jih je prej vlekla samovoljnost kol disciplina Kako je znal si roko v ii i slavistični svet pravilu» oceniti Breznikovo delo za kulturo našega knjižnega jezika, za lo navedem samo izčrpni članek Julinsa Heidenreieha-Dolunskcgu v knjigi Slovanske spisov ne jazvkv v dobe pHlomne (1937), str. 149—163. Skratka, Breznikovo delu je solidno, je znak trdnega znanja in previdno premifiljenega utiranja normativnih smernic za ustalitev, rast in kulturo slovenskega knjižnega jezika.
Te značilnosti svojega ¿Indija je posebej pokazal še v posameznih študijah, ki niso več izključno s lov eni stičnega značaja; po njih je njegovo ime poslalo znano tudi on s ton meja slovenske zemlje in je bilo in ho spoštovano v krogu slavistov sveta.
O Brezniku glej: Slov. hiogr. leksikon I, 59; J. Šolar, Slov. 26, VI. 1931; Zv. liizjak, .iulro in Jugoslovan 20, VI. 1931; Mentor 19 (1931—2): J Šolar, Pri slovenskem slovničarju; J. Lov renčič, Prvo srečanje (oh petdesetletnici); slovenski dnevniki ob smrti dne 26. III. 1944; dr. J. Lov renčič: Umrl je muz, Slov, uči-itelj 45, let., IS—20; .1. Moder, Ob grahu učitelja in vodnika, Gledališki lisi 1913—4, 181—4; J. šolar: Ikr. Anton Branik, Jezik naših časnikarjev in pripovednikov; Cvetje iz dom. in tuj, logov 19. knjiga, str. 5—63; LeLopis AZU 1, str. 157—100; JuLius Hei-denre.ich, Spisovnč jazvkv v dobe pri lomne, 1937, str. 149—163; Iv. Zoreč, Slov, 3, IV, 1944 (delo 2a Železničarsko terminologijo); Lino Legjša, Nekaj spominov na dr. A nt, Breznika, Slov. Poročevalec VI (1945), št. 128 (dne 16. IX. 1945).
S P IH 1 AN TONA BREZNIKA
Knjige
1.	Slovenska slovnica za srednje šole. Cclovcc 19 IG. Tiskala bi založila tiskarna Družbe sv. Mohorja, sir. 276.
Prim.: joa DdieveC DS XXIX (1916), 271— 3; j. A. Glonftr IZ XXXVII (1916), 2.S4; Kr. Mohorič Sn XIV (1916), 235—7, 286—7; J Os. Torti i nžek Popotnik 1917, 121—9; a. TšciiLonik Cos X (1916), 230—1, 336—40 (o metafori in motonim'iji); (iramrn aliens (f)rof. J. Arnajcc) Mir i L nvg. 1916 (št, 52),
2.	Slovenska slovnica za srednje šole. Druga, pomnožena izdaja. Tiskala in založila tiskarna Dr. sv. Mohorja. Preval je 1921, str. 248.
3.	Tretja izdaja. Preval je 1924.
4.	Slovenska slovnica za srednje kile. Četrln. pomnožena izdaja. Založila Družba sv. Mohorja v Celju 1934, sir. 2fifi.
Prim.: Glotial j-: Ob rovi izdaji Brezniknve slovnice. Sodobnost n (1934), 531—7; Rohič Maks Popotnik LV1 (1934—35), 71, J07. 134, 174, 249 In Jutro XV, 212 (15. IX. 1954); Debel jak Anton Jutro XV št. 321 (26, IX, 1954); Jesenov oc F r. Mentor XXII (1934—35), 70; Breznik Književni glasnik MD 1 (1934), 39—KI (avtorjevo poročilo o knjigi).
5.	Slovenski pravopis. Založila Jogoslov. knjigarna v Ljubljani 1920, str. 104.
Prim.: Fr. llcšič SN 19. tiov. 1920, št 2J. K. Popotnik 1921, 91—3.
6.	Slovenski pravopis (priredila A. Breznik in It. Ramovš). Izdalo in založi In Znanstveno društvo. Ljubljana 1935, str, 300.
Prim,: j. XVI, št. 75. str. 5 (2S. 111. 1935) o pripravah; J. XVI, 259, 7 (8. XI. 1935) napoved lizkla; T. Defeetjak S LX1II, 267. 5 (20. XI. 1935): B. Borko, Po i vidu -Slov. pravopisa J. XVI. 272, 7 (23. XI. 1955): I. Koštial, O naše™ novem jezikovnem zakoniku ŽiS XVIII (1955). 296—7, 306—7 in XIX (1936), 28: VI. Levstik, Okoli Slov. pravopisa LZ LVI (1936), 113—6; A nt, Debel jak LZ LXV (1955). 670 in MiD I (1935} 179—BO; Tnko ( - Iv. Kolnr) Mil) H (1936), 85-7: i. KoStial. Ojia-rke o novem pravopisu Ml. XVII (1956). plain. £1. I, 2, 3: Pomenki O novem Pravopisu S LX1IL 296 (24. XII. 19^3. božična priloga Str. 6: 1. dr Brc-z-nik. 2, dr, R, Koinrič. urednik dr. j. T'ojjaeuik, 4. korektor lista); jos. Tominšek, Anribarbarus P V XXXVI (1936), 326— S, 4U~—S; Maks Krem-
žar. Zdrav. Testa. VIH (1956). 138—9; M. Cernič. Slovar slov. jezik in naše vsakdanje zdravniške potrebe Zdr, vestn. IX. {1937), "4—6, 315—21; A. Debel j ak, Odmev L kritik o „Pravopisu" IX LVI (1956), 305—8; joža G Ion ar. „Slovenski pravopis". V Ljubljan1! 1956, založil avtor, str. 4-7. (P-onatisk uvoda v ,Slovar slov, jezika',); Breznikov odgovor „Ocenjevalcem SP" gl. med članki. — Slovenščina po novem pravopisu SN 23. XI. 1935, 2; Prvi sneg m prvi pravopis SY 26. XI. 1955; fjo (= Fil. Omladič), Hiugola Aleš in fuflja Adelajda, Napisano v senoi novega Slov. pr. J XVI, 279, 9 (1. XII, 1935); M. Jelene (= A. Bizjak ), Nova pisari j a J XVI, 283, 3 (5. VI f. 1955); Trndvčan {= Pavel K ar! in). Novoletna (pO novem sto v. pravopisu) ] XVII, l, 5 (1. I-1956) — sonet, zložen iz nevsakdanjih besed v SP; Fjo (— Fil. Omladič), Okoli Ringole Aleša in Slovemsktsga pravopisa Ban. jutro IV. 7, 4 (17. }(. 1936); Niko Pirnat, Novoletni 1:9L Martina Letoplsca J XYII, 1 (1.1. 1956) s karikaturama Breznika in Ramovš» kot slov. blago-vestnikov (karikatura jri>nati«ijena v knjigi Spis. jaJ.. v dobi* prit. str. 156),
7.	Slovenski pravopis. Mala izdaja Priredila A. Breznik in F, Ramovš. Založila Ju gos lov. knjigarna v Ljubljani 1937, str, 234.
Prim,; S LXV, 267, 5 (20. XI. 1957); R. Kolarič S LXVTf 7. 5 (II. L t95S); ML XIX (1958), 112; P 1.1 X (1957- 38). J44: Mi XXV (1937 -3«). 175, S LXV, 154, 5 (16, VI, 1957) nad rob no poročilo o odloku banskf aprave, naj ee s Sol. 1, 19"—38 obvezno uvede pisava v smislu SP. — I-ran 'lom in Se k. AntiBarbarus PV XXXVII (1937), 292; Planinci o enotnem pravopisu MiD III (1937), 267.
8.	S loven s ld pravopis. Mala izdaja. Priredila A. Breznik in F. Ramovš. IJrugi, Eieizpremttijetii natis. Založila Jug<wl. knjigarna v Ljubljani 1938.
9.	Grško-slovenski slovar. S .sodelovanjem dr. A. Breznika i,n tir. Fr. Jercta sestavil Anton Dokler. Zal. knezoškof. zavori sv. Stanislava v St Vidu n, Lj. Ljubljana 1015. Breznikov ddež je etimologija.
Pri m.: dr, J. Samsa DS XXIX (I9l6), 20—4 (oeena),
10.	Slovenska čitanka za višje razrede sred. šol. S sodelovanjem dr. J. Rezjaka in dr. A. Breznika sestavil dr. Iv. Graferi-atier I. del. Jugoslov. knjigarna, Ljubljana 1921, 8 + 320 str.
11.	Slovenska ti tanka ¿3. višjo razrede sred. šol. S sodelovanjem dr. J. Bezjaka in dr. A. Breznika sestavil dr. Iv. Graf en-auer. II. del. Kr. založba Šolskih knjig in učil, Ljubljani I9!i2. 2 + 307 + 3 str,
12,	Slovenska čitanka za višje razrede srednjih šol. IIf. del. S sodelovanjem dr. J. Rezjaka in dr. A. Breznika sestavil dr. Iv. Grafenauer. Ju gos lov. knjigarna, Ljubljana 1925, str. 279 + 7.
13.	Slovenska slovnica za 3. in 4. razred sred. Sol. Sestavili dr. A. Breznik, dr, A. Bajec, dr. R. Kolarič, dr. M. Rupel, A. Suvre in J. Šolar. Slavistično društvo v Ljubljani 1940.
11. P. Stanislav škrabec, Jezikoslovni spisi. I. zvezek, 4. snopič. Oh javil dr, A. Breznik. Leonova družba v Ljubljani 1919, str. 401— 608. Na 2. str. ovitka Rre.znikovo sporočilo in na 2. si rani .naslovnega lista, priloženega lenm snopiču škrabčeva razločevalna znamenja v razmerju s Fleleršnikovimi, srbskimi in slovanskimi.
15. P- Stanislav Škrabec. Jezikoslovni spisi. II, zvezek, T, snopič. Ohjavil dr. A. Breznik. Izdala Loonova družba v Ljubljani 1921, 1-80.
IG. Dr. Anton Breznik, Jezik naših časnikarjev in pri poved -nikov. Priredil Jakob Šolar v zbirki Cvetje iz domačih in tujih logov 19. Za]. Dr, sv. M. V Ljubljani lil M, str. G5—213. Ponatisi njegovih razprav in člankov iz I)S in f.JKZ.
fia:prave in članki
17.	Slovarski navriki. DS XVII (1904), 63—4, 127—8, 191—2, 255—6, 320, 383—4, 447-S, 551—2.
18.	Pogreški pri nekaterih priponah. DS XVII (1904), 427—31.
19.	O stavi dopovednega glagola. DS XVIII (1005), 1G2—G.
20.	O tujkah m izposojenkah. DS XIX (1906), 149-54.
21.	Kako je v naši pisavi s lujkami? DS XX (1907J, 557—60.
22.	Besedni red v govoru. DS XXI (190S) 222 -30, 258— 57, — Izšlo tudi v punatisu, založila Kailol. bukvama v Ljubljani 1908, str. 64.
Pri m.: p. St. ¿krateč. Cvetje XXV, Št, 10 (platnice}: Dr. L. LZ XXXVIII (1908), 506—7.
23.	Kako se besede jemljejo. Mentor 1 (1908^09), 0—7, 34—6.
24.	O učenju srbohrvaščine. Mentor I (1908—09), 64—6, 113—4, 139—41, 185—7, 210-12, 282-3.
S"
— 67 —
25.	Slovanske besedo v slovenščini. &is 111 (1909), 268—80. 315—18. Izšlo tudi v ponatisu, zal. K atol. bukvama v Ljubljani 1909 v 46 str.
Pl im.; p. St. škrnbec, Cvetje XXVI (I9<W), Si. 10—12 (platnice): dr. Jos. Tominšak, Sn IX (i9IO>, 55—S; dr. L. Lchard. DS XXII (1WS. 476.
26.	I>ie Betonungstvpen des slavi sch en. Verbums, AslPb XXXII (1911), 399—454.
Prim,: dr, Jos. Tominšek. XX FV (191 i), 107—8; Iv. Koštial, L L XXXI (19111, 278.
27.	Zanimivosti iz našega slelja. Mentor HE (1910—II), 135—G, 157-9.
2S. Naglas v šoli. VL i zve si je lin. šk. privatne gimnazije v Št. Vidu n, L j. 1911. 3—25. — lVntL: Iv. Koštial, LZ XXX f
(1911).	49S.
29.	Besedni homunkulos. Mientor IV (1911—12), 64—6, 110—13, 161—3, 183—5. 284—5.
30.	Prvotne predstave o Bogu. čas V (1911), 26—30.
31.	Dr. K. štrekljn za spomin. DS XXV (1912), 152—5.
32.	Izreka v l«>cxiji. Vil. izvestje kn. škof. privatne gimnazije v ŠL Vidu n. L j. 1912, 3-26.
Prim-: Lfenard) DS \XV (1012), 512; dr. j. Dolicvcc ib. 512—5; ! . Pintar, LZ XXXII ill-"2), 451; Fr. Ramovš, Nastavni Vjesnik XXI
(1912),	227—9; L. Pintar, AslPh 54 (1915), 595—8:
33.	Razvoj novejše slovenske pisave pa Le v cev pravopis. D S XXVI (1913), 28 -32, 67—71, 103-5, t46—50, 192—5, 230—3, 206—7, 314—7, 318-51, 394- 7, 429—32, 473—6 - DS XXVII
(1914),	20-4, 121-4, 100-3, 193—5, 235—8, 265—S, 369-72, 403—5 — DS XXVIII (1915), 23—5, 99—100, 331—43.
Prim.: dr. Jos, Debevec, DS XXVII (1914), 59 si. in DS XXVIII
(1915).	557,
34.	Začetna poglavja iz slovenske slovnice. IX. izvestje kn. šk. privatne gimu. v Št. Vidn n. Lj, 1914, 3—32.
P rim.: Jo* Dsbevec, DS XXVII (1014), 356—8; L. Pintar, LZ XXXIV (1914), 5S5—7; o. Si. Škrabec. Cvetje XXXI (1914), št. 7, 4. str. platnic; Iv, Koštial, Veda V (1915), 18—55; Fr. Ramovš, Sn XIII (1915). 94^5-
35. S edem desetletnica p. Stanislava Škrabca. DS XXVII (1914), 70,
3G. Lile rama tradicija \ „Evangelijih in listih". DS XXX (1917), 170-4, 220—30, 279-84. 333—47.
37.	Novejše napake slovenskega slo&a OS XXXI (IS 18); 1. Raba prislovnega določila načina. 54— 5; M. Prislovni odvisni stavki. 108—9; III. Baba predlogov ..5 (z) in „od" pri trpnem deležniku. 165 -G; IV. Francoski zloženi stavki, 21 (j—8.
38.	O. Stanislav ¿krabee. CJKZ I (1918-19), 218—2(5. Pon a lis v Cvetju \l dom, ki tujib logov 1(1, 2,TI—43,
39.	O. Stanislav Skrabec. ČNZ XXr (1919), 153—7,
40.	Jezikovne ocene. DS XXXI! (1919), 39—40, 162—3, 289—90. - DS XXXIII (1920) 84-5. - DS XXXVI (1923), 2G-8, 55—7, 88—9, 123.
41.	O Slovenski izreki. Slov. učitelj XXIV (1923), 4—7, 43—7, ¡Vi— CO. — Slov. učitelj XX. VI (1924), 4—(j, 44—6.
12.	Slritarjev slog. DS XXXVII (1924), 130-4. Ponatis v Cvetju iz dom. in tujih logov 19, 221—232.
13.	Poglavje o imenih. K;ij krstna imena pomenijo. KGMD 1925, 29-30.
44.	Slovanski slovarji. Razprave ZDE V iil (1926), 110—74.
45.	Popovičcv Specinten vocahttlarii vindocarniolici ter Pohlinov Glossarkmi slavicum. ČJKZ VI (1927), 91—9.
46.	Japljev prevod sv. pisma. ČJKZ VII (192S), 77—106.
47.	Dobrovskega vpliv na slovenski pismeni jezik. J ose i Dobrovskv, 1753—1829. Sbcimik staU, V Praze 1929, 1—22.
48.	Je/j k v kmečki povesti. DS XLI1I (1930), 28-32. Pona-lis v Cvetju iz dom. in tujih logov 19, 65—75.
49.	Vpliv slovenskih slovarjev na srbskolirvatske. ČJKZ VIII (1931), 16—67.
50.	O časnikarski slovenščini. DS XLVI (1933), 72—5; 1. Klehveis 75-S2; 2. Levstik 141—6; 3, Anion Tomšič 200-6; 4. Jurčič 255—63 in 312—20; 5. Ivan 2ele.znikar 420—4; 6. Od 1. 1892—1918 524—7. Ponatis v Cvetju iz dom. Ln tujih logov 19, 76—146.
51.	Jezik naših pripovednikov. DS XLYIi (1934): L Jurčič
54—93;	2, Strdar 176—181; 3. Tavčar 271—6; 4, Detela 510-14; — DS XLVIII (1935): 5. Kersnik 77—9; 6. Mencinger 338—41; 7. Trdina 427-30; 8. Iv. Cankar 505-10; — DS XLIX (1936): 9. Finžgar 71—5; 10. Meško 315—18. — Ponatis v Cvetju iz dom. m t. 1. 19, 147-220,
52.	I zid a je. na£)k pripovednikov. DS XLVII (1934): 1. Jurčič 229—35; 2. Tavčar 3S4-8.
53.	Ocenjevalcem Slov. pravopisa. Slovenec LXIV (193G), ii. 262, 2(53, 265, 266, 267, 269. 272 z dne 13., 14., 17., lik, 19., 21. in 25. novembra 1936.
54.	Slovenske besede v češ čin i slovaščini in poljščini. Kova-čičcv zbornik - ČZN XXXII (1937), 213-8,
55.	Iz zgodovine novejših slovenskih, slovarjev. tZN XXXIII (1938), 17-32, S7—98, 147—65.
56.	Kasielčev latinsko-stoveuski slovar. Slov. jezik 1 (193S),
55—62.
57.	Primeri predikalnega nominativa v slovenščini. Slov. jezili IV (1941), 33-39.
58.	Rodbinski priimki iz starih svetniških imen. KM D 1942,
68-70.
59.	Stavčna negacija v slovenščini. Razprave AZU filoz.-filol.-Jiist. razred I (1943). 159-200.
60.	Kako besede izgubljamo. Slovenčev koledar za L 1913,
69—70.
61- Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe. Slov. učitelj XLIV (1943), 9—11, 38—4], 76-80.
Prim-: dr. F t. Grivec, SU XLIV (19+3), 3?—S; S S. VI, l<>+3, str. 3; S 9. VI. 19+3, str. 4; col. IV: dr. L. Potočnik S t! 19+3, i 12—1+.
62.	Zloženke v slovenščini. Razprave AZU filoz.-filol.-hist. razred II (1944), 53-76.
63.	Ljudski jezik. Narodopisje Slovencev ti. del, Založba Klas, Ljubljana 1945. Posebni odtis 5—II.
63 a, Maks Pleteršnik. Članek za SI! L postavljen že od 1.1939, a še ne natisnjen in objavljen.
Ocene in poročiía
G4. Dr. Jos. Toiiiinšek: Narečje v Bočni in njega sklanjatev. J ah res her. des k. k. Kaiser Fr. Jos. Staatsgymn. in Krainburg 1903, str. 27, — DS XVI (190:j). 626—7, ocena.
65.	l>r. K. Štrekelj: Prispevki k jJoznavanju slovenskih krajevnih imen j*> nemškem štajerju J. — Slovensko cesarsko odločilo iz leía 1675- Oboje ponatis iz CZN I. — DS XVII (1904), 370—1, poročilo.
66.	Dr. K, ¿1 rekel j: Zur Kenntnis der slaviscben D emente im italienischen Wortschätze. Así Ph. 26. 407—436. — DS XV II
(1904),	«1—2, j>or.
67.	Dr. K, älrekelj; Zur sla vischen Lehnwurterkuiide. Denk-schr, der k ais. Akademie der Wissenschaften in Wien, Phil, bist. Cl, Bd. I, 1904, str. 89. — DS XVII (1904), 49S-9, poročilo.
6S. ToaninŠek Josip: Smeri našega pravopisa in pravorečja. Ponatis iz Slovana 1904, v Ljubljani 1904. — DS XVII (1904). 629—30 (ocena).
69.	O/.vald Karl; Zur Phonetik des Dialektes v. Polslrau. S. A. aus dem 14. Jb. des k, lt. Staatsgymn, in Görz. Goriška tiskarna A. Gahréeek 1904. — DS XVII (1904), 098-9 (ocena).
70.	Dr.'Iv. ŠLrekelj: Kose, Käser, Koch. Zft. f. deutsehe Wortforschung V. Bd., 4. H. Mg. Trübner, Sirassburg. - DS XVIII
(1905),	247 (poročlo).
71.	Dr. K. štrekelj; Slavi s che Worlden Lungen. AsJPh. 27, 41-72. — DS XVIII (1905), 375—6 (poročilo).
72.	L. Pintar: Zur Etymologie von „prešuštvo*, i z Asi Ph. 27, 2. 314-20. - DS XVIII <1906), 631 (poročilo).
73.	Iv. Grafenauer: Zum Äcceurte im Gaillhalerdialekte. AslPh. 27, 195—228. — DS XVIII (1905), 695-7 (ocena).
74.	Gorski venec vladike črnogorskega Petra II. Pelroviča-Njeguáa. Prevé1 Bajko Perušek. Prevodi iz svet. knjii. Slov. Malica v Ljubljani 1907, str. 302. — DS XXI (190S), 330-1 (ocena).
75- Medved: Poezije II. del, Ljubljana 1909. — Mentor I (190S-09), 99—101 (ocena).
76. Dr. K. Štrekelj: Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. Pos. natisk iz ČZN V in VI Maribor 1909. —
Mentor II (1909—10), 4tt— 7 (poročilo). — DS XXII (1909), 525 (poročilo).
77.	Ivan Grafenauer: Zgodovina novejšega slovenskega slovstva L del. Od Pohlina do Prešerna. Ljubljana 1909. — Mentor II (1909—10), 71 (por.)
78.	Dr. Jos. Toniinsek: Antibarbaros. I. L. Scbweukier Ljubljana 1910, str. 63. - DS XXIV (1911), 35-7 in 79 (ocena).
79.	Paul Diels, Studien zur slav. Betonung, dostavki k razpravi. Roczuik slawistyczny IV, Krakow 1911, str. 148—51.
SO, Dr. M. Murko: Zur Kritik der ..Geschichte der ältesten südslav, Literaturen". An die Leser des AsIPh. Lail.mch 1911. — tas V (1911), 142 (poročilo).
8L Dt. K. ätrekelj: O Levčcvcni slovenskem pravopisu in njega kritikah. V Ljubljani 1911. - DS XXIV (1911), 405 (po-ročtilo).
82.	Dr. K. Štrekeij: O nekaterih ¡»obijanih pravi!ili slovenske pisave. Posc-bnl natjsek iz LZ letnik XXXi. V Ljubljani 1911. — DS XXV (1912), 72—74, 114 (ocena).
83.	D.r. Janez Mencinger: Izbrani spisi. Izdala Matica Slov, Uredil dr. Jos. Tomirtäek. L zv. Ljubljana 1911. — DS XXV (1912), 114—5 (ocena).
84.	Dr, Fr. IleSič: Izgovor slovenskega knjüoega jezika. LMS za leto 1912. str. 50 67. — I)S XXVI (1913). 113—4 (ocena).
85.	Peter Bohinjec: SredooinicL Izdalo Tiskovno društvo v Kranju 1913. — DS XXVI (19l3), 235 (ocena).
8G. i v. Grafenauer: Zbirka slovenskih povesti. H, zv- Fr. Erjavec, Hudo brezdno hi drugi spisi. K atol. Bukvama v Ljubljani 1913. — DS XXVI1 (1914), 165 (ocena).
87,	Prof. Miroslav Zakelj, Mentor VIII (1915—16), 203-4 (nekrolog).
88,	Svetčeva. devetdeseti« tnica. DS XXIX (1916), 335—6 (zapisek).
89,	P. St. Äkrabec: Jezikoslovni spisi. I. zvezek 1. snopič. Leonova družba v Ljubljani 1916. — DS XXX (1917), 70 (ocena).
90.	Dr. Fr. RamovÎ: SSoveoisehe Studien, Heft l. l>ic moderne Vokal redu ki ion, Pos. odtis iü AslPh, 37, 123—215, — DS XXXI (1918). 103 (poročilo).
91.	P, Sl. Skrabee: Jezikoslovni spisi I. zv. 3. snopič. Leunova družba v Ljubljani 1913. — DS XXXil (1919). -il (poročilo).
92.	Naše jezikovno edinstvo. DS XXXV (1922), 138-9 (zapisek, nedokončano).
93.	Mnenje o stališču duhovnikov do umetniških siru j. Ljubi j. Škofijski list 1922, 4 il—li. Ponatis in replika ur. L Z (Fr. Albrechta) v LZ XL11 (1Î122), frlfi—9. Prim, DS XXXV (1922). 479.
94.	Kantov5 Franc: Historiina gramatika slovenskega jezika, II. Konzonanlizem. V Ljubljani RÎ24. (Skupaj z J. Šolarjem) Zeitschrift f. slavisehe Philologie 11 (1925), 555—03 (ocena).
95.	France Kidrič: Zgodovina slovenskega slov siva. Od začetkov do marčne revolucijo. Izdala Matica Skw. V Ljubljani 1929. L snopič, str. 136. — DS XLII (1919). 21Ü-7 (ocena).
96.	France Kidrič: Zgodovina slovenskega slovstva. 2. snopič. Izdala Mat. Slov. v Ljubljani 1931. DS XLIV (1931), 523 (ocena).
97.	Ramovš Fr.: Dialekloluška karla slovenskega jezika. Ljubljana 1931. — GMDS XII (1931), Tri—5 (poročilo).
98.	Koštial Iv.: llrus književne slovenščine. Drugi nalisk Založila DM v Celju 1931. — Cas XXVI (1931-32), 277 (ocena).
99.	Dr, R. Andrejkai Napake v slovenskem izrazoslovju, V Ljubljani 1931. Samozaložba. — Cas XXVI (1931—32), 277 (poročilo),
100.	Slovenska slovnica 4, izdaja. Književni glasnik I (1934), 39—-10 (avtorjevo poročilo o lastnem delu). I1on a Lis v C vel ju iz dom. in tujih logov 19, 30—32,
101.	Dr. Joža Glonar: Slovar slovenskega jezika. Izd. Umetniška propaganda, Ljubljana št. L — Slovenec 23. marca 1935, LXII1, š I. txS, 4—5 (ocena).
102.	Ivan Grafenauer: Karolinška kateheza ter izvor brižin-skih spomenikov in čina nad ispovëdajaàtiim se. Razprave Zn. dr. 13, filol. — lingvistični odsek 2. V Ljubljani 1936. Slov. LX1Y.
it. 293, sir. 5 (22. dec. 1936) in Popravek št, 296, str. 5 (29. dec. 1936) — ocena.
103.	Ivako je z vejico pri narekovaju? Odgovor na urednikovo vprašanje. Mladika XIX (1938) na 3. sir. platnic št. 3 (marec).
104.	Ob 150 letnici rojstva Vuka Karadžiča. S J 1 (1938), 178 (zapisek).
105.	Ob 20 letnici smrti p. St. Skrabea. Cvetje z vrtov sv. Frančiška L V (1938), 290—2 in ]M>natis v Kočevskem Slovencu U, šL 26 in 27 15. ki 25. sept, 1939 (spominski zapisek).
100. Najnovejše razprave trni v. prof. dr. Fr. Grivea. Slov. LXVII, 5. dec, 1939, sLr. 8 (poročilo ob kri Lik ali knjige o Koclju).
107.	Prešernova Puščica brez zela. Slov. jezik III (1040), 182 (zapisek).
108.	Nova razprava prof. Grivea. Drugi frtsinški spomenik in Girilova književna šola. GMDS XXII, 106—115. Slov. LXIX, št. 302, str. 5 — 30. dec. 1941 (poročilo).
109.	Novo delo o brižfinskih spomenikih. Dr. Frane Grivec: Zarja stwe slovenske književnosti. Fr i sin sli i spomeniki v zarji sv. Cirila in Metoda, Ljubljana 1942, — Slov. LXX, št. 53, str. 3 — 5. mlarcu 1942 (poaročilo).
110.	Kranzinayer Eberh.: ltesle germanisehen Lebens in Karntner Orlsnam^n. CarinIhia i, 1942, str. 105—111. — GMDS XXIV (1943), 121 (ocena).
+ RIHARD JAKOPIČ
Dne 21. aprila 1943 je v Ljubljani na svojem stanovanju na Novem trgu št. 2 v prvem nadstropju umrl redni član IV. razr. Slovenske akademije znanosti in umetnosti, starosta in prvak slovenskih slikarjev Rihard Jakopič.
Rojen je bil dne 12. aprila 1859 kol sin Franca Jakopiča, trgovca j. deželnimi pridelki in Neže roj. Doliaii v Krakovski ulici št. 11 v Ljubljani. Obiskoval je ljudsko šolo na Grabnu, nato pa v 1. 1879 do I8S7 realko, kjer je v G. jazr. iz kemije padel. Nadarjenost za slikanje se je pokazala pri, njem že v olroški dobi in je že šest le len upodabljal z risi m prizore iz otroških iger. Ko mu je oče kupil prve barve, je že v ljudski šoli začel slikati po lastnih opazovanjih, tako da je že nekako z dvanajslim lelom zaslut.il probleme impresionističnega slikarstva. Zelo ga je mikala tudi glasba. Po ponesrečeni šesti šoli pa se je odločil za slikarstvo in nazaduje preprosil stariše, da so ga pustili na Dunaj. Tako je jeseni 1S87 napravil sprejenuii izpit in sc vpisal na akademijo likovnih umetnosti na Dunaju. Ker je nevarno /bolel, se je med letom vrnil domov. Jeseni 1S8S se je ponovno vpisal in po 2 semestrih napravil izpite ri ileoreličnih predmetov. Jeseni 1SS9 je odšel v Monakovo in 2 semestra študiral na akademiji. L. 1890 pa je prestopil v AŽhetovo privatno šolo, ki je bila takrat ustanovljena deloma prav po pobudi Jakopiča in Vesela. Tu je ostal dve leti, nato pa je do 1. 1900 poleti slikal doma na deželi, pozimi pa se je vračal k Ažbetu v Monakovo. Delo v prosLi naravi mu je postalo odslej načelo. V Monadcovem je veliko slikal skup-
no z Ve se lom v angle S ke m vrtu v Schwabingu, Doma jc slikal najprej v Stranski vasi pri Dobrovi, kjer mu je leta 1900 dru-goval M. Jama, ob Soli i v Čemahovcih, slikajoč 1902 skupno z Jamo, ki se je listi čas naselil v Kraljeveti, nazadnje pa od 1902—1900 v Škof j i Loki in okolici, kjer sta slikala tudi I, Grobar in M, Slemen. Pokrajina od Godešč do Pevncga in Crngroba ter od Trate do Stare Loke je bila kraj njihovih prizadevanj, L. 1903'4 ga je Tt-ler Žmilek zvabil za en semester v Prago v Hyuiaisovo šolo. L. 1904 je bil na Dunaju radi razstave slovenskih impresionistov pri Micthkeju. Kol pripravo zanjo je s tovariši ustanovil prvi slovenski umetniški klub „Sava". L. 1901 se je v Škot j i Loki poročil z Ano Czeniv. L. 1905 je pol oval kol delegat „Save" v London, a se je v Kolnn ponesrečil in se preko Pariza, kjer je ostal nekako teden dni, vrnil v domovino. L. 1906 se je za slabi o preselil v Ljubljana. Stanoval je najprej na Elnonski cesti it. 2, nato pa do smrti v L nadstr. hiše št, 2 na Novem Irgu. Svoj atelje pa si je uredil in ga užival do smrti v hiši, ki jo je kol sosednjo hiiio K ¡bardo ve rojstne „Malevžatove"' liiše v Krakovski ul. 11 dokupil njegov oče. V zavesti, da potrebuje slovenska umetnosL tudi lastno ognjišče, je iačel L 1908 na svoj riziko zidati pod Ti voli jem po načrtih ar h. M, Fabianija razstavni paviljon. Dograjena je bil 1909 in odprt za javnost s lil. slovensko umetnostno razstavo. V zadnji proslor paviljona je preselil Jakopič s™jo privatno slikarsko šolo (najprej v Goj -zovi liLŠi na Bregu, za leni v lastnem aleljeju), ki jo je ustanovi! skupno s Sierneoom 1. 1907, a jo je od 1908 do 1914 vodil sam. Med učenci te šole so bili Pavel Gustirtčič, Anka Zu^nc, Fr. Mesesnel, Mira Pintar, L. Dolin ar bi dr. L. 1913 se jc za krajši čas naselil na Rožniku v bliiini Ivama Cankarja» do katerega je gojil velike simpatije. Radi gmotnih stisk je i. 1923 prodal paviljon mestni občini ljubljanski. Odkar se je I 1900 preselil v Ljubljano, jo je le redko zapuščal in it udi to predvsem radi slikanja v naravi. Njegova torišča so bila ra®en Mir j a, na katero so ga vezali otroški spomini. Rožnik, lía rje ali, kakor se je sam izražal. Morast, okolica Škofje Loke, okolica Novega mesla, Po-savje, Šmarje pri Ljubljani, Količcvo pri Domžalah, kamor ga
je L 1933 povabil radi večjega naročila industrijalec Fr, Bonač in 1- 1929 Oros) avje na Hrvatskem po povabilu iodus tri jalea Milana Prpiča. Kljub ostrem« odporu ekspiesion i stične generacije po prvi svetovni vojni proti impresiónusmu, čigar vodilni predstavnik je bil, je R Jakopič s simpalijami spremljal težnje mladine, o čemer zgovorno priča njegov obisk pri novomeški mladini L 1920; tudi v času najoslrejšega boja je ohranil simpatije vseh ter se že sredi prvega povojnega desetletja uveljavil zopet kol nesporen prvak slovenski k umetnikov. Sledila so končno tudi javna priznanja, med njimi najvišje, ko je bil imenovan dne 7. oktobra UlliS za rednega člana IV. razreda Slovenske Akademije znanosti iti umetnosti- Zadnja leta je hiral, odkar se je proti večeru na sv. Miklavža dan J. 1035 med deiuoi v ateljeju zgrudil; kljub temu pa je do zadnjega, kolikor je le mogel, slikal in mu je smrt skoraj dobesedno iztrgala čopič iz rok.
Kot umetnik je Jakopič zelo svojevrsten pojav. Redek je namreč umetnik, ki nekako instinktivno zasluti svojo umetniško nalogo in jo vse življenje brez koiebanja zasleduje in razvija. Lastno, že v rani mladosti uveljavljajoče se razpoloženje je v njegovi umetnosti vsekakor važnejše od katerekoli umetniške šole, ki jih je vsaj po zunanje prešel celo vrsto. V realki mil je bij vzpodbuden učitelj risanja Fr. Globočnik. Zasebno ga je poučeval Listi £as v slikanju tudi Jurij Tavčar, a mu več ko neko j tehničnega znanja ni bil zmožen podali. Prol. Rumpler na dunajski akademiji mu prav tako ni ustrezal kakor tudi ne nato na monakovski prof. Raupp. Brezuspešen je J jI l tudi že pozni poskus sprijaznili se z akademijo pri V. Hvnaisu v Pragi.
Brez pretiravanja lahko danes rečemo, da ga je vseskozi vodila prirojena umetniška nadarjenost in da mu je bila edina prava učiteljica narava, V lastni biografiji pripoveduje, da se mu je že v ljudski šoli „začelo jasnili. da ni samo predmet listo, kar je treba narisali, marveč da se vse nekam giblje in izpremi-nja. V svojem domačem okolju sem pač Lahko najbolje opazoval menjave v naravi ob vsakem letnem času. Spoznal sem, da je vsakdan drugače. da megle lahko prenaredijo vso realnost...
To so bili moji prvi problemi, ki sem jib reševal, preden sem vedel, kaj in kako delajo drugi umetniki". S tem svojim razpoloženjem pa je bil Jakopič predeš tin i ran za slikarja impresionista in odtod je tudi razumljivo, da jc ¡Mit njegovega umetniškega razvoja čudovito ravna. Ko je prišel v Monakovo, ga je ltolj kakor akademija mikala družba za vsako novotarijo vnetega rojaka Ferda Vesela in sugestivnega, sodobno bahšmsko razpoloženega virluoza pros le poteze čopiča drugega rojaka A. Aibeta. Ponovilo se je zopet i si o, kar pripoveduje sam o svojih umetniških začetkih, ko je nekako dvanajstleten „upodobil drevo in hiše in skozi drew se je prebijala luč svetilke — poglejte, kakor In m le na sliki sončni sij sli oz i drevo". — šel je v prosto naravo in se tam učil slikati. V maju 1. 1942 mi je o svojih monakovskih prizadevanjih pripovedoval: „V šolah sem se pač učil teorije m anatomije, perspektive itd,, ampak tistega, |io čemer je mene gnalo, se nisem učil, to sem pa sam iskal in sem tako daleč prišel, da sem že starega Vesela speljal ven v naluro in rekel: ,Poglej!" ,.la', jc rekel, ,saj je res". Pa sva hodila še telo po noči z aceti Lenko, da sva noč malo študirala. Potem je rekel; (Presneli Jakopič mi je speljal, zima je bila, me je tako zeblo, pa je Jakopič vzrok, t!a sva šla ven.' Metle je vleklo življenje in nalura, ne kar so drugi delali". V istem razgovoru mi je ¡jripo-vedo val, kako na akademijah ni nikjer našel zadovoljstva, čeprav je tudi tu sreča val ljudi, ki so ho'p Vi nekaj novega. Kaj je bilo tisto novo, ¡ki čemer je on stremel, se mu je odkrilo šele na razstavi francoskih impresionistov v M ona k ovc m, tako da je takrat Jami pisal, da je videl razstavo nekih umetnikov, ki so Že dosegli, po čemer oni stremijo. „Mi jih do tsdaj nismo poznali," mi je dostavid. Pravzaprav pa jih je Jakopič v njih pravi podobi videl iele, ko je sam že rešil problem svojega slikarstva, 1, 1905 v Pori™ in mi je v tej zvezi izjavil: „Tako na nas bolj paše domači zasmehljivi naslov „kozolčarji" kol „impresionisti".
Okrog Ažbela, ki jc že sanjal o lastni šoli, a mu je manjkalo denarja, se je 1. 1S90 nabralo kakih 15 z akademijo nezadovoljnih ljudi, med njimi Vesel j.n Jakopič, ki so mu predlagali, da bodo sami pokrili stroške ateljeja in modelov, on pa naj kori-
gira. Tako je nastala slavna Ažbetova slikarska Šola, ki je postala nekaka zibelka slovenskega impresionizma, čeprav sama ni gojila tega načina. Jakopiču in drugim našim impresionistom je postala ta šola prav do Ažhetove sinrti 1. 1905 dragoceno oporišče, kamor so se radi zatekali posebno po zimi, čez leto pa so Študirali z vso vnemo prt svoji edini pravi učiteljici, domači naravi. Tako je dobila posebno škofjeloška okolica za slovenski impresionizem pomen pravega Barbizona,
S preselitvijo Jakopiča t. 1906 v Ljubljano lahko smatramo, da je bil ta „šolski" razvoj našega impresionizma zaključen ne samo zanj, ampak tudi za ostale tri glavne predstavnike in se je začelo njihovo osebno umetniško ao t en je.
Danes, ko so ■vsi predstavniki slovenskega impresionizma razen M. Slemena že mrtvi, so njihove štiri umetniške osebnosti kot zgodovinsko dovršene danosti tudi že točno opredeljiva.
Jamo lahko imenujemo najdognanejšega tehnika našega impresionizma, Slemen je uspel, da soglasi barvno opitimi izraz z objektivno predmetu os t jo, Grohar je največji poet, Jakopič pa Hinzikalični uresniči tel j in idejni voditelj slovenskega impresionizma. Ker je kot umetnik Jakopič najgloblji, je zato njegov razvoj im njegov umetniški lik tudi najbolj kompliciran. Problem slikarstva je med vsemi najgloblje zajel in pravilno odkril njegov vir v človeški duši, v sveto predstav, domišljije, ne v naravi in njrsncm prepisovanju s tehničnimi sredstvi slikarjevimi. „Sel sem za tem, da vtise iz narave prebavim in tisto, kar v sebi doživljam, slikani", mi je rekel. Slikal je celo pokrajine, ki jih takih ni v naravi, pač pa obstajajo krajine takega značaja, vendar so isti predmeti v njih drugače razvrščeni. Slikal pa jih je s pomočjo študij po naravi. ,, Impresionizem mi je samo sredstvo za izraz moje fantazije, ne cilj." Tako je njegova umetnost v globljem bistvu prav za prav ekspresionizem. „Po mojem je prava umetnost impresionizem in ekspresionizem sktipaj. Impresionizem sam ne more hiti umetnost, ker je sprejemanje vtisa, podajanje pa je že ekspresionizem", tako mi je značilno formula-i*l 1. 19-12 svoj nazor o tem vprašanju. Bistvo impresionističnega slikanja je slikanje optičnega vtis?. Jamo je učil ta-
kole: „Ne delaj predmeta, ampak prikazen; to, kar se nam kaže, je važno", Izrabilo slikarjevo je barva. B:ir\a, ki jo slikar nanaša na ploskev po optičnih načelih vidnega sveta, ne da bi se brigal za realno formo predmeta in njeno iluzijo, je po Jakopiču ti osi-vec življenja, kater» slikarja zanima. Tako pojmovanje pa vodi k enostranski dozdevi, da je mogoče absolutno, od predmeta odtrgano slikarstvo, ki se izraža z golimi barvnimi sestavi. Tudi Jakopiča je vodilo do podobnih poskusov, vendar, kakor mi je 1. 1924 izjavil, abstraktnega slikarstva ne priznava; L 1942 pa dodal, da „samo z barvami se življenje težko da izraziti". Tudi abstraktne forme so iz narave. Razume Kandinskega, čeprav mu je tudi spodletelo, a se mu zdi, da je Ludi -on črpal končno le iz narave. „Podoba sc lahko razvije tudi po sluhu, a realno obliko iščem le po naravi." Tako je slikar končno le na objekt vezan. Ima pa barva poleg i luzionis ličnih še druge dragocene lastnosti, simbolične, imaginativne, s katerimi je mogoče izraziti nekaj podobnega kakor z „barvo" glasu in kar sc po globljem bistvu približuje mmzikaličoiim doživetjem, SL Mikužu je dejal: „Barva je za pravega slikarja bistveni izraz umetniškega hotenja. Barve je za slikarja i slo kot n. pr. za kiparja otipljiva oblika predmeta kol so za muzika glasovi." Tako je najglobokejši duh slovenske S a impresionizma, ki se zdi po svojem delu skrajno prevraten ir pa svoje tekmec najekslremoejših impresionistov zapadne Evto pe, jasno izrazil bistvo slovenskega impresionizma: Bori sc zi impresionistično formo, slikaj pa svoj lasi ni svet predstav, ker ln edini ima za nas življenjsko vrednosti „Umetnost je božji dar, dan človeku kot najvišji izraz življenja", je <kvlal Si. Mikužu in potrdi! od Wolfa dalje med našimi slika: j i ponavljajoče se visoko pojmovanje umetniškega poklica kol etično vzvišene naloge.
Jakopičeva umetnost je danes pred nami kot zaključeno zgodovinsko dejstvo, o katerem je mogoče izreči že objektivno sodi», kolikor je lapri sodobnikih sploh mogoča. Že spredaj smo podčrtali, da je njegov umetniški razvoj izredno enoten. Z a našo kulturno sredino popolnoma izjemno je, da v njegovem razvoju, ki bi ga preje skoraj mogli imenovati samot iškega kakor aka-
de m ski sistematskega, ni tiste značilne, za naše umetnike polpreteklosti in tudi za njegove tovariše impresioniste značilne razvojne stopnje umetniškega rokodelstva in nabožno ali svetno ikonografsko poljudnega cliletan Lskega eklektioizma. Jakopič je prvi med našimi slikarji, v katerega razvoju se ni izrazil rezki pse lom med poljudno vezanim slikarjem rokodelcem in na to podlago cepljenim pravim umetnikom, To dejstvo daje tudi razlago za izredno skladnost med človekom in umetnikom, ki je lakn značilna za Jakopiča. Kljub ti skladnosti in kljub neverjetno enotnemu razvoju od mladostnih l i panj v svet slikarstva do njegovih zadnjih del pa njegovo umetniško delo ni lahko pregledno, kakor je to ugotovil že Iz. Cankar, ampak je ia razvoj mnogo bolj kompliciran kakor pri katerem koli njegovih tovarišev. Vseeno pa so njegove razvojne stopnje in komponente i/,redno jasne, čeprav ni os trdi zarez in vse dosledno izvira iz celote njegove umetniške osclmosti, iz posebnega tipa sveta predstav, i z katerega je črjtal. V smislu spredaj povedanega je končni ciij Jakopičeve umetnosti nenaturalističen, umetniško poglobljen in umetnikovemu hotenju ustrezno predelan izraz. To velja kljub temu, da je osnova impresionizma;, tudi kakor ga je on pojmoval, naturalistična in kljub temu, da se, kakor je ugotovil Iz. Cankar, v njegovem razvoju več lira l ponavljajo naturalistične reakcije. Jakopič sam je v razgovorih t. menoj večkrat poudarjal, da je njegovo najljubše izrazilo Človeška figura, Čeprav ni bil in indi m mogel biti recimo to, kar si navadno predstavljamo pod poi Irelistom. Stremel je po figuralni, celo roonumentaJni kompoziciji, za tehnična sredstva pa se je boril ob najčistejši, barvno lirično pojmovani krajini. Sam je to 1. 1942 meni lak ole foimuliral (govorila sva o Kopakih, za katere sva se sporazumela, da jih kot barvasto reprodukcijo ponatisnem v knjigi „Slovenski slikarji"): „Pri meni je hilo tako: Jaz sem pravzaprav začel s takilemi stvarmi. Po tem sem začvl gledali na turo in luč ^n začel študirati čase in se spravil na pokrajine; na starejša leta pa sem se zopet lotil figuralnih stvari. S pokrajino sem se ha vil radi svetlobe, (to je bil povod), da sem študiral pokrajino, vedno pa me je vseeno vleklo k figuralnemu delu".
6
— 81 —
Ta izjava zajema tako rekoč vse Jakopičevo življenjsko delo, življenje ji je dodalo končno sanio še odsev večerne zarje v načrtno nepredvideni skupini cvetličnih tihožitij.
Po povedanem sc pri opredelitvi Jakopičevih razvojnih stopenj upravičeno lahko naslonimo na Izidorja Cankarja, ki je okr. L 1930 fa razvoj opredelil: treba ga je samo ustrezno izpo-l>oloitd. V glavnem se razlikujejo tri stopnje: a) Stil naturalističnega impresionizma, od monakovskih let do okr. 1000, ko gre Jakopiču „za impresionistično, to je v barvnem in svetlobnem ozku po umetnikovem osebnem dojmu (videz stvari in osebni temperament) pravilno obnovo narave na platnu." Prevladuje krajina, pripovednemu in idejnemu se načelno odreka in lo nadomešča z neposredno iz narave izvirajočim razpoloženjem. Borba za impresionistična sredstva jc na prvem mestu, ne more pa za streti njemu prirojenega lirizma. Glavna dela le dobe so Zimsko sonce, Gabri, Jesen, lJod brezami, KamniLnik, V gozdu in značilna podoba Czernyja. — b) Stil realističnega impresionizma od okr. 1900 do konca prve svetovnega vojne okr. 1917. Ko j c Jakopič osvojil sredstva v borbi za barvo in svcllolx>, se ne ogiblje več idejne vsebine, temveč z vnen» ©bdehije večje figuralne kompozicije z idejnim ozadjem. Glavna dela V' dobe so Evangelij sv. Marka I, 8 (okr. 1906), Pri klavirju (okr. 1907), Is' oc t ume, okr. 1910 cela vrsta slik križevniške cerkve v Ljubljani ob raznih obsvetljavah in vremenskočustvenih razpoloženjih, Bajka, V sanjah, Eva, veliki Noel urne, Spomini, Zeleni pajčolan (okr. 19 J 7). S lil na podlaga je „še venino zvesta obnova očesnega dojma, a se hknali naravni pojav s smolrno izbrano kompozicijo in obsvelljavo skuša dvigniti do nadnaluralistične ]K>membnosti". — c) Stil barvnega ekspresionizma od konca prve svetovne vojne do smrti. Slikar je vsestransko dozorel in sedaj suvereno razpolaga s s Lik ar ski m načinom, katerega si je priboril z vztrajnim študijem barvno optičnega izraza narave. Ne gre mu več „za. zvesto obnovo očesnega dojma, marveč se ... vedno jasneje pojavlja težnja, da (slike) poslanejo barvna interpretacija duhovnega značaja naslikane sLvari... ZaLo nastajajo v tem času slike tudi le po spominu in se isla slik ar jeva snov mnogo-
krat ponavlja... v rajnih barvnih sestavah, ki predstavljajo prav toliko raznih ču s l ven i h interpretacij." Do „srečanja s smrtjo" v decembru 1. 1935 ga zanimajo poleg nerealnih krajinskih predvsem figuralni motivi, tako da je lo sam občutil kakor da sc mu spovrača tisto, kar ga je zanimalo v rani mladosti, a takrat .njegova sredstva niso bila dorasla takim nalogam.. Po letu 1935 pa stopi v ospredje nova motivika, ki jo je dotlej komaj poznal, cvetlično tihožitje. Glavna dela tega razdobja so: Sipina (okr. J918), Trnovo (od 1. 1921 večkrat). Ob košnji, Motivi s Save, Backi, Sestrici, veliki Slepec, slike na oboku vbodne veže mestne stanovanjske hiše na Aliaeljevi cesti v Ljubljani (1927/28) in cela vrsta variant k posameznim motivom. Katastrofa v dvorani Delavske zlKirnice v L j. (1929—30), Kristus to-lažnik (1932), Industrija na deželi (Kpličevo pri Ljubljani 1933), Cvetlice in dr.
Razstavljal je v Monako vem; v Ljubljani 1900, 1902 in od 1908 več aH manj vsako lelo, največ, s klobukom „Sava"; kolektivno 1929; v Beogradu 1901, 1912, 1924 in 1930: na Dunaju 1904; v Londonu 1905; v Sofiji 1906; v Trstu 1907; v Zagrebu 190S in 1929 (kolektivno); v Kralkovu 1908; v Varšavi 1908; v Bimu 1911; v Parizu 1919; v Hodoninu 1924; v Pragi 1927; po smrli je bil zastopan na veliki razstavi slikarstva in kiparstva narodov Jugoslavije 1. 1940 v Beogradu in 1. 1917 v Zagrebu, v Ljubljani, v Moskvi in v Leningradu. Največje zbirke njegovih de i so v Narodni galeriji, v lasti mestne občine, pri <lr. Iz. Cankarju, pri dr. Fr. \Vindischerju (velik del te zbirke krasi prosiore Akademije znanosti in umetnosti), v vladni palači, pri Pokojninskem zavodu, pri Jakopičevem zetu dr. Jos. Jku v Ljubljani, pri dr. Dragu in Mirku Hočevarju v Celju, pri dr. M.&nuderlu v Mariboru. Zastopan je dalje v Nar. muzeju v Beogradu, v Moderni galeriji v Zagrebu, v Galeriji v Splitu, v Modemi galeriji v Pragi in v Nar. muzeju v Sofiji.
Jakopič je bil tudi sprelen pisatelj, oglašal se je sicer pri-godniško s polemičnimi in umetnostno propagandnimi spisi. Od svoje šestdeselletnice dalje se je resno bavil s pisanjem svojih spominov, ko je po skušnjah z Ivom Sever jem in A. Podbevškom
e*
— &3 —
spomni, da nihče razen njega saniega ne bo uspel, da po njem povedano íukIí zanesljivo formulira. Sam se je I ore j lolil tega dela in je 1. 193! sklenil celo pogodbo za knjigo, ki naj bi izšla v zbirki' „Kosanos". Pa tudi sam je omagal in so se nam žal ohranili samo odlomki, kakor je Napoved sjwmitiuv (Jubilejni zbornik 1929), Soparen dan — osnutek za spomine (Samorodnost
1930),	"Večer (Odmevi 1930), Po vojni (Dolenjska metropola Novo ineslo), Pomlad (Odmevi 1931), Tovariši in jaz (Ljubij. zvon
1931).	Srečanje s smrtjo (A, Podbevšek, Jakopič 1Í141), Prikazni iz mračnih dni (Umetniški zbornik 1943); sem lahko štejemo tudi Vežo v mestni hiši na Ahaci je vi cesti (Dom i o svet 1929). Nek a 1er i odstavki teh spominov so pravi biseri slovenske proze. Stilistično se kaže močen vpliv proze Ivana Cankarja. Da gre pri impresionistih, prav posebej pa še pri Jakopiču in prvakih naši.1 moderne za izrazil primer sorodstva duš, dokazuje vsa zgini ovina teh dveh za napredek slovenske kulture laku pomembnih skupin: to dokazuje tudi dejstvo, da so med najljolj vnetimi zagovorniki impresionistične umetnosti Ivan Cankar, Ivan Prijatelj iii Jos. Regali-Sevtr; O. Župančič naslavlja Jakopiča kar * prerokom („Svidenje").
In res je bilo vse življenje nekaj preroškega v njem. 2e njegova zunanjost je vzbujala misel na Mojzesa, voditelja naroda in la inspiracija liči tudi za glavo DoLkiarjevega Mojzesa nad vhodom v vseučiliško knjižnico v Ljubljani. Ni bil sicer prerok v dobesednem pomenu, pač pa po svoji vlogi v razvoju umet-noslne kult ure pri nas. Kol prerok je namreč bičal nezdrave pojave v razmerju narodu do kuHure in njenih pivoboriteljev, kol prerok je bodril s™je tovariše k vztrajnosti in kot prerok je pozival narod naj se spomni svoje dolžnosti do kulture, če jo zares hoče imeli. Po tej strani ga dobro označujejo spisi: „Mi vstajamo" 1907, J van Grohar 1914, pripomba v Seznamu umetnin razstavljenih na razstavi v Jakopičevem paviljonu nov.-der. 1924. Ob otvoritvi lazslave čelrle generacije 1928, „Opomin slovenskemu narodu",- govor na ožjem sestanku slovenskega razumni šiva 1932, Oh Groharju 1935.
Vse te lastnosti, redka celotnost, izrazita zavest poklica, jasnost gledanja na problem kullure in preroškost so povzročile, da je poslat Jakopič po zakon i losi i naravne izbire nesporen prvak in idejni vodnik svoje umetniške skupine. Kakor se je dosledno razvijal kol umetnik, se je prav tako dosledno razvijal ^tudi v svojih pogledih in je prav rid i le prcmočrluosti vsem ltd poni rak Važno oporišče njegove vodilne vloge je tudi v tem, da je umetnost I alio široko pojmoval kot nobeden drugi in s lem širokim konceptom obsegel oba pola celotne umetnosti, impresionizem in ekspresionizem. Zaveti al se je, da je najdognanejša lehnika aujen temelj umetnine, vendar tudi, da je umetnost izraz neke vsebine, da pomeni ¿družitev tehničnega dejanja s pesniško ustvaritvijo; v ti smeri mu je bil posebno važen muzi kal ični moment, ki povečuje učinek po umetniku ostvarjesiega barvnega s vel a umetnine. To široko obzorje Jakopiča, kol umetnika je ustvarilo tudi možnost, da je po kratkotrajni ekspre s ioni stični, izrecno proti impresionizmu naperjeni revoluciji v prvih letih po prvi Svetovni vojni takorekoč sredi borbe ponudil roko mladini in ga je ta kmalu priznala tudi za svojega vzornika, ¿e 1. 1920 se je udeležil priredi Ive umetnikov-revolucionarjev v Novem mestu; s toplimi simpatijami je spremljal razvoj li. Jakca in M. Maleša in ob vsaki priložnosti izpovedal svojo vero v mladino. Razvoj domaČega slikarstva je kmalu [«kazal, da barvni realizem, ki je končno prodrl s t. z v, „četrto generacijo", katere razstavo je Jakopič 1. 1928 odprl, ne nasprotuje umetnostnim idealom impresionistične generacije, ampak nasprotno rešuje slovensko slikarstvo nevarnih in pogosto jalovih stranpoti tako ek s t rem nega impresionizma kakor ekslremnega ekspresionizma. Jakopičeva barvna muzika je sedaj v/Jrujula ob prizadevanjih novih generacij in bistveno obogatila celotno podobo slovenske umetnostne sedanjosti Tako lahko ugotovimo, da Jakopičev Imenovalec združuje v enoto polslolelja slovenskega slikarstva.
Velika Jakopičeva zasluga je tudi, da je v odločilnih momentih razvoja novejše slovenske umetnosti znal pravilno formulirali, pa tudi z lastnimi žrtvami uresničevali njene potrebe. Tako po neuspehu 2. slovenske umetnostne razstave (1902) pra-
vilno spozna, da v domovini nihče ne uspe, če ga ni kvalificiraj! tujina. Odtod prvič L 1904 uresničena misel, pokazati se svetu v velikih umetnostnih središčih in sprejeti njihovo sodbo alt obsodbo. V zvezi s tem ustanovi prvi slovenski resnično umetniški klub „Sara", pod katerega firmo se podajajo v svet, Ker sama umetnostno idejna povezanost umetnikov ne bi zadostovala, ampak je potreben Ludi stalen forum za stik umetnikov z javnostjo, se po stalni naselitvi v Ljubljani loti akcije za umetnostni paviljon v Ljubljani. Zgrajenega po načrtih takrat najuglednejšega slovenskega arhitekta Maksa Fabianija ga odpre za javnost L 1909 s III. slovensko umetnostno razstavo in ga na lastno breme vodi do L 1923, ko ga gmotne stiske prisilijo, da ga proda mestni občim. Čuti tudi potrebo po smotrno vzgojenem umetniškem nanaščaju in zalo ustanovi 1. 1907 zasebno risarsko in slikarsko šolo in jo vzdržuje do prve svetovne vojne. Kako pravilno čuti potrebe slovenske umetnostne kulture, se izraža tudi v tem, da je že 1. 1907. ko je občinski svet ljubljanski po nasvetu župana Ivana Hribarja sklenil ustanoviti umetnostno galerijo, v spomenici ljubljanskemu občinskemu svetu o razmerah slovenske umetnosti in načrtu za ustanovitev umetnostne * galerije v Ljubljani kot prvi pri nas postavil jasna načela o taki instituciji. S tem, da je 1. 1910 sam priredil V svojem, „Jakopičevem" paviljonu prvo zgodovinsko razstavo slovenskega slikarstva v 19- stol. je praktično prvi preskusil okvir, ki je bil merodajen 1. 1918 pri ustanavljanju Narodne galerije, pri katere vodstvu je več let z vnemo sodeloval. „Epilog k jubilejni umebiiški razstavi", napisan 1. 1910. pa je vsega upoštevanja vreden poskus orisati osnovne poteze razvoja našega slikarstva v 19. stol,, ob enem pa prvo nepristransko vrednotenje naših umetniških uspehov in neuspehov,
Nevenljiva zasluga Jakopiča kot umetnika In narodnega delavca pa je, da je prvi v naši zgodovini povezal umetnost z realnostjo slovenskega življenja in njegovih pobtičnih in kulturnih teženj. Z impresionizmom smo namreč v glavnem po Jakopičevi zaslugi prvič v svoji zgodovini doživeli slikarstvo kot osebni problem; slikarstvo, ki nam je bilo doslej samo življenj-
sko pričevanje, odsev naših doživetij, je postalo sedaj kult umotvori! i problemi; in sicer problem, ki se tiče na eni strani tehnične izpopolnitve upodabljanja naših slikarskih predstav, na drugi strani pa tudi najvišje osebne izpopolnitve človeka umetnika, slikarja kot kulturnega delavca, oblikovalca narodne osebnosti. Odslej je tudi likovni umetnik pri nas aktiven član narodne skupnosti in brez obotavljanja prevzema tudi svoj del odgovornosti za narodovo usodo. Lahkoživi, neodgovorni tttnet-nik-tjolieine se odslej naglo pretvarja v odgovornosti zavedajo-čega se narodnega delavca.
Jakopičevo delo in njegov osebni lik sla danes za nas zaključeni1 zgodovinski danosti. Smrt je dovršila njegovo podobo z zadnjo potezo, ki je za življenja še manjkala. In ob ti zaključeni podobi človek a-velikan a Jakopiča zopet ugotavljamo večno nasprotje med zagonom genija in ž M jen j sko realnostjo. Kakor svoj čas velikanu umetnostne volje Michelangelu Buonarallijn neusmiljena usoda onemogoča dovrši lev njegovih za snu! kov, tako je tudi z Jakopičem, ki mu kljub visoki starosti, katero je dosegel, mi bilo dano, da uresniči tisto dokončno sliko, o kaiori je od otroških let sanjal, hlastal po nji, pa se mu je vselej izmaknila. Enkrat mu je bilo dano veliko naročilo, ki se ga je lotil t vsem zanosom svoje umetniške volje, v veži mestne stanovanjske hiše na Ahacljevi cesti. Kakor se sani izraža, se mu je s tem naroČilom ponujala nepričakovana prilika lotiti se velikega umetniškega problema, kakršnega si je želel že v svoji mladosti. Spoznanje vsega svojega življenja je želel i zliti v več-delen koncept, ki naj bi izrazil Pri diod iz stare v novo dobo. Iz raznih razlogov je la veliki koncept kontno zavrgel in izdelal novega, ki je vsebinsko bližji prebivalko m stanovanjske hiše. Tudi tega je prepojil lakorekoč s svojo srčno krvjo in ga oblikoval z vsem svojim umetniškim znanjem, Toda kakor se je usoda nekdaj poigrala z Lcorraidom da V i nt i jem in je njegovo najdo-gnanejše de!o, Zadnja večerja v refektoriju samostana pri S, M ari a deli a G raz i e v Milanu, začelo še za njegovega življenja propadati ker se tudi tu ni mogel odreči tveganim tehničnim poskusom, tako je bilo tudi z Jakopičevo vežo na Ahacljevi cesti-
Izkazalo se je, kakor že neštetokrat v zgodovini, da je tudi naj-dognanejse umetniško dejanje nazadnje samo tvegan poskus in tla tudi po najljubšem detetu takoj ob rojstvu smrt stegne svoje požrešne roke. Mnogoteri so bili vzroki za tehnični neuspeh Jakopičevega dela, k[ ga pa kljub temu prištevamo največjim umetniškim dejanjem našega i asa pri nas, 0 materialni strani in iz nje izvirajoči zagrenjenosli je Jakopič oh koncu dela sam poročal v Domu in svetu I. 1929. še jasneje pa to stran osvetljuje odprto pismo v dnevniki ti za božič 1927 pod naslovom Umetni Ji in njegova pravica. Bili pa so ]wleg teh iz osnovnega razmerja takratne vod H ne družbene plasti do kulture in umetnosti izvirajoči h vzrokov, še drugi, globlji, čisto umetniški vzroki, ki so povzročili nekako fizično omagan je umetniške osebnosti pred velikostjo naloge, ki si jo je sama postavila. Genialni umelis ik se pogosto naravnost z i» j i realizacije svojih največjih za-smulkov. Tako }e tudi Jakopič, ki je nagromadil v zvezi s pripravami za I■ h delo ogromno šlevilo študij, katerih mnoge imajo vrednost dognati ih umetnin, pri izvrševanju nekam hlastal jk> dovršitvi, kakor bi .se bal, da se mu realizacija izmuzne. Kljub Iranu pa prav lo delo izpričuje bolj kakor katero drugo vso veličino Jakopičevega umetniškega napora. Njegov lik bo ostal kot veliko potrdilo naše kulturne dozorelosti, dokler bo ostal slovenski narod.
Najvažnejše sezname Jakopičevih del vsebujeta katalog retrospektivne razšla ve R. Jakopiča 1, 1929 in A. PodbevSek, J. Lj. 1941, str. SO—130.
Iz literature o Jakopiču je treba seznamu, objavljenemu v Letopisu Akademije znanosti in umetnosti I„ str. 42 dodati še: Ji. Radira, K. J., Novo doba (Split), 21. 12. 1928. - J 19. 4. 1924. — St. V urnik. Delo mojstra J. v novi meslni hiši, J 20. 11. 1928. ■ Ob šest desetletnic i: J 25. 1, 1929; S 25, 1. 1929. — Milan Zadnek, Pogovor s prvakom naših slikarjev SN 26. 1. 1929: 30. 1929,--k, ,.Ko so tilani premikali gorovja ..." Kaj pripovedujejo lastniki Jakopičevih slik o svojih občutkih ob J-evih slikah. SN 6. 4. 1929. — Proslava J-ega jubileja v Zagrebu, SN 28, 5. 1929; J 29. 5. 1929. - J. in njegova umetnost S 7. 4. 1929. -
J, o umetnosti, Slovencih in življenju, S i2. 4- 1929. R. Ložar, Študija o J., OS 1929, 171-6. - K. Dobi tla. Večer z J.T M 1929, 133—S. — A. Podbevšek, LZ 1929, 259-63. — Razgovor z R. J., S 19. 1. 1930. — S. Škerli, Pri mojstru J., S 15. in 22. 2. 1930. — Fr. Slelč, DS 1929, 29—31. — Sporni ni, priobčil Jvo Sever, Sa-morodnost 1930, 1—14. — I. Sever, Iz razgovor z R, J,, Samo-rodnost 1930, 45—50, 62—64, 120—7. — Fr. Stele, R. J,, ilustrirani Slovenec V,, U6—117. — R. J. — sedemdesetletnik, S 12. 4. 1939. — F. K. Kos, Sedemdesetletnica R. J-ča J 12. 4. 1939. — Fr. Slelč, R. .1., Letopis Akademije znanosti in umetnosti L. 41—43. — Fr. šijanec, Pripombe ob R. J., Umetnost VIL (1943). 157—1G6. — J. C, Oblak, ,.0 modrecu, ki je v barvah mislil hi pel,./*, Umetnost VII (1943), 170—175. — Al. Gradnik, liog in umetnik. Pesem v spomin + R. J., L j. 1943. — K.. Dctbida, Jakopiču v opombo, Zbornik zimske pomoči 1944, 242—50. — St.
Mikuž, R. J., DS 1943, 1!. knj., 60-62.--mir. -, Razgovor z R.
J.T SN 5. 12, 1941. - Mojster slovenskih slikarjev akademik R. J. umrl, S 23. 4. 1943. — Svečan pogreb R, J.-Ča, J. 25. L 1943. — Mojster Ii. J, nevzebanmo spi, S 24. 4. 1943. — A. G, Maloš o J.-ču, J. 1. 5, 1943, — Ivo BerŠčak, Nevednost ali zloba? J 7, 5. 1943. — R. J., SN 22. 4. 1943. — R. J. v besedi (J-evi spisi im slike i z njegovega življenja), Lj. 1947.	„. ,,
t M A T I J A J A M A
Dne 4. aprila 1947 je umrl in bil G. aprila pokopan pri Sv. Križu v Ljubljani redni član IV. razreda Slovenske akademije znanosti in umetnosti, eden izmed glavnih umetnikov slovenskega impresionizma slikar Matija Jama.
Rojen je bil 4, januarja 1872 v Ljubljani ob pol enih ponoči na Starem trgu št. 7, ki je takrat bila J t. 39. Oče je bil Matija Jama, rojen v Dravi j ali št. 30; poročil se jc 7. 11. 1869 z Nežo, ki so jo navadno imenovali Agnes, Kuhar, rojeno 19. jan. 1839 v Ve le s oveni št. 41. Dejstvu, da je bila mali doma v Velesovem, kjer so od nežne mladosti nanjo vplivale slikarsko odlične slike J. M. Kremser-Scbmidta v nekdanji samostanski cerkvi, je pokojni JaJioa pripisoval odločilen pomen za svoj slikarski poklic in si prikrojil zato mistično razlago. Oče je imel trgovino z usnjem. Ko je bil bodoči umetnik tri leta star, jc oče 7, aprila 1875 umri, kar jih je spravilo precej v zadrego, ker je bil posodil večjo vsoto denarja svojemu bratu župniku v Si. Petru na Krasu, a ga niso mogli iztirjali. Mati se je poeueje drugič poročila z nekim ^arabonom v Ljubljani in je umrla 1. 1889. Sin je obiskoval s tir j razredno šolo na Grabnu, nato gimnazijo na Vodnikovem trgu. L. 188G s<: je preselil v Zagreb; po izjavi hčerke Madekune je odšel sam in ne bo Ločno, du bi bila šla ž njim tudi mati, V Zagrebu je maluriral v juliju 1891 na gor nj-cg rajski gimnaziji in študiral nato v šolskem letu 1S(I1 92 dva seme sira jus. Ko je 1. 1892 poslal polnoleten, se je odločil za umeLniški poklic, od-
šel v Monakovo in se vpisal v slikarsko šolo Simona Hollósyja. L. 1S93 se je vrnil v Ljubljano, a se je čez zimo še vedno vračal vsako leto v Monakovo, V Ljubljani je bil zaposlen kot risar vin jet in ilustracij za Dom in svet S podporo deželnega odbora kranjskega se je vrnil 1S97 v Monakovo, najprej v Aibetovo šolo. kjer ga je uvedel Jakopič, od aprila 1893 do julija 1899 pa je iludirá I na akademiji pri prof. J. Herterichu. Zahajal pa je še nadalje tudi v Hollósyjevo delavnico ter se družil z Ažbelom in njegovimi učenci, L. 1900 je bil v Ljubljani, kjer je imel atelier v Vodmatu in pul leta slikal z Jakopičem v Stranski vasi; 1. 1901 je slikal zopo t v Stranski vasi in v Volčjem potoku. L. 1902 ae je oženil s holandsko slikarko Lujizo Elizabeto Hcrmino van Kade rs, rojeno 2 .marca iSTt v Bataviji, kjer je bii njen oče, potomec baronske rodbine, Viljem van líaders, direktor javnih del. Slikarstvo je študirala doma na Hoiandskem in pri Ažbetu, kjer jo je Jama spoznal. Na poročnem potovanju se je i. 1902 ustavil zopet v Stranski vasi, kjer sta z ženo slikala do Polhovega .gradea, naLo pa preko Brežic odpotovala v Kraljevec. Tja je prišel na obisk lt, Jakopič, ki se je nastanil v Čemahovcu. L. 1903 je bil krajši čas v flaimhausenu na Bavarskem in v Monako vem, nato pa se je vrnil na Hrvatsko, kjer je živel in slikal 1. 1903 v Brezju, 1. 1904 v Samoimru in je aope-t obiskal Monakovo, 1. 190ó v Vrabčah pri Zagrebu in v Podsusedu, 1906 v Zagorju, L 1907 pa V Puškarič selu pri Ogulinu, Spomladi 1. 1908 se je preselil s Hrvatskega preko Reke m Dunaja na Nižje Avstrijsko; živel in slikal je lo lelo v Gaddenu pri MMltngu, v Brunnu am Steinfeld in v Gerasdorfu; 1. 1909 pa v Lažen hurgu. Spomladi L 1910 se je prvič preselil na Holandsko, kjer je slikal v okolici Haaga in Amsterdama; v novembru istega lela se je vrnil na Nižje Avstrijsko, kjer je to leto slikal v Dtirnsteinu in se Uun naselil. V L 1911—1914 je slikal v Mautomu, v Biedermanns-dorfu in v Stc.inu ob Donavi. L. 1914 ob izbruhu prve svetovne vojne je bil kol vojni obveznik vpoklican v Ljubljano, kjer je ostal do poletja 1915. Oblast ga je prijela in ga obtožila po & 308 k. z. zaradi širjenja „vznemirljivih" vesli. Bil pa je oproščen. Iz Sleina, kjer je 1914 živel, se je njegova rodbina med leni prese-
lila na Holand&ko. Poleti I, 1915 ji je sledil tudi on in se za sedem lel naselil v Haagu. Slikal je motive ob baaških ribnikih, v VVasseraaaru, ~v Delit u in v Leidschendamu. L. 1922 se je vrnil za stalno v Ljubljano, kjer je imel svoj aletier najprej v Jakopičevem paviljonu, nato na Me si nem trgu v Souvanovi hiši; sla-noval je Pod Turnom št. o, v Ž i vi nozdcavstveni ulici, nazadnje pa do smrti v Podmilščakovi ul. št. 49. Vmes je bil pozimi 1923,4 v Beogradu, kamor se je nameraval stalno preselili, a se je razočaran vrnil. Od poletja 1. 1925 je živel nekaj časa na Bledu; od 1. 1927 dalje pa v Volčjem potoku. Leto za lelom se je odpravljal na slikanje v ljubljansko okolico, na Posavje, na Gorenjsko, na Dolenjsko, v hrvatsko Pokolpje in P osa v je, na Plit-vieka jezera in v Dalmacijo; povsod je Vztrajno slikal in svoja nova dela v zadnjem desetletju pred drugo svetovno vojno lelo za letom razstavljal sam v Ljubljani v Jakopičevem paviljonu. I., 19-10 in 1911 se mu je priljubil kraj okrog Ilašice v ljubljanski okolici m se je tam naselil, <k&ler ga ni okupacija pregnala s kmetov nazaj v Ljubljano. Že med vojno je začel hirati, po vojni se je njegovo stanje neprestano slabšalo, posebno kar je bil poleti 1946 v Dolenjskih Toplicah, kjer je verjetno pretiraval s kope]mi, tabo da zadnji čas ni mogel več delali. Dne 13. febr. 1917 je tloma padel, povod je bilo neke vrste oh ramen je, ki se je kazalo že prej v tem, da ni več mogel po stopnicah avtobusa. Iz bolnice so ga vrnili par dni pred smrtjo domov. Bolezen so označili kot arterioskleroza „cerehrdis et aortae". Zadnja leta ni hodil več v naravo, ampak je slikal, kar je videl skozi okno, ali pa doma Izdeloval slike jto študijah ali po si arih slikah, katere je predmgačil v barvi. Zdravnik je sodil, da je zgubil čut za barve. Zadnjič je slikal proli koncu 1. 1946 Bled v mesečini, variacijo po drugi slarejši majhni sliki. Med zadnjimi deli sta bila portreta dr. Kunza in Isopa. Njegov umetni.šiki uspeh je brl nagrajon dne 7. oktobra 1938, ko je bil ¡imenovan za rednega člana IV. razreda Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Kakor Jakopičev se tudi Jamov umetniški razvoj precej raz* liku je od dotedanje razvojne poti naših umetnikov, saj sla še njuna inipresioiiistovska tovariša. Slemen, posebno pa Grohar,
spočetka vezana na umetnostno še 11 c kvalificirano samouštvo in obrt. Jama sicer ni kakor Jakopič že v runi mladosti spoznal svojega umetniškega cilja, katerega bi lire z ovinkov zasledoval; zato se njegova zgodnja doba do 1900 rezko razlikuje od del nastalih po odkritju lis lega smisla slikarstva, kateremu je posvetil vse svoje moči in se zanj Imril tudi z besedo, ne saruo z de-jajiji. Z a ta ideal se je boril s serijo ¿lakov Umetnost in kritika v Slovenskem Narodu že I. 1^97.; ko s svojim delom še daleč ni dozorel v smislu nove umetnosti, je tu odločno odkloni! klasiri stično normativno estetiko in proglasil najavo za edino pravo učiteljico slikarstva. Zapisal je: „Za pravega umetnika, pesnika ni in ne sme biti nikakih postav, zakonov Ln pravil, nikake teoretične estestikei narava jedi na l*xli mu učiteljica, samo ona, večno mlada, večno lopa narava ga more vzdržali in oiluševili". Poln zanosa je na koncu vzkliknil: „Naprej, naprej v deželo sveto!" Prav I a ko je trideset let pozneje odločno odkloni! ekspresionizem in vse njegovo sorodstvo s člankom O impresionizmu ki kritiki v Življenju in svetu 1. 1927; obenem je samozavestno ugotovil, da impresionizem ni premagan in bo živel dni je. dokler lio umetnost ostala sebi zvesta.
Jama se je posvetil slikarstvu iz notranjega nagiba; lo je bil tudi vzrok, da se je odrekel udobnejšemu in takrat predvsem tudi uglednejSemu poklicu pravnika. Bil pa je bolj razumsko razpoložen kakor njegovi tovariši slovenski impresionisti. Vem dar tudi njega noben «zmed učiteljev ni mogel toliko ogreli, da bi hMo mogoče govoriti o trajnem vplivu katerega koli izmed njih nanj; sam sebe kot umetnika pa je naŠL-l šele, ko je razumsko spoznal iiU v sebi izgradil smisel slikarstvu; odtod je tudi razumljivo, da je osla! vse do smrli z neverjetno doslednostjo zvest svojemu okr, 1. 1900 osvojenemu idealu in sts za jtovrinega opazovalca lak o rekoč ni več razvijal,
V risanju in slikanju se je poskušal že kol otrok. V gimnaziji v Ljubljani je imel i s lega učitelja risanja kakor Jakopič, prof. Fr. Globočnika; vendar je večji vtis nanj napravil Jurij Subie, ki je L 1881) sLikal freske na obokih šentjakobske cerkve v.Ljubljani in ga je Jama hodil pri delu opazoval. V zagrebški
gimnaziji je učil risanje prof. Rogulja, ki ga je navajal k Študiju v prosti naravi. Vendar je tudi tn naredila nanj večji vtis kakor šolski pouk Strossmavcrjeva galerija z zbirko slik iz raznih dob in slikarskih šol. Tudi njegova dva inonakovska učitelja za bodočnost Jame kot slikarja ne pomenila veliko. Umilniško ozračje, katero ga je obdajalo spočetka v Monako vem, je vplivalo nanj bolj zavirajoč njegovo osebuo razpoloženje kakor pa pomagajoč mu, da bi prodrlo. Podobno kakor naši starejši Mona-kovčani, F. Vesel, L Kobilca in J. Pelkovsek, je tudi on ie sanjal o slovenskem žanru in se navduševal za kmečlvi žanr J. F- Mii-leta ali J. Baslien-Lepage-a. Istočasno pa so tudi v monakovski umetniški svet, posebno po ustanovitvi Secessije, prodirali novi nazori, kalere je uresničil francoski impresionizem in začeli odmevati tudi pri Jami. Ln Čeprav se tudi Ažbetu kot učitelju ni podal, je vseeno družba, s katero se je srečaval v njegovi de lav-niči, nanj vplivala bolj kakor vse, kar je dotlej kot umetnik doživel. Posebno važna za bodočnost pa je prijateljska zveza, katero je za vse življenje sklonil z R. Jakopičem. Z njim je poznal že iz Ljubljane, sedaj pa ju je še ožje povezal skupni umetniški ideal. Istega leta 1900, ko je na L umetnostni razstavi v Ljubljani pri njem še močno prevladoval žarnski tip, se je Jama v družbi z Jakopičem odloČil za šolo, ki je tudi res razvezal a njegov umetniški jezik, za slikanje v naravi v Stranski vasi v ljubljanski okolici. Deloma skupno deloma vsak i ase sta odslej več let slikarsko študirala naravo z edinim ciljem, da bi listala slikarja svetlobe, kakor se je glasilo geslo našega in vsakega resničnega impresionizma. Jama je bil dotlej v veliki meri. risar in akvarelisl. Mnogo je risal za Dom. in svet po naročilu dr. Fr. Lampeta. Ilustriral je tudi Vinjete (1899), Ob zori. Knjigo za lahkomiselne ljudi tn Za narodov blagor (1901) Ivana Cankarja. Odslej pa je postala njegovo glavno izrazilo oljna barva. V leLili svojega šolanja pred naravo jo jc ovladal do redke ročnosti. Kakor Grohar se je spočetka tudi 011 nagibal k pointilli-stičnemu načinu; z vnemo je mesto čopiča uporabljal lopatic« in barve pastozno kopičil. Pozneje pa je, kakor je pravilno ugotovil Fr. Sijanec ob mojstrovi sedemdesetletnici, svoj prvotno
barvnotehnični analitični postopek, nadomestil s sintetičnim, ki pomeni tehnično poenostavljenje dela. Posebno vrsto del nastali h v ljubljanski okolici na pragu drage svetovne vojne označujejo redkejše, zalo pa daljše in širše poteze čopiča, kar vzbuja pogosto celo vtis nedmršenosti. Bil pa je tudi v tem zvest sebi, saj je 1. 1927 zapisal: „Samo eno pravilo vedno velja: Doseči z najenostavnejšimi sredstvi nekaj tako velikega in elementarnega, kakor se nam to kaže v naravi". Kar tiče mojstrstvo obvladanja sredstev, zanesljivost prenosa umetniške vizije v realnost slike m adekvatnost v sliki doseženega barvnn-optičnega učinka z učinkom gledanja resnične narave, pomeni Jamovo delo višek naiega slikarskega naturalizma,
Jamo smo na drugem mestu imenovali najdognanejšega tehnika slovenskega impresionizma. Prav radi svoje tehnične dognanosti., katera se opira na teoretični študij barv, ki sta ga razvila Goethe in sodobnik impresionizma Helmholz, je Jama naš najčistejši impresionist, umetnik, ki je razen razpoloženja v svojem zrelem delu dosledno izključeval iz slike vsak ne čisto slikarski moment. Zanj je obstajal zares samo svetlobne vLisc sprejemajoči subjekt, slikarjevo oko, in neprestano svoj optični izraz ¡zpreminjajoči konkretni objekt, narava; jedro umetniške težnje mu je, bila upodobite;v Lega optičnega vtisa. Kakor se je sam izrazil v razgovoru z J. RegaUjem, je slikal svetlobo, kakor je tudi Jakopič meni izjavil, da je krajino študiral iamo zaradi svetlobe. Naloga, katero je Jama zasledoval, je bila dosega svetlobnim vtisom ustrezajoče barvne tehnike, „njegova barvna izgradnja je osi al a... česlo le tehnično stopnjevan izraz vsako-kraitnc optične impresije torej v histvu nespremenjen ekvivalent skrajni» vestne svetlobne zaznave" (Šijanec). Predmet mu je bil brezpomemben. „Impresionizem izključuje interes na materiji — materija je namreč najsurovejše, kar se more približati umetnosti", je zapisal 1. 1927. „Življenje je zanj v nepolvorjcni prirodi, katere si už al mik je on. Da je vsak kotiček te pri r ode poln barvnih čarov in poezije preprostega življenja v njej, to je odkril šele Jama. In krajino v soncu je tudi odkril šele Jama"
(B. Ložar). Jaz bi k temu dodal še, da nihče ni tako slikarsko obvladal zelenja kakor on.
V zvezi s pravkar poverianim ni nevarno, da je bil podobno F. Ve se In tudi Jama vse življenje eksperimenta t-or in so ga posebno mikale prirodoslovne vede. Že kol olrok sii je n. pr. sam pripravljal barvila iz zelišč, da bi kuloriral časopisne 31 u.ti racija tako nam porota Fr. Sijanec. Kol mlad človek si je privoščil ialo i tem, da je ponaredil slare novce, jih razstavili in ž njimi potegnil ljubljanske stari ji oslove e.
Za presojanje Jame kol človeka pa ni nevažno l udi, da se je z vnemo ha vi l z astrologijo in trdno veroval v njeno zanesljivost. Svojemu umetniškemu nazoru je bil čudovito zvest iu je trmasto odklanjal vse drugo. Ko je po vrnitvi iz Bengrada, v času, ko so se še vsepovsod glasila proti impresionizmu naperjena gesla ekspresionizma, organiziral v Ljubljani razstavo umetnikov neckspresionislov, je katalog označil z geslom „K v i-šku!" in s tem izpričal svojo trdno vero v nepremagljivost impresionizma, V zmagoslavnem razpoloženja pa jc tri lota potem napisal svojo razpravo 0 impresionizmu in kritiki v Živ-ijenjti in svetu (str. 211—25 1927) in vzkliknil: „... stru j a .objektivni!)1 eksprcsionislov že splaiineva in se približuje priznanim starim klasikom ter jih posnema. Non sil alterius, qui snu s esse poteši: impresionizem — subjektivni naturalizem — je pa šc vedno prezc« len, bo ostal ter bodo na njem gradili še pozni rodovi. Beseda o premaganem impresionizmu je pomešala pamet samo nekaterim slaltounmikom".
Jama jc, kakor smo ž C rekli, dosleden Jialuralist. Zanj ni ^ predmetnem sveLu narave več ali manj pomembnih sestavin; tudi človek, ki se rad poba ha, da je krona si varstva, sc mora pokoriti relotnosti narave; to velja tembolj, kadar gre za optično celoLnost narave. Napačno pa bi bilo, če bi radi lega stališča upofltevaii umclnika Jamo samo kot krajinarja, Res je sicer, da, odkar je spoznal svojo umetniško resnico, ni več slikal idealističnih kompozicij, res pa je tudi, da, odkar su je v borbi za slikarski izraz krajine o svoj i 1 tehnična sredstva impresionističnega slikarstva, z isto vnemo kakor krajino slika tudi človeka,
razume pa se, da vselej le kol optično prikazen in to Ludí, kadar slika portret,
Kljub ti načelni naturalistični usmerjenosti, ki se opira na razumarsko p riza de tanje za tehnično najpopolnejši slikarski način, kateri bi lahko dovede! do neosebnega, tehnično ¡zbrušenega slikanja v smislu mehanične podobe sveta, pa Jami ni mogoče odrekati osebnega momenta in njegova dela odlikuje jsogoslo izredna, kar lirično osebnostna toplina. Zato bi tudi danes, ko je Jamovo življenjsko delo zaključeno, lahko pritrdili njegovemu prvemu Sivljenjepiscu, J. Regaiiju, ki je njegovo zrelo delo označil kot sintezo duše in narave.
Pokojni Jama je bil dovolj izobražen in inteligenten in svoje ali katerekoli oblike impresionizma ni smatral za končno stopnjo slikarske kulture. Zelo jasno se je v tem oziru izrazil 1. 1910 v razgovoru z dopisnikom Slovenskega naroda {-nek, Razgovor s samotarjem Matijo Jamo, SN, 27. apr. 1940, str. 5) lakole: „Impresionizem je nastal kot reakcija na črno-1 tel o in poroman-tično slikanje. Nas način ne more biti končni as peki, končna oblika impresionizma. Iz tega mora v razvoju še nekaj drugega n as lati. Impresionisti so se pač vrgli na barvne probleme in so zanemarili vsebino in obliko, kar pa je vselej samo prehoden ali začasen pojav, kajti vseh problemov hkrati ne moremo obvladati. Tudi impresionistična siika mora bili kol podoba enotno dovršena... Predstavljam si, da je mogoče z impresión s ličnim barvnim načinom ustvariti slike, ki so tako izdelane kot slike starih. Mi smo s težavo odkrili šele svetlobo. Spominjam se, da je bilo z;une veliko odkritje, da je mogoče v olju slikati v živi svetlobi. Možnost razvojne linije vidim samo v impresionizmu. Kar je impresionizem odkril g kile svetlobe in barve; bo podlaga vsemu bodočemu slikarstvu, možne pa s tega izhodišča še kdo ve kakšne razvojne faze".
Že dosedanji razvoj poimpresionisličnega slikarstva je to njegovo nazi ran je v polni meri opravičil. Stari Jama je tudi doma doživel čas, ko se je slovensko slikarstvo pod znamenjem barvnega realizma vrnilo k večnemu viru slikarske umetnosti
k barvili senzaciji opazovanega sveta in njeni barvno optični upodobitvi
Zdelo bi se mogoče, da umetnik Jamovega tipa, kakor smo ga spredaj opisali, ko je enkrat dosegel svoj življenjski umetniški cilj, ni več zmožen razvoja. Do neke mere se ob Jamovem življenjskem delu od začetka XX. stol. dalje res zdi, da bi tako bilo. Da ni tako, smo nakazali že s tem, kar si no povedali o njegovem či slo zunanjem materialno tehničnem razvoju. Da ni tako ■tudi v globljem umetniško osebnem smislu, pa dokazuje že dejstvo, da je Jama preživel začel no impresionistično stopnjo, na kateri je včasih presenetljivo podoben Jakopiču in drugim tovarišem na isti stopnji, da pa ga pozneje brez težave razlikujemo od katerega koli izmed njih. Tembolj jasno nam poslane to, če vzporedimo njegove Ureze ali liukve iz 1, 1901 z Vrbami v snegu iz 1. 190S, posebno pa z njegovimi Krajinami iz 1940/41 kakor je p, ur. Sadovnjak v snegu, li raj hi a spomladi, Štiri jablane v megli- Zc ziuianje je očividna ogromna razlika; jasno pa j c, da je la razlika zasidrana tudi globlje v umetnikovem osebnem doživljanju naravnega motiva, kakor se je to razvilo z njegovim umetniškim razvojem v smislu neprestano življenjskemu čutu ustrezno razvijajoče se in napredujoče jjredslave o svetu gledanem skozi umetnikov temperament.
Možna je grupacija Jamovega življenjskega dela po zunanjih, neumetnostnih znakih, kar po krajih, kjer je slikal. Razumljivo je namreč, da je naturalistično usmerjen slikar, kakršen je bil Jama, nujno različno reagiral na okolje, katero je slikal. Tako se nujno razlikujejo njegove slovenske krajine od hrvatskih ob Soli i, še bolj se ve od dalmatinskih, plitvi Čke od obdo-navskih ali holandskih itd. Najčisleje je reagiral razen na slovenske, ki So os išče njegovega dela v zadnjih 25 letih življenja, na hrvatske in ubdonavske, dočim se pred holandskimi nekako ni mogel znajti in je tam menda tudi sorazmerno malo slikal. Doma pa je bila njegova plodovitost narav nosi fenomena! na. Ob retrospektivni razstavi 1. 1942 je sedemdesetletni Jama v katalogu sam podal tako zasnovan pregled svojega dela. Svoje delo je razdelil v 7 skupin, vendar se tu skupine 4., 5. in 6. časovno
krijejo m pomenijo lioij motivno klasifikacijo kakor časovno razvojno. Vendar pa ta grupacija nima globlje upravičenosti. Ustreza sicer kronologiji njegovih del, združuje pa n. pr. v prvi skupini, ki obsega 1. 1892 do 1914, dela, mod katerimi se nahaja najvažnejša in najopaznejša zareza v slikarjevem razvoju, prehod od akademsko učne dobe k samostojnemu ustvarjanju v prosti naravi. Ima pa ta katalog vseeno veliko avtobiografsko vrednost, ker nam z letnicami opredeli najvažnejše postaje njegovega, v pogledu menjavanja bivališč zelo razgibanega in včasih težko preglednega življenja. Jama sam je prav ftijančevi monografiji, katera spremlja ta katalog in seve tudi katalogu priznal zanesljivost, češ da popravlja netočnost Mesesnelove biografije v Slovenskem biografskem leksikonu (Si. Narod 19. maja 1942, str, 114). Ta katalog je važen predvsem za študij Jame kot kraji narja, ker so v njem jasno opredeljene glavne skupine njegovega krajinarstva: Na deželi (Stranska vas, Volčji potok) 1900, 1901, 1902; Haimhausen 1903; Hrvaško 1902—8; Avstrija 1908 do 14; Ljubljana 1914/15; Holandska 1915—22; Ljubljana z okolico 1922—40; Beograd 1923/24; Ob Kolpi 1926—33; Plitvička jezera 1930; Dalmacija 1935: Benetke 1938; planine 1923-32; na deželi (Rašica) 1940/41.
Umetnostnemu zgodovinarju pa ta mehanična razdelitev Jamovega življenjskega dela ne more zadostovati, čepi'a v mu je tlragocen pripomoček. Najti globlji kriterij za presojo slikarje-vega umetniškega razvoja je poskusil že J. Begali v Obiskih Iz. Cankarja. Prvo dobo je imenoval monakovsko; označuje jo idilična motivika, lirična vsebina in lopajtičasta tel mika. Višek druge dobe, ko je Jama obvladoval vsa potrebna tehnična sredstva za uresničevanje objektivne podobe naslikanega moliva, je dosegel okr. 1908. Po 1. 1910 pa se zdi, da nekatere slike iz Diirn-sleina in Holandskc že kažejo znake Ireljc dobe, v kateri postaja tehnična stran ohlapne j ša, globlji pa je občutek in slikar v njih dosega sintezo duše in narave.
Danes, ko ocenjujemo Jamovo umetniško delo že kot zgodovinsko zaokroženo celoto, bi njegove razvojne stopnje takole označili: 1. Monakovska doba, ki je doba akademskega šolanja
in iskanje lastne poLi od 1892 do 1900. Razen risb in akvarelov za Dom in svet spadajo sem Millelovske slike iz kmečkega življenja, razne akademske in polakademske študije, portreti in fanrski motivi, med katerimi so predvsem Otroci pri obedu (1899) in Na trgu prod ljubljanskim rolovžem (1899). Proti koncu te svoje prve dobe, ki pa v umetniških dejanjih ne pomeni veliko, se Jama pod vplivom okolja, predvsem teženj Secesije, Aibelo ve družbe in Jakopiča zavé pravega smisla slika rs Iva in vero vanj izjKJve v S L Narodu 1. 1897.
2.	doba je doba borbe za impresionistično podobo sveta v slUii do njenega končnega uresničenja do nekako 1910. To je obeticm borba za umetnostni izraz slovenske krajine, kalere umetniška osvoji lev je s strani slovenske umetnosti največja zasluga Jamovega življenjskega dela. Prevladuje krajinski motrv z liričnim razpoloženjem, V oporo Jami je spočetka najožje sodelovanje z Jakopičem. Posledica skupne tematike, enakih načinov slikanja, skupnega končnega cilja, ki so ga zasledovali, in liričnega razpoloženja kot zavestno iskane vsebinske sestavine slike je, da sov prvi polovici le dobe Jamova dela pogosto zelo podobna delom njegovih tovarišev. V splošnem je to tehnični impresionizem z lirično vsebino. Sem spadajo krajine iz ljubljanske okolice in od Soille na Hrvatskem. Breze, Bukve (oboje 1901), Na Amperi (1903), Pomlad se bliža (1900), Vrbe v snegu (1903) so tako po temaliki kakor po slikarskem Uinzu značilna dela tega časa. Eno najbolj uspelih del pa predstavlja Kmet od Solle iz 1, 1902,
3.	doba je doba suverenega obvladovanja impresionističnega slikarskega načina in sega vse do njegove smrti. V nji pa tudi lahko razlikujemo tri stopnje:
a) stopnja objektivnega impresionizma, ki jo je dosegel že proti koncu 2. dobe in traja do umetnikovega povratka v Ljubljano I. 1922. Svetloba, almosierično razpoloženje in barvna ubranost impresionističnega moliva so najznačilnejše poteze takratnih Jamovih slik. Subjektivni naturalizem, kakor je Jama imenoval impresionizem, se je tu najbolj približal objektivnemu izrazu, kolikor dosledno optični, na individualne pogoje vezani
izraz sploh more bili objektiven. Značilna dela tega časa so Durnstein (1911), Most čez Donavo (1912), Krems (1914), Most na Holandskem (1920).
b)	doba od 1922 — konca tridesetih let. Že na prejšnji stopnji postaja tehnika ohlapne j ša, široka, navidez neorganizirana, a preTačunjena bar™a lisa vedno veljavnejša. Krajina s trepe tajočo atmosfero, s svetlobo, v katero se potaplja in peslro bar ■ vit ost jo ni več sama predmet slikarj evega zanimanja, ampak vw bolj celotna narava kot naturalistična celota z vso svojo živo in mrtvo vsebino. Človek in žival v pisanem, s soncem prepojenem kalejdoskopu narave i mala sedaj važno, včasih kar pivenstveno vlogo. Bukolična razpoloženja življenja v naravi dajo delom te dobe posebno toplino, prvotna liričnost se sedaj povrača v obliki zrelega, filozofsko ustaljenega motrenja obdajajočega nas življenja odmaknjenega me s I ne mu hrupu v idili podeželja. Arkadičnega značaja našega, posebno pa sosednjega hrvatskega življenjskega okolja ni nihče pri nas toliko izrazil kakor Jama v tem svojem razdobju, Značilna dela te dobe so: Mestni trg, Šen-klavž (1930), Kopalci, Grabljica, Rajanje, Prijateljici, Krave na vodi, Ob Kolpi, plitvičke krajine, Perice, blejske krajine. Krave na paši, Krajina z orehi, Orači, Ob reki, Iz Arkadi je, Deček s piščalko. Pogledi na Ljubljano in podobno. Značilno za to razdobje je, da se tu podobno mlademu Jakopiču z njegovimi Križankami zreli Jama pogosLo povrača k istemu motivu, ga slika v iiajirazli&nejiih dnevnih in letnih časih, kakor bi skušal zajeti vse impresionistično razpoloženjsko bogastvo, ki ga je kak motiv zmožen. Na drugi strani pa se opaža, da se tako umetniško obdelani motiv v umetnikovem doživetju dviga do splošne pomembnosti. v kateri je on zares podoba letnega ali dnevnega časa in je posamezni rnotv samo slučajni povod za to, da slikar zapoje v barvah izraženo himno neprestano v svoji neizčrpni lepoti prerajajoči se naravi.
c)	doba od nekako 1940 do umetnikove smrti pomen j a stopnjevanje tega razpoloženja do oblik, v katerih se impresionistična, optična stvarnost spreminja v fantastično izrazitost in stari Jama končno tudi sam prestopi prag k antipodu impresio-
mzma, k ekspresionizmu. Narava gledana skozi umetniški temperament postane sedaj izhodišče novih, z golim, doslednim impresionizmom ncuresničljivih mikov. Krajina ob Savi ali iz Rašice je sedaj samo še ,krajina* pozimi, spomladi, jeseni, v megli, je samo še ,sadovnjak", samo še ,razgled", samo še ,reka z gorami' itd. Tudi poteza čopiča se pokori sedaj temu apriornemu razpoloženju, podobno kakor v ekspresionizmu in se v svoji širokopoleznosti vidno oddalji od impresionističnega po™ intillizma ali formalnega iluzionizma. 'To zadnjo fazo Jamovega slikarstva bi lahko imenovali kar naturalistični ekspresionizem.
Da se I a stopnja ni razvila naprej, je bila vzrok vojska z vsemi posledicami za človeka, ki je bil kakor Jama navezan na živ stik z naravo. Ko mu je osvoboditev Ljubljane zopet odprla j »o l v naravo, je že toliko opešal, da se z novim položajem ni več mogel okoristiti-
Pregled Jamovih del vsebujeta predvsem kataloga oI>eh kolektivnih razstav v Ljubljani 1. 1923 in 1942. Največjo zbirko njegovih del ima Narodna galerija in republiška vlada v Ljubljani. Zaslopan je v Moderni galeriji in v Strossmayerjevi galeriji v Zagrebu ter v zbirkah Narodnega muzeja v Beogradu. Zasebno imajo naj vtič njegovih del Madelaine Jama, ing. Vlad. Stare, Stane Vidmar in Gabrijel Erzin v Ljubljani.
Razstavljaj je v Ljubljani 1900, 1902, 1909, 1910, 1923 (ko-lekt.), 1921, 1925, 1920 in še večkrat, od 1930 dalje do 1940 pa redno vsako leto (s katalogi) in 1942 (kol.); Dunaj 1904, 1903, 1909; Beograd 1904, 1912, 1924, 1930; London 1905; Sofija 1906: Trsi 1907; Zagreb 1908, 1910, 1926, 1931; Krakov 1908; Varšava 1908; Rim 1911; Rled 1911; Novi Sad 1927; Haag 1919, 1927; Amsterdam 1932; Pariš 1919; Hodonin 1921; Flladelfija 1926; Maribor 1938. Posebno odlikovanje je doživel 1. 1938, ko je bil pozvan na Biennale v Benetkah. Po smrti je bil zaslopan na razstavi slikarstva in kiparstva narodov Jugoslavije 1. 1916 v Beogradu in 1. 1947 v Zagrebu, Ljubljani, Moskvi in Ljenin-gradu.
Seznam literature o njem vsebujeta SBL I.f str. 373 in Letopis Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani i., str. 47 in 48.
Dodali bi še: J. Regali, Slovenski slikar Jani a na Holandskem, ZUZ L, 102/3. — O kolektivni razstavi 1923: Slovenec 10. 6. 1923, it. 129 (J. Rcgali); Jutro 3. 6. 1923, št. 129 (St. V urnik); Slovenski Narod št. 137, 17. 6. 1923 (M. Zamik); LjZ 1923, 4G2-4 (Fr, Mesesncl); DS 1923, 221/2 {Fr. Štele). — St. Vurnik, Razstava Jania m drugi, J. št. 176, 23. 13. 1924, — R, Ložar, DS 1931, 93/4. — Ilustracija 1931, 144, — 13, Borko. Post fes tu m Jamove šest desetletnice, J. 1932, Št. 14. — Živojin Cvetkov, ič, Impresije ai refleksije, S. 1933, št. 78. — Slovenija 1935, št. 12 (J. Regali). — -nek, R ¡izgovor s samotarjem Matijo Jamo, SN 27. 4. 1940. — M. J. Obisk pri mojstru palete ob njegovi sedemdesetletnici, J. 4. 1. 1942. — F. K. Kos, Jubilejna razstava M. J., J 9. 5. 1942. — „Delal bom do zadnjega diha". Iz razgovora s slikarjem M. Jamo na njegovi jubilejni razstavi, SN 19. 5. 1942. — Letopis Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani L, 47—49. — E. C., Umrl je slikar M. J., Tovariš III. 353. — Nekrologi: Slovenski Poročevalec 9. 4. 1947 (St. Mikuž); Ljudska Pravica 9. 4. 1947.
Fr. Slete
t 1 v AN RKGEN
Ko se je ustanovila Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani, je smatrala za svojo znanstveno in narodno dolžnost, da počasti iz najstarejše in obenem res prve slovenske tvorne generacije naravoslovcev botanika A. Paul i na, geologa Fr. Seidla in in zoologa Ivana ltegna; izvolila jih je zato 1. 1941). za dopisne člane. Smrt prvili dveh je Akademija obžalovala že L 1942. (gl. letopis L, str. 241 -274), Ivan llegen pa je po daljši bolezni mml na Dunaju dne 27. julija 1947, star 79 let.
Polje Regnovega preučevanja, vztrajnega iskanja in dela je bila zoologija. Od v saga začetka je svoj študij posvetil žuželkam ravnokrilcem (Orthoplera), murnom, kobilicam in saren-čam; ob tem preučevanju se mu je sproti pojavljalo toliko novih za plete [iih vprašanj in problemov, ki segajo daleč preko ozkega predmetnega sektorja, da je na njihovem reševanju oslal do konca svojega izredno delavnega življenja. Pa čeprav se je omejil na stvarno ozek predmetni del, to šLudiju ni bilo ovira, marveč prav la specializiranost je rodila zelo pomembne izsledke in ž njimi si je Regen pridobil svetovni sloves: danes ni in ne more biti objektivnega in popolnega učbenika ali monografske študije o žuželkah, predvsem še o njihovi fiziologiji, da bi ne bilo v njem omenjeno ime Ivana Regna in bi ne bila navedena njegova temeljna dognanja o sluhu žuželk.
Rojen naravoslovec je Rcgen potrpežljivo in vztrajno, ostroumno in bistro, metodično in z lastnimi konstrukcijami nove
natančne in ingeniozoe aparature, z logično doslednostjo in z neovrgljivo eksperimentalno metodo reševal problem za problemom, kakor ga je odkril in ugotovil.
Že takoj po končanem univerzitetnem študiju je rešil morfološko stran problema o organih za črikanjc; s tem si je postavil Irdno podlago za pravilni pri j oni fiziološke plati Lega vprašanja. Svoja opazovanja je nato prenesel v prosto naravo hi ko se tu pojavijo nova vprašanja, slede preprosti eliminacij-ski poskusi, od katerih pričakuje odgovora na vprašanje; kakšen je biološki pomen črikanja. kako se ¿Tikanje dogaja, kateai organ služi za percepcijo č.rikanja in kje je sedež organa za slišanje. kje „uho"? Po dolgem eksperimentalnem preučevan jo je Regen vse te probleme rešil dokončno in temeljito. Tudi najtežji, skrivnostni problem je rešil; dokazal je licovržiio, da žuželke ravno-krilci zares sliSijo zvočne valove in da njihovi zadevni organi niso morda le sprejemljivi za percepcijo mehaničnih, če tudi zelo ostrili s tresljajev, Za dokaz eksistence pri stnega sluha pri žuželkah je bilo treba globoke iznajdljivosti, znanja in spretnosti in vse to je Itegnu bilo dano in njegovo delo je sijajno uspelo.
To osnovno Regnovo študijsko raziskovanje je trajalo celih 50 let; spremljalo ga je mnogo problemov morfološkega in ekološkega značaja; sproti jih je reševal in o sijih poročal svetovni znanstveni javnosti (gl. seznam njegovih del v Letopisu 1„ str. 176). Vse to izredno bogato delo je Regen opravljal v laboratoriju, ki si ga je s pomočjo mecena sam ustvaril in opremil z lastnimi aparatnlmi utumt, zraven pa je do upokojitve bil tudi profesor na gimnaziji.
Vso tvorno dobo svojega življenja je preživel in delovaJ na tujcnij kjer si je tudi svoj laboratorij postavil. Ki mu bilo usojeno, da bi se na jesen življenja vrnil domov, kakor si je to tudi želel. Znanstveni svet ume ceniti njegovo delo; Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani mu je zanj hvaležna in Regnovo ime osiane sloveče v 15 si i slovenskih znanstvenikov.
Jovan tladži
t MILANSKERLJ
S starimi študentskimi: „Ruit marš velociter, rapit nos atroeiter" je pričel Milan Skerlj sv'o j nckrolog prijatelju Gregorju Kreku (ZZR, XIX, 1943), kaioč na izgubo petih tovarišev s fakultete v dveh letih.
Se z dosti večjo upravičenostjo moremo citira t i stari izrek za nenaden odhod v večnost Milana Škerlja samega.
Dne 6. dec. 1947 je, navidezno zdrav, prišel še predavat, zvečer mu je postalo slabo in o polnoči mod 7. in 8. dec. je nepričakovano zastalo njegovo plemenito srce.
Ob tako nenadni izpuhi, ki je «nadomestno zadela njegovo družino, Številne prijatelje, našo Akademijo, univerzo in ne le slovenski, marveč ves jugoslovanski juridični svet, je v kratkem času težko zajeti v nekaj bežnih poležali to bogato življenje, polno dela in uspehov,
Milan (Maksimiljan) &kerlj se je rodil 4. sepl. 187o v Ljubljani. Njegov oče Ivan (1848—1932), krnetski sin iz VrhjDolja pri Vipavi, je ustanovil zgodaj, še avsknlant, z Ano Trdinovo, hčerko Jakoba Trdine, gostilničarja pri „Sikcu" v ljubljanskem Gradišču, pisateljevega sorodnika, nenavadno odlično slovensko rodbino. Poleg prvorojenca Milana so izšli iz le blagoslovljene zveze Še: medicinec Vladko, ki jc umri že kot visokosolec; tudi že pokojni Vojče (Amand), visoko naobražen ter izredno odličen klasičen filolog in pedagog, ki je bil nazadnje ravnatelj novomeške gimnazije; potem že pokojna hčerka Ana, ki je ob zgodnji smrti malere nadomeščala najmlajšemu mater, očetu pa bila opora v starosti: slednjič še živeča: Ivan, tudi klasičen filo-
log in girnn. ravnatelj v p., znani bibliofil, ni ]ia romanist, univ. prof. Stanko, sedaj dekan ljubljanske filozofske fakultete.
Milan je preživljal svojo mladost na službenih krajih očcla-sodnika: v Črnomlju, Kranju, Žužemberku in Novem mestu. V uradniški družini, kjeT je študiralo vseh pet sinov, kar trije hkrati, na univerzi v tujini, se je moral zgodaj privaditi skromnosti in točnemu rodu, ki sta ga tolikanj dičila vse življenje. Nenavadna nadarjenost in do konca neugnana marljivost pa sta mu bili prirojeni. Oboje je pokazal že zelo zgodaj. Po dovršeni ljudski šoli v Žužemberku je bil že na gimnaziji v Novem mestu, kjer so tačas delovali odlični profesorji, vseskozi mlličnjnk. Kot sodniški sin menda ni dolgo pomišljal o svojem pravniškem poklicu. Tudi pravne študije na Dunaju je dovršil odlično in bil 1899 promoviran tamkaj za doktorja prava. Že lačas so njegovi dunajski vrstniki gledali s spoštovanjem na izvrstnega dijaka. Julija 1893. je hkrati s svojim sošolcem Metodom Dolencem vstopil v sodno prakso v Novem meslu in že po d veli le Lih odnesel pri sodniškem izpitu zelo redko odliko. Značilno za vso njegovo poznejšo usmerjenost se že njegov prvenec: „Ali je 5 887 ODZ uporaben pri trgovinskih poslihV", ki ga je priobčil 1. 1899 v „Slov. Pravniku", še kol 2-1 loten avskulant, baui s trgovinskim pravom.
Takoj po sodniškem izpitu je bil (1900) imenovan za sodnega pristava (sodnika) v Mokronogu. Prav v času njegovega tamošnjega službovanja je po veliki vseučiliški akciji 1901/02 takratni avstrijski na učni minister Viljem Hartel [»delil prve štipendije slovenskim pravnikom, da se pripravijo za akademski poklic, Prva sta bila sodna pristava Gojmir Krek in pa Škerlj; Krek da se spopolni v dvilistiiki, Škerlj pa v trgovinskem in meničnem piavu. Oba sta prebila Šolsko leto 1902/03 v Lipskcm, kjer so delovali tačas ji a jnridični fakulteti sloveči učenjaki.
Da bi niogel nadaljevati svojo pripravo za habilitacijo, je bil Škerlj kmalu po svojem povralku v januarju 1904 imenovan za sodnika brez stalnega službenega mesta in pri del j en dež. sodišču v Gradcu, junija istega leta pa, pač v glavnem po Babni-kovem prizadevanju, pravosodnemu ministrstvu na Dunaju, Tu
je našel kol zastopnika Slovencev v tem ministrstvu izbor neg a mentorja, dr. Janka Babnika, s katerim so ga za vedno zvezale najtesnejše prijateljske vezi- Najprvo je bil dodeljen legisla-tivnemu oddelku, kjer je z referentom dr. Avgustom P i tre ic bom, kasnejšim predsednikom graškoga viš, sodišča, sestavil po nemškem vzorcu zakon o družiti z o. z., trgovinski družbeni obliki, ki je bila dotlej v Avstriji še neznana, Kako velik je bil Škerijev delež na lem delu. je razvidno najbolj iz lega, da je priredil ta zakon z opombami in materi j al i jami v lačas najlwlj znani Manzovi izdaji zakonov (1906). L. 1909 je moral prirediti že % izdajo.
Kasneje je bil Skerlj prideljen administrativni sekciji ministrstva in je bil do 1918 desna roka personalnega referenta za Primorsko in Dalmacijo, blagega dvornega svetnika Franca con le Smecchie, ki je bil po prevratu podpredsednik Stola sed-m or ice odd. B. v Zagrebu. V tem svojem poslovanju si je pridobil Škcrlj mnogo zaslug, da st» se razmere pri sodiščih na Primorskem za Slovence ugodno razvijale, celo mnogo ugodneje kakor v območju graškega viš. sodišča, to je na Knm j-skem, Štajerskem in zlasti na Koroškem. Škerlj sam, ki o svojih zaslugah ni nikdar govoril, je lani v najinih pogovorih opeto-vano obžaloval, da ni bil pritegnjen k pripravam za pripojitev Primorske in zlasti Trsta, češ, da bi pokazal, da smo takrat v Trstu pri sodiščih že marsikaj imeli, kar sedaj zahtevamo. Moda je o tem kaj napisal v svoji obširni, žal nedovršeni i okopi sni avtobiografiji, ki sega do L 1912,
V ministrstvu ¿kerlj ni preveč hitro napredoval. Prebil je tam še cela štiri leta kot sodni prislav, bil šele 190S imenovan za namestnika diž. pravdiiika extra sla luni v Ljubljani s pride -litvijo v ministrstvo, 1909 za min. podlajnika, 1912 za tajnika in 1917 za sekcijskega sveLnika, Pri dobil si je pa v tem svoj eni službovanju, vedno neumorno delaven, nenavadno velike skušnja v sodni upravi, ki jih more dati le dobra in dolga praksa-Tukaj je spoznal tudi vrednost upra^me statistike, ki jo je Avstrija gojila in jo je tako rad UijH>rabljal.
Skoro ves cas prve svetovne vojne je prebil v vojaški siužbi, največ kol avditor (vojni ld sodnik) v dalmatinskem Sin ju, malo casa v Trstu. Nekaj mesecev medlem pa se je zdravil v s a nato-riiu Grimmenstein na Seimneriugu. Tu se je zelo zbližal s sotrpinom dr. Iv. Žolgerjem. Ta ga je proti koncu vojne pritegnil svojemu ožjemu krogu, ki je pripravljal ureditev uprave v osvobojeni domovini. Že koncem nov, 1918 je bil Škerlj hkralî z dr. Babnikom pozvan v Ljubljano, da z novim predsednikoni viS. sodišča Iv. Kavčnikom uredila naše pravosodje, s ker 1 ju je bila pripadla ne lahka naloga, da v poverjeni št vu za pravosodje uredi sodne osebne razmere. Pri tem je mogel Škerlj izkoristili svoje bogate dunajske upravne skušnje. Poleg Babnika in Kavč-nika ima za naglo in za listi čas smotrno ureditev slovenskega pravosodja največ zaslug. Na tem svojem mestu je postal škerlj 1920 dvornosoifkii svetnik, Po Babnikovem odhodu na mesto predsednika viS. dež, sodišča je bil postavljen koncem L 1922 za upravitelja oddelka ministrstvu za pravosodje, ki je zamenjal 1. 1921 poverjen i šiv o za pravosodje. Živo, pregledno sliko leda-njih sodnih razmer, nalog in uspehov nam je za vedno ohranil Škerlj v svojem spisu: „Pravosodje v Sloveniji v prvih desetih letih po zedinjeriju" (v zborniku „Slovenija v desetletju 1918—2S," Lj. 1928), ki os l a ne za našo novejšo pravno zgodovino vedno dragocen prispevek.
Še v dobi svoje sodnoupravne službe v Ljubljani je Škcrlj že začel delovali kol akademski učitelj in tako vstopil v novo, najvažnejšo svojo življenjsko dol». Že takoj ob otvoritvi pravne fakultete, spomladi 1919, je začel predavali kot honorarni profesor trgovinsko, menično in čekovno pravo. Povsem nova naloga, ko je bilo treba orati popolno ledino v najtežavnejših pravnih predmetih, osobito glede i men s t va, bi bila že samoobsebi težko breme, Škcrlj pa jo je poleg svoje glavne, zelo odgovorne in naporne upravne zaposlitve sijajno opravil, Se več! V kratki dobi ne dveh let je sestavil prvi slovenski pravni učbenik: Menično pravo (1922), odlično delo, ki „prvič obdeluje znanstveno celo panogo prava v našem domačem ježku" (SP 1923, 38).
Skerlj pa se še sedaj ni mogel odločili, da takoj popolnoma prestopi na akademsko pot. Preveč so ga vezali strokovni stiki in oziri. Šele ko je marca 1924 prešel oddelek ininistrsLva za pravosodje v likvidacijo, je bil imenovan 28. maja za rednega profesorja ljubljanske univerze. Ker je izvršil še likvidacijo oddelka ob koncu julija 1924, je vstopil šele s šolskim letom 1924/25 neoviran od drugih uradnih poslov dokončno v sestav fakultete. Ze za to kto mu je poverilo zaupanje tovarišev dekanat,
Pred tem je že v 1. zvezku Zbornika znanstvenih razprav, ki ga je začela izdajati pravna fakulteta, priobčil študijo: Uredba o zaščiti industrijske svojine. To je bil prvi zakon v Jugoslaviji, ki, kakor pravi Škerlj, „res zenačuje in združuje sorodno snov v en zakon" iin ga je sestavil naš rojak, strokovnjak v patentnem pravu, dr. Janko Šuman. To uredi» Škerlj 'vsebinsko kritično vsestransko razčlenja in prepričevalno kaže tudi na splošno pomanjkljive tedanje zakonodavuotehnične prilike v naši državi. Ta sieer kratki spis (31 str.) kaže že Skerljevo dobro pripravljenost za zakonodavno delo hi pa vse odlike njegovega kasnejšega ndejstvovanja v tej smeri; njegovo globoko, obsežno in podrobno strokovno znanje, njegove ozire na gospodarsko življenje, njegovo pronicavost, natančnost iti jasnost, pažnjo na stilistično in terminološko točnost in enotnost. Prav to leto (1921) je bil postavljen kot član stalnega zakonodavnega sveta (zasehnopravnega oddelka), kjer je mogel vse te svoje vrline popolnoma razviti in uveljaviti. Njegova naloga je bila, da z ostalimi člani odseka pripravi predvsem načri novega skupnega trgovinskega zakona. Tej nalogi so se pridružile še v naslednjih letih druge iz ohmočja prometnega prava. Sodeloval je v raznih zakoaiodavnih komisijah: pri načrlih zakonov o menici in o čeku, o gospodarskih zadrugah, pomorskega zakona in pomor-skopravnih uredb in zakona o advokatih. Izdelal je zakonski načrt o obročnih poslih in načrte za izvršilne uredi« k trgovinskemu zakonu.
Skozi nekaj let je mesece prebil pri tem napornem delu v komisijah v Beogradu, večkrat poleti ludi v Ljubljani in na
Bledu. Veljal je za prvega strokovnjaka v prometnem pravu in užival zalo in zaradi svoje marljivosti, uslužnosli in koncil jant-nos t i največje spoštovanje.
Skerljev delež na trgovinskem zakonu in njegovo sposobnost dokazuje na jbolje dejstvo, da ga je minister za pravosodje odredil za svojega zastopnika nele v skupščinskem odboru za razpravo o tem zakonu, marveč tudi v plcnuimi skupščine. Bil je to menda edinstveni primer v parlamentarni zgodovini stare Jugoslavije.
V njeni absolutistični dobi je bil član vrhovnega zakon o-davnega sveta ves čas njegovega obstoja 1929—SI. Tudi iz lega sveta je izšel komaj kateri mnogoštevilnih zakonov, ki so se tukaj Obravnavali v teh letih najbolj plodne zakonodaje, brez vidnih sledov Škerljevega kritičnega duha in konstruktivnega dela. Država je to priznala z visokimi takratnimi odlikovanji: z redi Sv. Sava III. in II. razr. ter Jugoslovanske krone III. m II. razreda.
Tako bi moral Skeii j ev življenj ep i sec, ki bi hotel vsestransko osvetliti njegovo življenjsko delo, prodreti razen v njegovo sodnoupravno in znanstveno tudi pobliže v lcgislativno udejstvo-vanje. To bi bilo mogoče le njegovim sodelavcem, ki so ga videli na -delu, od katerih pa med Slovenci, žal, ni nikogar več med živimi.
Naloga teh vrstic je sicer, orisati predvsem njegovo znanstveno delo. Toda Škerlja strokovnjaka v zakonodaji si ne moremo misliti brez njegove obširne sodnoupravne prakse m temeljite pravoznanstvene izobrazbe, kakor zlasti ne njega znanstvenika brez praktičnega zakonodavnega dela. Zato je bilo le treba, da ne gremo popolnoma mimo njegovega upravnega in zakonodavnega delovanja. Skerlj sam je najbolje čutil ta vpliv na njegovo znanstveno delo, ko je v kratki avtobiografiji v akademijskem Letopisu I. (1913) napisal lapidarne, pa prav točne stavke: „Dolgoletno delo v pravosodni upravi in pri pripravljanju zakonskih načrtov se dokaj jasno odraža v Škerlje-vih publikacijah... V njegovi stroki ga skoro da bolj zanimajo vprašanja de lege feremda, kot vprašanja de lege lata... Vpliv
— ni —
itakonodavnega dela se kaže UKli v U-m. da se jjovsod ozira na nasledke pravnih norm za praktično gospodarsko življenje in da se ogiba čistemu dogmaliziranju. Od raznih pravnih strok, ki jih spaja široki pojem promeLnega prava, so mu oči to najbolj pri srcu pravo trgovinskih družb in gospodarskih zadrug, menično in čekovno pravo".
Njegovi spisi .iz komercialnega prava so po velikem delu tako res da sistematski prikazi večinoma posameznih razdelkov v začetku le Se načrtovanega, kasneje že novo uzakonjenega prava. Ozira se pri tem naravno predvsem vedno na novote, njihove razloge in njihov pravni in gospodarski pomen ter posebno na zakonodajo tlrugih držav. Ni pa bilo le „v duhu sodobnega za-konodavslva in sodobne pravne vode", kakor pravi sam na gori označenem mestu, da „se mnogo bavi s primerjalnim proučevanjem pravnih institucij". Primerjalno metodo, v kale» ga je uvedla že dunajska Sol a, mu je v domovini kar vsilila raznolikost zakonodaj številnih pravnih področij Jugoslavije ob zedi-n j en ju bi pa po vsem svetu naravno veti no večje stremljenje po zcnačevanju prometnega prava.
Škerljevega h ter ar nega znanstvenega deia seveda na tem mestu ne moremo niti podrobno, niti primerno oceniti. Ostati mora fo pridržano ožjemu strokovnjaku v pri meni i časovni razdalji. Tukaj ga moremo le bežno označiti ob njegovih spisih, razporejenih po posameznih pravnih vejah in razdelkih.
V menitftnem in čekovnem pravu, ki je bilo, zdi se, glavna domena Škerljevega bogatega znanja, je po že gori omoti jenom uč bcniltu poročal še poljudno v Trgovskem listu (192(3) o „Načrtih zakonov o menici in o čeku", za pravnike pa v beograjskem Arhivu (kuj. XVI. [XXXIII]); primerjal je jugoslovanski osnutek meničnega zakona z „Meničnim pravom po i tal. osnutku trg. zak. iz .1 1925" (Pravni vestnik 1928); podal je za zunanji svet ločen pregled jugoslov. o snu ti; a meničnega zakona z navedi» domače literature in z njegovim prevodom v nemščino (Zschft. i. O stre ch t 1928), v prihodnjem letniku is le nemške strokovne revije pa pregled novega čekovnega zakona z navedbo domače literature in njegov prevod. V Merkurjev i zbirki za-
konov je priredil (1929) „Menični zakon in čekovni zakon" v enem zvezku z uvodom o postanku zakonov in ustroju izdaje, z opazkami, primerjalnimi razpredelnicami starih in novih zakonov ter natančnim stvarnim kazalom. V opazkah naglaša razlike med starim in novim zakonom, potem pa podaja pri vsakem členu dosti obširen in zelo točen komentar zakonskega besedila. To še vedno aktualno izdajo smemo prištevati najlepšim izdajam naših zakonov.
V	članku „Protest jkj novem meničnem pravu" (SP 1929) obravnava podrobno primere in način protesta, raziskujoč hkrati, koliko odgovarja novi zakon v primeri s starim modernemu stremljenju po omejitvi in poenostavljenju protesta.
Po uzakonjen ju ženevskih konvencij o menici ki Čeku 1935. se je Skerij dvakrat bavil z njimi: v Trgovskem listu (1930 in v posebnem odtisu) je hotel seznaniti naš poslovni svet z nastankom in pomenom teh konvencij ter podaja v glavnem zelo kratko, za ne pravnike preskopo, najvažnejše novote v ženevskem enotnem meničnem zakonu.
V	članku: „Rezerve u ženevskim konvencijama o menici i o čeku" (Arhiv 1936, knj. XXXII [XXXIXj) pa razpravlja zopet de lege ferenda, v katerih primerih in v koliko bi se mogla naša država p oslu žit i j» konvencijah v tkzv. rezerv ali dane možnosti nacionalnc zakonodaje.
^Med spise iz meničnega prava je uvrstiti tudi ne-le v naši, marveč, kolikor morem pregledati, i v tujejezični literaturi svojevrstno pravno- in gospodarsko-zgodovinsko razpravo iz zadnjih let: „Protestni protokol odvetnika in notarja dr. Blaža Groba tli a" (S P 1944). — Na podlagi prav poti robno analize vpisov v la protokol iz različnih menično-pravi i Mi vidikov podaja pisatelj presenetljivo popolno sliko meničnega poslov;mja in deloma tudi splošnih gospodarskih razmer, posebno v trgovskih krogih, pred sto leti v Ljubljani. Pisaielj je pokazal tukaj nazorno lep originalen primer, kako bi mogli na ]>odlagi ohranjenih sodnih spisov zanesljivo orisaLi pravno ki gospodarsko zgodovino novejšega Časa.
t
- 113 -
Podobno kakor ta historičen spis, l oda iz povsem drugih vidikov in namenov je izšlo iz praktičnega pa sodobnega uradnega gradiva drugo delo, ki je hkrati prva večja Škerljcva razprava iz družbenega trgovinskega prava. Do 1924 so šli namreč v Ljubljani osnutki pravil delniških rlruib Slovenije službeno skozi njegove roke. Nad 40 jih je bilo tekom let. Imel je tako, kakor saiu pravi, priliko, spoznati poleg narodno-gospodarske zlasti zasebno pravno pod Stavo delniških družb v Sloveniji. Svoja opazovanja, ponavljajoče se napake in pa nasvete, kako zadoslili predpisom zakonov, zlasti delniškega regulativa, je prioličil v več člankih, ki jih je objavil pod naslovom ..Pravila naših delniških družb" v Trgovskem listu in z i si i m naslovom v pos. odtisu (l'J26), ki ga je še opremil, kakor je bilo že pri Sker-Ijevih izdan jih običajno, z natančnim stvarnim kazalom.
Sicer pa zavzema med kapilalsldmi trgovinskimi družbami, ki jih je ákerlj znanstveno tako rad obravnaval, že časovno prvo mesto najmlajša med njimi, družba z o. z. Saj je, kakor gori navedeno, še kot mlad sodnik, sodeloval na Dunaju ob njeni uzakonitvi, priredil komentirano izdajo zakona, poslej pa tudi vedno budno zasledoval njen razmah v vedno ver državah in njen vpliv na gospodarsko življenje v svetu, Z za» konodavne si ran i se je s to družbo bavil v študijah: „Društva ®a ograničenom odgovornošču (povodom bugarskog 1 frartcuskog zakona)" v Arhivu za pravne in društvene nauke, (kuj. XI! [XXIX], 19213) in „Družba z o. z. po ilal. osnutku trg. zak. iz I. 1925" (Pravni vestaik 1928), primerjajoč vedno tuje pravo s pri nas veljavnim. Najbolj pa je to storil v razpravi: „Reforme v pravu družb z o. z." (SP 1933), ki je nastala po predavanju v „Pravniku", To štejem med najznačilnejše Škerljeve spise, ki nam ji odi najlepši pogled v njegovo nadvse veslno zakonodav-U10 delo. Ob vprašanju, če in v kakšni obliki naj se ta družba sprejme v novi naš trgovinski zakon, se je hotel Skerij po sebi tako priljubljeni statistični metodi s trudapolno podrobno raziskavo materiala, ki ga je i m da trgovinska zbornica v Ljubljani za vpise v trgovinski register pri zbornih sodiščih v Sloveniji, prepričali o resničnosti očitkov, pojavljajoči Ji se proti po-
slovanju družb z o, z. V ti j na zunaj skromni, a v resnici dragoceni razpravi je priobčil kaj zanimive svoje izsledke, poslavil očitke proti družbi z o. z. na pravo mesto in razvil podrobno svoje misli o potrebnih preosnovah, s katerimi bi bilo to družbeno obliko sprejeti v novi trg, zakon. Nikjer ni &ker)j javno lAo jasno povedal svojih splošnih pogledov na trgovinske družbe sploh in svojih splošnih zakon oda v nih misli kakor na koncu te razprave v kratkih stavkih, na katere velja tukaj spomniti: „Dvojega ne smemo pozabiti. Prvo je: družba z o. z. je, kakor vse druge družbe trg, prava, del kapitalistične organizacije sodobnega gospodarstva; poleg tega je, d as i se pri nas razvija v praveu personalnih družb — kar je povsem pravih» in ustreza stremljenjem sodobnih zakonov in načrtov o družbah z o. z. —, kapitalska družba. Kapitalistični sistem gospodarstva in kapitalske družbe imajo svoje notranje, prirojene, imanent-ne, organske hibe. Kdor bi jih hotel .povsem odpraviti, bi moral žrtvovali sam sistem. Ali s tem ne bi prišel iz Karihdc v Skilo, je vprašanje zase, okoli katerega se danes bije usoden boj. Drugo pa je; iura v i g i 1 a n t i b u s scripta sunt. Z al; on ne more več nego odpirali oči, nikogar ne more prisiliti, da gleda še manj, da vidi. Očitkov, da zakon ni dober, se ne bomo rešili, niti z naj vestne j Jim delom. Zlasti se bo vedno našel kdo, ki bi zakonu podtikal svojo človeško slabost. To nas ne sme oplašiti. Kar moremo, moramo storiti vzajemno, praktiki in teoretiki, kajti theoria sine praxi currus sine axi, praxis sine theoria currus sine auriga."
Iz piprav za lo razpravo se je rodilo še eno dedce, ki ni biio v zvezi z družbo z o. z. Pri preučevanju vpisov v trgovinski register je naletel pisatelj na marsikaj, kar ni bilo v zvezi z njegovim glavnim namenom in „se mu je vzbudil dvom, ali si je nas poslovni svet dovolj v s vesti pomena vpisov ali opustitve vpisov nekih čuijenic v trgovinski register" in tudi dvom, ali tudi oblastva res vc<lno vrše svojo nalogo tako, kakor bi bilo potrebno. Zato je napisal za širšo javnost razpravo: „Pomen trgovinskega registra (Nekaj pripomb k našemu trgovinskemu registru)". (Trg. lit;t 1933 in pos. odtis,)
Že v SP (1914) je razpravljal „O opravilnih deležih družbe z o. z." v razpia vioi: „Ha li je osnovan naziv „Društvo sa ograji ičenosn odgorornošču" (Arhiv kuj. XXXVIII [LVJ. 1939) opraviti) "ta naziv le z rabo v raznih jezikih in zakonodajah- V italijanski razpravi: ,,La societa a garanzia limítala secón do la nuova legge conumcrciale jugoslava" (Rivifsta del d i rit t o conn-merciale XXXIX, 1941) je podal pregled nove ureditve družbe z o. z. v našem novem trg. zakonu.
V	članku: „Družba z o. z. po it al. državljanskem zakoniku in po jsl. trgovinskem zakonu" (ustanovitev, kapitalska pod stava, deleži) (ZZR XVIII, 1942) iji v nadaljevanju pod istim naslovom m podnaslovom: „organizacija, računovodstvo, prestanek, likvidacija, pretvarjanje (ZZR XIX, 1943) je izvršil v glavnih obrisih primerjavo določil obeh naslovno navedenih zakona*.
linkral še se je baivil Škerij delno tudi i družbo z o. z. namreč v članku: „Stvarne meje zastopne oblasli pri kapitalskih trgovinskih družbah (ZZR XX, 1911), kjer preiskuje praktično in aktualno vprašanje, ki je Slierlja dolgo Časa, zlasti pri načrtovanju našega trg. zakona zavzemalo: ali in kako .skušajo novejši zakoni celinske Evrope zmanjšati nevarnosti, ¡ki izvirajo iz za-stopslva nefizičnih pravnih subjektov. Razpravo omejuje na delniško družbo in družbo z o, z. in na stvarne meje obsega in vsebino osebne za s Lopne oblasti onih, ki so po zakonu ali pravilih neposredni zastopniki. (D Le m predmetu je Ékerlj izdelal že prej referat za 3. pravniški kongres Jugoslavije |l£l27j.
Doguialične študije iz prava kapitalskih druži) in sicer del niške družbe ]» novem trg. zak. so še man jše razprave: „Naknadne nabavke po novem trg, zak." (Arhiv, knj. XXXVI (LIH!, 193») ju „Le societa per azioui secando la nuova legge co-mmer-c i ale jugos lava." (Riv. del dirillo commerciale XXXVII |iy39J).
V	Razpravah Pravnega razreda Akademije z v. II. in tli. (1943 in 1945) pa je objavil škerlj obširno pravnoprimeirjalno razpravo o „Osebnih trgovinskih družbah po novejših zakonih", V Leh je lepo izvršil stavljeno si nalogo, da na podlagi novih zakonov držav Srednje Evrope, Italije m tem sosednih podrobno
m sistematski preišče „zakonodavne spremembe v odredbah za osebne družbe", t. j. za javno, komandi t no, tajno in priložnostno, „in zlasti dožiene, ali se v njih zrcalijo kake splošne jše misli in smernice ali se v njih opaža kako stremljenje k zbliževali ju odredb raznih zakonov ali pa se, nasprotno, večajo reže med njimi**
S celotnim novim trg. zakonom z dne 2. okt. 1937, pri katerem je škerlj, kakor že gori povedano, toliko sodeloval, pa se literarno ni mnogo bavil. Zdi se, kakor bi se namenoma vzdrževal. Priredil ga je sicer v Merkurje vi izdaji z uvodu im vsebinskim pregledom in vzornim stvarnim kazalom. Napisal pa je o njem le kratke preglede: v „Blagostanju" 1937 in 193Sl „Bitne novine u novom trg, zak. i nji-.gov nacionalno-ekonomski znana j" ter po predavanju v Pravniku; „Važnejše no vole v prvem delu novega trg. zak." (SP 1938) in pa poljudni članek za Trgovski lisi (1938): „Trgovinski zastopniki (agenli)po novem trg. zak."
V tej zvezi je treba še omeniti, da je v dveh razpravah: „Nekaj pripomb k pivim poglavjem predhodnega načrla o. d. z." (SP 19,%) in „Načrt državljanskega zakonika in trgovinskega zakonika" (SP 1937) zagovarjal načelo, tla se določbe obeh pravnih gram, občega državljanskega in trgovinskega prava, kolikor se tičejo is le snovi, brez važnih razlogov ne razlikujejo in razlike ne segajo dalj kakor je nujno ler sploh priporočal daleko-sežno „komercializacijo" obligacijskega dela občega državljanskega prava, ne da bi mislil na popolno utopitev trgovinskega zakona v državljanskem.
Slednjič je omenili, da je iz trgovinskega prava napisal Se informativen članek: „Italijansko trgovinsko pravo" (SP 19-12) s kratkim pregledom dosedanje italijanske zakonodaje v tem področju in kratko vsebino novega i,tal. trg. zakona.
Ko je izšel zakon o gospodarskih zadrugah z II. sept. 1937, o če g ar načrtu je Škerlj pač oddal mnenje, ne da bi odločilno sodeloval, je opozarjal pravnike, da se jnemalo zanimajo za tu važni zakon. Napisal je sam najprro informativen članek; „Nekoliko pitanja iz novoga zakona o privrednim zr-
drugam a" (Pravosude 1938), kjer obravnava kratko nekaj vprašanj iz raznih, razdelkov zakona, Potem pa je v dveh letih sistematično obdelal la zakon v raznih člankih in časopisih: „članstvo v gospodarski zadrugi" (ZZR XV. 1939), kjer razpravlja podrobno o pridobivanju in o p res tanku člaitslva ter o članskih dolžnostih in pravic ali; potem: „Članstvo u organ i m a pri vrednih za tiru g a.'1 (Pravosude 1939); dalje „Omejitve poslovanja gospodarskih zadrug" (SP 1939), po predavanju v Pravniku, kjer rešuje bistveno vprašanje, v koliko smejo zadruge po zakonu poslovali tudi z nečlani. V Zborniku znanstvenih razprav XVI (1910) razpravlja o .Sklicu in poteku skupščine v gospod airskjli zadrugah"; v l^avosuilu (1940) o „Nadležnosti skupščine kod pri vrednih zadruga"; V Arhivu knj. XXIX (LVI) o „Poništavanju odluka skupštine po zakonu o pri v rednim zadrugama" im v istem časopisu knj. XL (LVII) o „Upravljanju poslov ima pri vred ne zadruge,"
Končno bi Se med spise iz komercialnega prava uvrstili morda še one iz patentnega prava. Iz tega moremo poleg že prej navedenega kritičnega prikaza uredbe iz 1. 1921 navesti še sistematičen pregled za inozemstvo z navedbo naše literature: ,,Das ju gosi av. Gesetz zum Schutze des gewerblichen Eigentums". (Ztschft. f. osieurop. Recht. 1927); informativen članek: „Predlog novele k zakonu o industrijski svoj in i" (Trg. lisi 1927) in slednjič razpravo: ,,0 izumu, storjenem v ,službi' " (ZZR V, 1920), ki interpretira nejasna določila §§ 12 in 39 zakona n zaščiti industrijske svojine zopet s pravnoprmierjalnimi pogledi.
Omeniti je treba še nekaj del izven okvira prometnega prava.
Zaradi notranje zveze trgovinskega prava z občim obligacijskim je prevzel Škerlj izdelavo uvodnega mnenja k drugemu oddelku drugega dela in k tretjemu delu predhodnega načrta državljanskega zakonika za Pravnikovo zbirko mnenj o tem načrtu. (Mnenja 1938 in pos, odtis 49 slx.)
Ogromno in zelo naporno je bilo delo, ki ga je opravil skupno z G. Krekom: „Die österreichisch en Zivil proč essgese Iz e im Königreiche S HS. Fassung und Anwendung in ihrem. Geilungs-
gebiet Dalmntien und Slovcnien", ki je izšlo kot 111. dodatek IV. izdaje Neumannovega komentarja k civilnim pravdnim, za-bmm in kot poseben odtis (1928, vel. 8°, 224 sir.) — „Ustvarila sta prireditelja zbirko vseli zakonskih predpisov", ki tudi le tu in tam spreminjajo dotedanjo rivilnopravdno zakonodajo, „in jo ohemem komentirala, upoštevajoč pri tem vso domačo lilera-t uro in judikaluro" (SP i928. 233). Ta knjiga je o*wtelala prvič naše etvilnopravdno pravoznanslvo in prva porabila izsledke domačega pravo sodstva. Po vsebini in načinu prekata glavno delo. (SP 1935, 278), Čeprav dames t iz premen j enih prilikah ni več aktualen, je vendar mnogo let izpolnjevala odlično svoj namen, Povod in delež svojega sodelovanja je škerlj k sreči sam itadal v Krekovi posmrtnimi (ZZR XIX. 1943, 31): Krek. povabljen izvršiti to delo, se je dal šele pregovorili, ko mu je Škerlj obljubil, da mu zbere snov, jo prevede na nemščino, Krek opravi redakcijo, ki jo oba pregledata in opravila korekturo skupaj. Škerlj je celih 9 mesecev zbiral samo snov, prirejal prevode Sel označeval na lis t kili. kjer bi jiii bilo po njegovem mnenju uvrstiti in obdelati. Pregledal je tako ogromno zakonsko gradivo. Iz Škerljcvih besed je sklepati, da je uajbrže zbral več — ,,preobilo sniov" pravi — kakor je mogel in hotel Krek predelati. Slednjič je pregledal še Krekov koncept in stvarno kazalo in posvetovala sta se še o dvomljivih mestih, I>asi je bilo lo „res skupno delo", škerlju njegova skromnost ni dovolila, da hi ga, seveda s tem pridržkom skupnosti, uvrstil v seznam svojih spisov, ki ga je sestavil za akademijski Letopis ! (1943). Prav tako I udi ni sprejel v seznani s Krekom skupno izdelanega nemškega prevoda zakona o tisku (Ztschft. L osteurop. Rechl 1926, gl. ZZR XIX, 1943, 30, 31), čeprav kaže navedba Škerljevega imena na prvem mestu na večji njegov delež.
Dvakrat se je literarno bavil z zakonom o advokatih (Osnutek zakona o advokatih" [SP 1921] in Referat o od v, zakonu [SjkHiienica na prvi zbor pravnika 1924]).
V zelo lepi raz]>ravi, kakršnih imamo v naši lile ta turi v tem področju kaj malo, s skromnim naslovom „Nekaj sodne statistike" (SP 1922, 173-201) je na podlagi leLnih statističnih
izkazov sodišč nazorno pokazal „vpliv vojne, prevrata ki prevratnih prilik na množino, vrsto in kakovost poslov naših sodišč". V razpravi ..Ločitve zakona v območju ljubljanskega viti. dež. sodišča" (Čas 1925/26) pa je ta problem obdelal na podlagi sodne statistike. Vedno je znora obžaloval, tudi v pogovorih, da se je v stari Jugoslaviji mnogo ukrepalo brez zadostne raziskave obstoječega stanja in ne da bi se zadostno preudarile posledice. P od Ligo za tako raziskavo hi dala statistika. (SP 1922, 204). „Pri nas, je" luži, ko pripoveduje, kako je Fr. Klein delal s statistiko (SP 1928, 70), — „sodna uprava sploh ne goji, niti ne vemo, ali vsaj surovi material zbira povsod. Marsikateri zakon ali uredba bi bil drugačen, a ko bi se poklicani faktorji vsaj malo ba-vili z ^nadležno" statistiko".
škerlj se kaže kol znanstvenik v vseh svojih spisih, ki smo jih pravkar zvrstili pred svojimi očmi, kol rarijonalističen, realističen. gospodarski duh. Privlačuje ga očitno, ,,ma te matična snov" v trgovinskeni in zlasti v meničnem pravu, ista v Statistiki.
V dveh spisih pa jc ¡tokazal tudi vso listo prisrčnost in ljubeznivost, ki ga je sicer dičila kot človeka. Njegova posmrtiuca Janku Bahniku. najboljšemu njegovemu prijatelju, kakor ga sami naziva (SP 1928, 36), ko ga riše kot človeka in moža pri delu, izžareva toliko srčne topline, toliko hvaležnosti, da ogreva vedno vsakogar, kadar jo bere, zlasti če je poznal lega ¡izrednega moža. Kratko in skromno tukaj tudi navaja, kako ga je 13abn:k prav po načrtu pri vedel iz Mokronoga na Dunaj, čudno, da tega značilnega krasnega članka ¿kerlj ni uvrstil v seznam svojih spisov. Za drug življenjepis, ki ga imam v mislih, pa je zbral vestno, kakor vedno, skoro izčrpno vse obsežno gradivo in očrta! v njeni Gregorja Kreka s prijateljsko pieteto živo in podrobno kot človeka in znanstvenika, (ZZII XIX, 194S).
I kil j biografskim spisom kakor knjižnim prikazom bi prištevali članek: „Franc Klein, govori, predavan ja, članki, pisma", (SP 1928). Skerija, ki je delal leta i>od vsaj posrednim Kletno-vim vodstvom, je seveda zanimala prav izredna osebnost, kakor se zrcali iz svojih spisov, zlasti kol zakon od a ver s sorodnimi ekonomskimi vplivi in nagnjenji tudi za*,, trgovinsko pravo. I z
njegovih spisov je iz tnal izreke, ki so se mu zdeli za avtorja najznačilnejši in so bili še takiat važni in upoštevni tu tli pri nas. Na tej podlagi in po svojih osebnih opazovanjih, ki ji.h je vpletel deloma uad deloma pod črto, je narisal kaj zanimivo sliko slovitega tvorca eivilnopravdne zakonodaje, ki praznuje prav Le dni petdesetletnico, orlkar je stopila tudi pri nas v veljavo,
Skerlj je priobčil nmogogtevifeia poročila im ocene raznojezične, zlasti domače prometnopravne literature v Slov. Pravniku, hrvatskem Mjesečniku, srbskem Arhivu za pravne i društvene nauke, Trgovskem listu ter v Zeitschrift f. osteurop. RochL V njih se ne zadovoljuje s splošnim prikazom, marveč st^a Zelo kritično v potankosti, podrobno navaja vse napake, ne da bi bile njegove opazke kdaj zlohotne, amjuak so vedno konstruktivne. Že njegova prva ocena, ki jo je napisal kot 29 letni sodnik o Kudrovem učbeniku Meničnega prava (SI1 1904), je vzbmlila mnogo pozornosti.
V zadnjem spisu (ZZli XXII), ki se je ob njegovi smrti še sestavil: „Nasa nova zakinna o menici in o čeku in njiju slov. besedilo v Ur. L. FLitJ" se je poslednjič povrnil k meničnemu pravu. Podal je mnogo več kakor obeta naslov. Obširno dokazuje, da Jugoslavija ženevskih konvencij o menici in o čeku ni ratificirala (I) in se zato zakonodavec tudi ni čuti! nanje vezanega. (11) Kaže na vsebinske razlike med ženevskim ter našimi zakoni o menici in o čeku v okviru tkzv. rezerv. (III in IV); poleni pa prav pod robni na razlike, nastale ob prevajanju francoskega izvirnika, hote ali nehote. (V) Nato šele prehaja k raz likam med srbskim in slov, besedilom predmetnih dveh zakonov ter se sklepno na podlagi ugotovljenih številnih razlik bavi z vprašanjem, ki mu je bil spis v glavnem namenjen, kako praktično preprečili razlike meti ltesediH zakonov, ki se izdajaj« sedaj pri nas v šlirih jezikih in veljajo vsa za avtentična. Spis je zacbiji prepričljiv dokaz škerljevc čudovite natančnosti in bistroumnosti.
Dasi je Skerljevo znanstveno delo. kakor že omenjeno, in kot smo jasno videli ob orisu njegovega literarnega delovanja, zelo pretežno v najožji zvezi z njegovim zakonodavnbn udej-
s Ivo v an jem, bi bila vendar njegova slika kot znanstvenika kaj pomanjkljiva, ko bi ga ne skušali predstaviti tudi kot akademskega učitelja. Za tega je. kakor [>ri vseh njegovih poslih, značilna predvsem njegova vestnost in točnost v izpolnjevanju dolžnosti. Vseh 53 semestrov, ki jih je predaval od ustanovitve fakultete, je vsak semester, le če ga ni bolezen ali resni uradni zadržek oviral, prvi na fakulteti začel in zadnji nehal predavati. Uru je rad raztegnil, V letih, ko je bil zaposlen v komisijah izven Ljubljane, si je prizadeval, da so se posvetovanja vršila v počitnicah. če mu to ni uspelo, je po povratku zamujena predavanja, če le mogoče, nadoknadil. Skrbel je vedno, da je snov predelal do konea. Prav v prometnem pravu so se mnogi stranski zakoni spreminjali in dopolnjevali, sklepale meddržavne konvencije, popolnoma znova zajele v zakonodaji nove materije, posebno v transportnem pravu, napredek in spremembe v zunanjem svelu so bile velike, pri nas se je uzakonil nov trg. zakon, ki pa še n,i stopil v veljavo, vse to je zahtevalo vedne predelave in sj »opoJni! ve predavanj.
Kot znanstvenik, ki je bil vselej na višku svoje znanosti, ne le domače, marveč svetovne, ki je imel široke poglede tudi v gospodarsko in praktično življenje, je svojim slušateljem mnogo i:n nazorno podal. Za vaje je stalno sestavljal vprašanja s praktičnimi primeri, ki so jih morali slušatelji pismeno reševati. Tc izdelke je vse vestno ocenjeval bi pri vaj ali p re rese t al.
že takoj 1. 1919, ko so se še pred otvoritvijo fakultete postavile izpitne komisije, je bil imenovan za izpraševatelja trgovinskega in meničnega prava in postavljen hkrati za podpredsednika komisije za pravosodni državni izpit. Od odstopa dr. Bah-nika, 1920 do uvel j avl j en j a nove fakultetne uredbe, 1938, pa je bil predsednik komisije. Če le ni bil službeno odsoten, je stalno sam jiredsedoval. Že po svojem predmetu ni lahko izpraševal. ostal pa je vedno miren in bil dobrohoten, skrajno objektiven ocenjevalec.
Od I. 19(24 pa do letnega semestra 1929 je predaval hkrali kot honorarni ]*rofeisor na te I ulični fakulteti osnovne nauke civilnega prava.	u
Pozabili ne sinemo njegovega upravnega dela na univerzi in posebno na fakulteti.
Kol dekan v letih 1924/25 in 1933/34 jc bil med najbolj aktivnimi dekani, ki je marsikaj uvedel in uredil v notranjem fakultetnem poslovanju.
Nenavadno vestno se je udeleževal razprav fakultetnega s vela, bil poročevalec v najtežavnejših vprašanjih in je v svojih mnenjih obravnaval predmet zelo natančno od vseh strani in skušal najti pravo rešitev. Zategadelj je bil njegov nasvet v fakulteti navadno nverodajen. Mojster je bil v razčlenjevanju in presojanju raznih pravi) in ¡iravilnikov, Zalo sta se tudi rekto-ral in senat, četudi ni bil tačas njegov član. neredko obračala, nanj za strokovno mnenje.
Po osvoboditvi so ga hoteli tovariši postaviti na čelo univerze. Odločno pa je odklonil izvolitev z oziirom na svoje zdravje m starost.
Mirovati ni mogel nikoli, zato je sestavil med nttnčko okupacijo, v času, neprimernem za drugo znanstveno delo, strokovni katalog knjižnice svojega seminarja in fakultetne biblio-toko za svoj predmet, prve mesece po osvoboditvi pa je izvršil celo škartiranje dekanatskili spisov od ]»cctka.
Bil je tudi predsednik komisije za nos trli ¡kači jo medvojnih semestrov in izpitov.
Zunaj mi i verze je bil v novi Jugoslaviji član pravniške {»svetovalne komisije za sestavo ustave in osnovnih zakonov LRS pri predsedstvu vlade; sodeloval je pri sestavljanju splošnih pogojev za ilržavtii zavarovalni zavod.
Kakor povsod drugod, kamor je bil postavljen, je bilo njegovo delovanje tudi v naši Akademiji vzgl^dno. Njegov odnos do nje je bil ob ustanovitvi ne karo skeptičen i glede potrebe i glede delovne možnosti. Pozneje je večkrat sponLano priznal, da se je prepričal, kako je potrebna za naš znanstveno-kulturni razvoj im da jc že v prvih letih obstoja izdala marsikaj važnega in zasnovala marsikatero delo, kar hi se sicer ne moglo. Ko pa je bil 1940 izbran za rednega, člana, se je tudi v Akademiji udej-stvoval z vso vnemo. Za II. in III. zvezek Razprav pravnega
razreda jc napisal že prej navedeno obširno študijo. Ob ustanovitvi pravn»terminološke komisije ga je njegov nastop pri prvih sejah sam po sebi postavil na čelo, za predsednika in urednika. Težko si je pa tudi misliti sposobnejšega moža za to funkcijo po njegovi prirojeni nalaučosti, razgledanosti in njegovih skušnjah v juridični terminologiji, ki si jih ji pridobil v toliki meri kol zakonodavec in profesor predmeta s tako razvitim in težavnim micnstvom. Naglo je sestavil na stotinah Listkov preobsežen seznam spisov, ki bi jih bilo treba pregledati, sestavil izčrpna navodila za zbiranje izrazuv in listke vzgledov ter zbiral sodelavce. Hotel se je prihodnjo pomlad, čim bi sestavil svoja skripta o transportnem pravu, posvetiti le terminološkemu deli'. Pa se kruta smrt za vse le načrte ni zmenila. Sledil jc kot zadnji svojim tovarišem z univerze in Akademije znamenitega 1S75 lel-nika: Kušeju, Dolencu, Kreku in pustil tukaj in lam vrzel, ki jo bo težko tako kmalu izpolniti.
Strokovno je še sodeloval do zadnje vojne v Pravni ki i s svojimi tehtnimi prispevki za društveno glasilo, z zanimivimi predavanji v društvu in nekaj časa tudi v odboru.
Tudi izven svoje stroke je bil mož širokih duševnih interesov in razsežnega obzorja. Zanimale so ga posebno prirodne vede, o sobi l-o zemljepis vseh gran in etnologija. Komaj kdo je preči tal več del iz knjižnice geografskega seminarja naše univerze in znal o tem več povedati. ČHai pa je razen v domačih jezikih ter v nemščini in italijanščini, tudi v ruščini, francoščini in angleščini.
Bii je dober, ob slovesnih prilikah tudi eleganten govornik ki mu je beseda lahko in naglo tekla in je, kakor v navadnem življenju, včasih bridko resnico znal obzirno in dovlipno zavili in z nasmehom omiliti.
Tudi njegov slog je bil gladko tekoč, nič ume!ničen, pazi! pa je posebno na jasnost in točnost izrazov.
Postaven, velik, miš i čast je bil, zlasti v poznih letih, s svojo lepo sivo glavo gostih las, marci al ičnimi btkami, sivo brado in mogočnim orlovskim nosom že na z mi a j markantna osebnost.
Nastopal pa je zelo skromno, v javnosti sploh le po „službeni potrebi".
Dnevna politika mu je bila od nekdaj zoprna. 0 lakih vprašam jih ni rad govoril. Politično strankarstvo je bilo njegovi skozi in skozi objektivni naravi tuje. Vsakemu .socialnemu pojavu, tudi političnemu, je vedel razlog Ler tako razumevanje in opravičilo. Zategadelj skoro nikoli ni naravnost obsodil posameznikov, izvzemši če so bili hudi pregreški očitno dokazani. Zato je tudi povsod, kjer je ikloval, skušal ose!«na in stvarna nasprotstva med tovariši .¡zgladiti in poravnali. Pri vsej tej mili obzirnosti in objektivnosti je bil odkrit značaj, ki je, če ni mogel povedati svojih misli naravnost, raje molčal, kakor bi bil kaj zavil ali komu Škodoval, Tako ni čuda, da je užival splošno največje spoštovanje. Priljubljen je bil tudi v družbi; v Le je sicer posebno v kasnejših le lili malo z ali a j al.
J * olj naklonjen kakor večernim družbam jo bil. zlasti v mlajših [eliti, športu. V Novem mestu je bil navdušen telovadec, plavač in veslač po Krki, tudi pozneje še dolgo kolesar; na Dunaju je redno telov adil v češkejn Sokolu in pešačil v Babnikovi nedeljski družbi po daljni dunajski okolici; V Ljubljani je bil le še do konca plavač,
Sicer je prebil svoj prosti čais najraje v rodbini, kjer je živel, najboljši in naj skrbne jši pater familias, v dolgi harmonični zvezi s svojo ženo Pijo rojeno dr. Srebrelovo iz Brežic, obdan od hvaležne ljubezni svojih otrok in vnukov. Nemška okupacija je tudi njemu prizadela hudo bolest, ko mu je umrl v Daehau-u zel in je skrlK-1 še za tam interniranega sina Boža, sedanjega profesorja filozofske fakultete. Tudi te lepe družinske vezi je sedaj presU-igla bela žena. Njemu samemu je bila usmiljena; ncopaženo se mu je približala. V srcih svoje rodbine, svojih prijateljev, tovarišev in učencev in v zgodovini Akademije, univerze in naše znanosti pa bo ta izredni, plemeniti mož še
d°lg° ŽiTeL	Janko Poteč

IV
POROČILA O DELU AKADEMIJE



GLAVNA SKUPŠČINA AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LJUBLJANI
1.	Na zasedanju dne 10. julija 1943. je bila komeinoraeija za umrlimi člani G. Krekom, K- Jakopičem in za dopisnima članoma A. Paulmam ter F. Se Id lom. Podano je bilo poročilo o upravi in internem delu akademije obenem s sklepnim računom za L 1942.
2.	Dne 11. avgusta 1944., na dan s lote obletnice Kopitarjeve smrti, jc bila komemoracija za članom dopisnikom A. Breznikom. A kad. Hajko Naliligal je predaval o pomenu in delu Jerneja 'Kopitarja. Sprejeto je poročilo o gospodarstvu akademije in sklepni račun za 1. 1943. Po končani seji je predsedstvo akademije položilo na grob Jerneja Kopitarja spominski venec.
3.	Dne 25. julija 1945. so bila sprejeta pregledna poročila o upravi, tisku in gospodarstvu akademije ter sklep ni račun za L 19-14. s poročilom nadzornega odbora. Ker je potekla funkcijska doba predsednika M, Vidmarja, je glavna skupščina v smislu uredbe iz 1. 193S. izvolila tri predsedniške kandidate. — Akad. F. Kidrič poroča o poteku slavnosli 220-leLniee obstoja Akademije Nauk ZSSR v Moskvi in Leningradu, o ureditvi znanstvenih zavodov in akademijskih inštitutov v ZSSR, o izredni pomoči in ugledu, ki ga uživa znanost v Sovjetski Zvezi, za kar navede konkretne zelo poučne primere.
4.	Dne 2. oktobra 194a. je bilo sprejeto poročilo generalnega sekretarja o izpremembi uredbe, ]>o kateri voli prezidenta Glavna skupščina in je izvolitev takoj pravamočna. Pri vol i t vi je soglasno izvoljen za prezidenta akad. France Kidrič, za generalnega sekretarja pa akad. Fran Ramovš. Glavna skupščina sprejme delovne predloge In ustanovi odbore in komisije za slovai knjižnega jezika, za lingvistični atlas, za topografski slovar, za slovar slovenskih priimkov, za preučevanje favne, flore ki geje Slovenije. — Sestavi se proračunski predlog za I. 1940,
5.	Dne 28. novembra 1945. je akademija proslavila drugo obletnico drugega zasedanja AVNOJ-a; president akad. F. Kidrič oriše pomembnosti tega zgodovinskega dogodka (gl str. 195).
6.	Dne 5, januarja 1946. je Glavna skupščina diskuliriila o osnutku ustave FLRJ; sprejela je vrsto izpreminjevalnih in dopolnilnih predlogov Ler posebno resolucijo, kar jc bilo predloženo Predsedstvu ustavodajne skupščine in predsedstvu NVS.
7.	Dne 8, februarja 1946, na dan obletnice smrti dr. Franceta Prešerna, je bila svečana seja Glavne skupščine v slavnostni dvorani Ministrstva za prosveto LRS. Seji so kot gostje prisostvovali: predsednik SNOS-a Josip VIDMAR, predsednik NVS Boris KIDRIČ, člani NVS Marjan BRECELJ, Ferdo KOZAK. Vida TOMŠIČ, Franc LESKOŠEK, Janez HRIBAR, Franc SNOJ; šefi kabinetov ministrov NVS; podpreti s «inik Narodne vlade Srbije in član Predsedstva Zvezne vlade dr. Mthajlo DŽF-ROVIČ; minister za zdravstvo in zastopnik ministra za prosvc-to NVH dr. KOI I ARE V 1(5 s šef on; kabineta; predstavniki zavezniških držav, domačih oblaslev, zastopniki ZSM in dr. Pozdrave so sporočili Maršal Jugoslavije Josip BROZ-TITO; predsednik Narodne vlade Črne gore Blaža J0VANOVIC, predsednik Narodne vlade Bosne in Hercegovine Radoje COLAK0V Iti, minister Zvezne vlade Drago MARUŠ IC, načelnik Geografskega in-šli l trta JA general major Karel MARCIČ, javni tožilec FL1U Josip VILFAN in drugi.
Po odigrani državni himni pozdravi prezidcut akad. KIDRIČ zhrane goste in akademike. Nato pozdravi predsednik SNOS-a Josip VIDMAR pre ziden ta in akademike in izrazi zaupanje, da ho Akademija uspešno vršila svoje poslanstvo in svoje naloge in pri jx>m ogla zlasti i udi k razvoju tistih znanosti, ki bodo neposredno ali posredno v korist ljudstva in splošne obnove. — Pozdravne besede spregovorita tudi dr. DŽUROVIČ in dr. KO-HAltEVfč, oba poudarjajoč, da je Prešeren last vseh narodov Jugoslavije in vzornik vsem kulturnim delavcem.
Prczidenl akaid, Kidrič govori nato spominsko besedo „Prešeren iin mi" (gl. str. 199), za njim poda generalni seikrelar poročilo o delu Akademije (gl. str, 138).
Svečano sejo zaključi orkester z ŽEBRETOVO simfonično pesnitvijo „Svobodi naproti".
S. Dne 7. novembra lil-16. je bila svečana seja Glavne skupščine v proslavo obletnice bolj&eviške oktobrske revolucije; pre-zildeni akad. KIDRIČ je v svojem govoru (gl, sir. 208) orisal da-le.kosezni ]X>men tega zgodovinskega pojava za razvoj Slovanov i ji za napredek vsega človeštva.
9.	Dne 21. decembra 1946. je Glavna skupščina sprejela in odobrila poročila prezidenta, generalnega sekretarja in nadzornega odbora, prav tako tudi sklepni račun za lelo 194"j. Na osnovi predlogov posameznih razredov so bili izvoljeni dr. Janko ŽLEBI NGER za dopisnega Člana v 1. razredu, dr. Ivan GRAFENAllER za rednega člana v L razredu; dr. Anion MELIK za red nega, dr. Anton PETEBLiN in dr. Ivan RAKOVEC pa za dopisna člana v 1II, razredu,
10.	Na svečani seji Glavne skupščine dne 8. februarja 1947. je generalni sekretar namesto obolelega pre/.identa po govoru o pomenu in namenu slovenskega kulturnega praznika na dan obletnice Prešernove smrti poudaril, da je prav ta dan primeren, da se onim kulturnim delavcem, ki so si pridobili s svojim prizadevanjem posebne zasluge, d it javno priznanje s podelitvijo ■član s Iva Akademije. Na kratko (»riše važnost dela J. ŠLEBIN-GFRJA, Iv. GRAFENAUERJA, A. MELIK A, Ani. PETERI, 1 NA in hr. RAK OVC A, na kar jih v smislu £1. 22 uredbe proglasi za člaine in jim izroči diplome.
11.	Na slavnostni seji Glavne skupščine dne 7. novembra 1917. je prezidcnl po uvodnih besedah pretiral Irrzojavko, ki jo [Hišilja Akademija ob proslavi 30-te obletnice oktobrske revolucije Akademiji Nauk SSSR v Moskvi: ,,Akademija znanosli m umetnosti v Ljubljajii, glavnem mestu slovenske republike v Jugoslaviji, Vaju iskreno oestila ob trideseti obletnici oktobrske revolucije. Va£ praznik je v celoti naš praznik, saj je oktobrska revolucija začetek nove dobe za procvit vseh znanosti in je zaključila ik>bo izrabljanja človeka po Človeku; z njo je pravično rešeno nacionalno vprašanje; ona predstavlja edinstven vzor za prave demokratične In progresivne napore vsega sveta in prinaša realno pojmovanje bratskega sodelovanja med narodi.
v
— 131 —
za slovanske narode pa še posebno zaupanje, ki izvira jz mogočne zaščite in smotrnega vodstva ZSSR."
Akademik Milko Kos je nato predaval o zgodovinskem oktobru 1917 (gk sir. 212).
Prezident j Poudari, da se mu zdi primerno, da t današnjo proslavo poveže izvršitev nasveta Preži d tja da se v znak priznanja njihovega znanstvenega dela predsedniki slovanskih akademij izvolijo in proglase za naše dopisne člane. Na osnovi ocen in pred logov L in III, razreda se izvolijo za člane kore-spondente: fizik S e r g e j I v a n o v i Č V a v i 1 o v , prezideint Akademije nauk SSSR v Moskvi; lingvist Kazimierz N Í1 s c h , prezident Poljske akademije umi e je t n osé. i v 'Krako-vu; nruzikolog Z d e n e k N e j e d 1 y , predsednik Češke akademije víd a umčni v Pragi; filozof Todoi Pavlov, predsednik Bolgarske akademije znan osli v Sofiji; lingvist A1 e -ksandar Relié, predsednik Srbske akademije nauka v Beogradu in medicinec An d rija Š la ni pa r, predsednik Jugoslavenske akademije znanosti í umjetnosti v Zagrebu. — Prezident Kidrič proglasi izvoljene za člane korespondence, ki jim izvolitev brzojavno sporoči.
Na sporočilo o izvolitvi je prezident Akademije prejel sledeče brzojavke;
Musk va, 20. XI. 19+7 — ripníinre mok> HCKpeaH}*» B.iarosapnocTii aa naápaimu mean aaeeom - koppecnoh^earom Bauiert A k aje mehi ji Hafi.iyj-Uine imate-Tallim yctleia b Ha uaeft piiGore. Bupasaio hujrraifty uito yie-une na ¡n hi. nsjr r ctpae 6yayi n buepea ciitpyanrruiti. d fitipse aa npot-htiit Mnp n ¡i a poji uva jremokpamio — Ceprfft Bübujjub.
R r a k ó w, 15, XI. í — Serdec?.ne podzi^koivanie za poezesny wybor — Ni Oseh.
P rib a, 10. XI. 1Í+7 — Vúíeny pííteli, Yám osobnč a celé Vaši Akatlendí upfiiitrur dékují za, čest, k t eré so mi dost&lo volbou ta člena korespoúdenta l'ubTajiské Akadcmie ved a uméni. Buda se snníit ahy tente, íiestny pro mne akt byl ditšLm krokt-m k utužcmi védeckyeli stykíi mezí našimi národy pro biabo i slávti obou nasich vlastí i vSebo ilovaüistva. Pozdravují vas vscclmy srdednc — Zdeaek Nejedly.
Sofiia, 12. XI, 194" — Ot Mite rine n ot nsieiii na Bvirapcuara Aica-AesiHH na aayitHTo &.iaroaap« BaMii h a a i-ieiionenj iui (jpaiCKara C.io-BeneKa AKaaeMHH aa bbcokoto oi-iaihe c koeto ctvit jaoc-roen. Tona ot-.nniue e n-ipa-j sa, ueinjo na wac BRnMaETno K'bM tit-iraficKJiTii Hiij*Ka & C-MrapCKHa [¡apun. Ja ¡;peune ennaciBOTO n .hudobtu Heaiaj cnauna-CH^TR aSpOA" — T(JIXjp 11 it 0.7 OB.
Beograd, 8. XI. 1947 — Sa osobitom radoseu i dubokom zali v al nosen prijnio sam izvošiaj o izboru za dopisu ika. Vama i ostalim drugoviiua uz najbolje ielje za procvat VaSe Akademije i z a h-valu ost na odlikovanju i srdačne pozdrave šal je A. Belič.
Zagreb, S. XI. 194-7 — Molim da izvolite primi ti moju iskrenu zahvalnost povodom mojega izbora za člana koreapoudenta Vaše Akademije. S poStovajijem dr. Andrija Slauipar.
12. Dne 5. decembra 1947. so se v dvorani Ministrstva za prosveto LRS zbrali vsi akademiki in dopisni člani, zastopniki vlade, mestnih in ljudskih organizacij; minister za prosveto dr. J. Potrč jc pozdravil tov. Savo Ganovskega, poslanika in pooblaščenega ministra ljudske republike Bolgarije, ki je prišel v Ljubljano, da izroči prezidentu F. Kidriču člansko diplomo Bolgarske akademije znanosli. V imenu Akademije je generalni sekretar F. Ramovš pozdravil visokega gosta, orisal znanstveno delo prezidenta Kidriča in poudaril pomembnost odlikovanja, ki mu ga je izkazala Bolgarska akademija znanosti, Xato je poslanik Sava G a nov s ki s pomembnim govorom, v katerem je podčrtal bratske vezi med Bolgarijo in Jugoslavijo in izrabil utemeljeno ujnanje v čim tesnejše splošno sodelovanje obeh drŽav v vseh področjih in ozirih, izročil kot znak odkritega prijateljstva in kulturnega priznanju prezidentu Kidriču diplomo. Preaident se je v bolgarskem jeziku zahvalil za izkazano odlikovanje in slovenski nadaljeval ter izrazil, da smalra odlikovanje ne samo za osebno, marveč za priznanje uspešnega znanstvenega prizadevanja Slovencev sploh in Akademije znanosli in umetnosti v Ljubljani še posebej. Opredelil je osnovne linije novega pojmovanja slovanstva. ki zajema svojo moč in silo iz velike Oktobrske revolucije in katerega politično linijo uravnavata za nas velika politična voditelja Goorgij Dim J t rov in maršal Tito.
13. Na seji Glavne kupsoine dne 20. deeesmbra 1947. je bila komemoracija za umrlima članoma Ivanom Regnom in Milanom Š k e r i je m. Sprejeto j« bilo paezidenlovo poročilo o zvezah z inozemskimi akademiki in začrtane so bile temeljne linije o reorganizarijd Akademije. Generalni sekretar je podal poročilo o delu Akademije v 1. 1947. m o delovnem načrtu za k 1913. ter v zvezi s tem o proračunu. Odobreno je bilo poročilo Natlzornega odbora in sklepni račun za 1. 1940. Na mesto umrlega aikadeniiika M. S k e r l j a je bil izvoljen v Nadzorni odbor akad, Ivan Grafenauer, v občo terminološko komisijo pn akad. F r. Štele. Odobreni so bili statuti za posamezne inštitute m zavode. Glavna skupščina je tliskutirala o osnutku novega zakona o Akademiji, na osnovi katerega sc ima izvesti notranja organizacijska in delovna prememba v smislu smernic sovjetske akademije; v vseh načelnih vprašanjih je bil dosežen soglasen sklep in izdelava zakonskega osnutka poverjena Prezidiju; dokončno redigirano besedilo prejmejo še vsi člani v pregled in morebitno pripombo.
P R EZlDIJ
AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LJUBLJANI
je na svojih sejali sprejemal poročila prezadsikta in generalnega sekretarja o vseh tekočih zadevah, o upravi, publtkacijskih pripravah in zasnovali, o tisku in gospodarstvu; dalje je pripravil predloge za Glavno skupščino. Seje P rezi d [j a so bile v letu 1943. dne 27. marca, 28. junija, 20. septembra in 21. decembra; v 1. 1044. dne 23. marca,. 28, junija in 30, oklobra; v 1. 1945. dne 22. februarja, 15, junija, 25. julija, 25. avgusta, 29. septembra in 7. decembra; v 1. 1946. dne 14. januarja, IS. maja, 18. septembra in v' 1. 1917. dne 31. marca, 30. junija. 4. oktobra.
RAZREDI, ODBORI IN KOMISIJE
so na sto jih sejah sprejemali in ocenjevali vložene znanstven« rokopise, izdelovali študijske načrte, usmerjali delo, [K>r očali o njegovem poteku, določali spise za akad. publiliacije; v razredih so po opravljeni oceni bili voljeni in za Glavno skupščino predloženi novi redni in dopisni člani. Oris tega dela je zajet v sledeč tli občih poročilih general noga sekretarja
P0R0Û1L0
podano na svečam seji Glavne skupščine dne S. februarja 19i6.
Borba za ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani je trajala dolgih IG let; politična smer stare Jugoslavije se je dobro zavedala dejstva, da je Akademija izraz narodne suverenosti, da pûlje skozi njene člane in ji j en o delo živi sok narodne volje in ljudskega udejstvovanja ter tla predstavlja obenem mednarodno postojanko za izmenjavo produklivnih in progresivnih misli 1er hrblenico za uspešen razvoj znanosti in umetnosti. Zalo ni čudno, če je reakcionarna bivša Jugoslavija ovirala ustanovitev uaše Akademije; čudno pa ludi ni, če je peščica slovenskih ljudi bila trdno odločena, da od svojih načrtov ne popusti, da se ne vdâ zaprekam im oviram, celo grožnjam, s katerimi oblast nI Sledila.
Ustanovitev društva za osnovanje Akademije v 1, 1937, je po svojem bistvu bila odi;rit upor; znanstveniki so ga izvedli, pravilno računajoč, da si oblast spričo veličine njihovih znanstvenih zaslug in spričo njihovega utemeljenega in priznanega mednarodnega slovesa ne bo upala preganjati njihovih načrtov Ali čas, v katerem so si pripravljal oi končno vendarle priborili, da, izsilili priznanje, ta čas je z najrazličnejšimi znaki kazal pričelke bližajoče se vojne. Naša Akademija je bila ustanovljena na pragu dolgoletne vojne, ki je preobrazila vse življenjske aspekte; ko so sile človečanskega upora in odpora na stežaj odprla vrata novi dobi, skupnosti tvornih sil na vseh področjih, zdaj šele je mogla tudi Akademija z odkritimi besedami povedati smisel svojega poslanstva in se posvetiti delu, ki ji ga narc kuje nji odmerjeni skupnosti)i iiapir za dosego človeka in človeštva vrednega in dostojnega življenja,
Izraz le volje je podan v novi uredbi Akademije, k j jo je izdala Narodna Vlada Slovenije dne G. septembra 1945. S to uredbo je dana Akademiji popolna avtonomija hi dano ji je varstvo drîavc; o svojem delovanju neposredno obvešča Narodno Vlado Slovenije; njen predstavnik, président, je voljen
od akademikov samih in nobena oblast nima pravice soodločevanja; v prezidentu je s tem utelešena suverenost znanosti in umetnosti. Svoje delo si določi akademija sama; ker je iz narodnih naporov izšla, se zaveda dolžnosti, ki jih ima do naroda in ljudstva; nepisani, zato pa iz življenja vsrkani zakon odgovornosti in dela za napredek jc določil njen delokrog, ki obsega znanstvena raziskovanja v in št Motih in kolektivna dela v komisijah, objavo doseženih rezultatov ter skrb za pridobitev m vzgojo novih mladih znanstvenih in umetniških delavcev. V skladu s smernicami lega delokroga je Akademija v 1. 1945 začela svojo novo ustvarjalno dobo.
Začetne težave niso le materialnega 2načaja, marveč tudi skopa dediščina pretekle dobe, ki nas ni obdarila z zadovoljivim številom znanstvenega naraščaja, zaradi česar je marsikatera sila z delom na različnih sektorjih zaposlena in preobremenjena ter je s tem ovirana njena originalna tvornost; vendar jc akademija že v 1. 1945. mogla ustanoviti poseben kemični raziskovalni inštitut ter osnovali nič manj kot 11 delovnih odborov in komisij. Še to je trei*a poudariti: Slovencev se drži zamudništvo, ž njim gre vštric droblimičarstvo. Naša znanost in umetnost sta dostikrat v preteklosti, pa tudi še zdaj pred težko nalogo: progresivno misel in ustvaritev spmti ovira težaško zbiranje gradiva, ki je marsikoga pokopalo ali pa nasilno njegovemu delu dalo pečat nebogljenega iskanja in epigonslva. Zavedati se jc treba, da jc prav to oviri) najprej treba odstraniti; pritegnjeni znanstveni sodelavci bodo morali gradivo zbrati in ga pripraviti za ploden študij in za snov sodobnim prilikam in zahtevam ustre-zajočega dela. Kar je bilo zamujenega, je treba dohiteti, kar jc bilo le v slučajni, izbrani in nepopolni obliki narejenega, je treha sistematično izgraditi. Prav to je prva in najnujnejša naloga Akademije in nji je posvečeno delo njenih komisij. Ni le tradicija akademijskega dela, marveč trdna osnova za možnost napredka v znanosti je, ee se je Akademija lotila teh pripra\, o katerih hočem v sledečem na kralko poročati.
Polreba slovarja slovenskega knjižnega jez i k a ne zahteva nikakršnega posehne^a utemeljevanja. Nujno
si ga želi vsak, ki ima opravka s slovenskim pisanjem in si želi v slovarju najti odgovore in pojasniia, pa naj si 1» to znanstvenik, pisatelj ali pisec navadnih dopisov in pisem. Vzorci takih slovarjev, izdelanih že po modernih načelih, so na pri m. akad. rječnik zagrebške akademije ali veliki slovar češke akademije. Naša akademija je sprejela v svoj načrt izdelavo takega slovarja, ker se zaveda, kako resnično velika je polreba po njem; Če ho obenem s tem vršila tudi nekako ic tradicionalno akademijsko delo, je lo samo postranskega pomena. Prav zato bo delo leksiko-graifskega oddelka usmerjeno na šliri rezultate: 1. temeljni in osnovni, splošni cilj je veliki akademski slovar; zanj je Ireba zbrali gradivo iz vseh slovenskih rokopisov in tiskov, gesla opremiti s ci Lati, ki povedo, kdaj m kje .se beseda prvič pojavi, kakšne pomenske izprcmcmbc je doživela, kdaj je morda izumrla in. jo je zamenjal drug izraz in podobno; zbiranje bo izvrševala cela vrsta slavistov, vodila ga pa bo posebna osrednja leksikograiska pisarna akademije; ožji delovni odbor pisarne je že izdelal pravila za način zbiranja gradiva; delo bo dolgotrajno in prvi snopič ho morda že pozno za nami izšel na svetlo; — % ker je Pleteršuikov slovar pošel in je potreba nove izdaje nujna, 1» leksikografski odbor pripravil novega Pleleršnika, ki bo predelan in ispopolnjen z novim gradivom, zajetim Lz slovenskih knjig, revij, časopisov od l. ISiK) dalje, da bo s tem novim in najbolj razgibanim slovarskim gradivom nova izdaja ustrezala modernim zahtevam; obenem se izvrže vsi popravki glede vokalnih kvalitet in akcenluacije ter uvrste se vanj zdaj veljavne ]pravopisne in pravorečne norme; — 3, gradivo leksiko-grafskega oddelka bo omogočilo tudi delovanje terminološko komisije, ki bo poslovala v raznih vzporednih sekcijah za posamezne stroke; v prvi vrsti pride v pošle v osnovna terminologija, v kolikor se uporablja za učne knjige srednje šole in za poljudne spise; nato delo sekcij za posamezne stroke in končno bo pli.nl vsega lega razbora podan v velikem terminološkem slovarju za vse široke, komentiranem s strokovnim izrazoslovjem svetovnih jezikov; — 4. posebej i odbor pripravlja novo izdajo Slovenskega pravopisa, v katerem bo sproti obravnavana tudi
pravilna izreka knjižnega jezika, dalje tudi še frazeologija i« stilistika, v kolikor lo «hleva praktična zasnova izdaje; temelj je že podan v Pravopisa, ki ga je izdalo L 1935- Znanstveno društvo, treba je le še popravkov in dopolnil, ki izvirajo iz novih in razširjenih fnnkrij knjižnega jezika, iz potreb nove dobe.
Znanstvena pisarna leks ikog nafskega oddelka ima biti obenem posvetovalnica za tekoča pravopisna, pravorečna, frazeo-loška, stilistična in terminološka vprašanja; uradi, zavodi kakor tudi zasebniki ji bodo pismeno sporočali svoje želje in posvetovalnica jim bo na stavljena vprašanja sproti dajala navodila. Skratka — znanstvena pisarna se ima po Lag um a in postopoma razviti v stalni osrednji zavod za kulturo slovenskega knjižnega jezika.
Delo komisije za etimološki slovar slovenskega jezika je zaradi katastrofe, ki je zadela Narodno in univerzitetno biblioteko, kjer je zgorelo nehroj slovarjev in lingvističnih inozemskih revij, medtem tudi velika serija že obdelanih gesel, močno ovirano, kar bo pač še dalj časa trajalo, kajti storjena škoda zlepa tte l>o mogla bili popravljena. Razjtoložljivi pripomočki pa se vestno uporabljajo; trenutno je v obdelavi gradivo tujega jezikovnega izvora t. j. udomačene izposojenke iz germanskih jezikov in dialektov (v prvi vrsti bavarski dialekt), dalje iz romanskih, predvsem iz beneČansfcega dialekta in iz furian seine.
>Ena izmed najnujnejših potreb slovenskega jezikoslovja je lingvistični atlas, ki bi obsegal vse dialektično izredno razgibano in raznovrstno ozemlje slovenskega jezika. V krogu slovanskih jezikov pri tiče slovenskemu jeziku prav zaradi pestre dialektične razčlenjenosti posebno izredno mesto; velik pomen pa ima ludi za oltčo lingvistiko, kajti geografska lega, ki predstavlja slikal išče treh vel i kili evropskih jezikovnih skupin, slovanske, romanske 111 germanske ler geografska oblika ob prehodu nižinskega sveta v višinskega prikazujeta nazorno sliko jezikovnega razvoja sploh. Res je sicer, da še pred četrt stoletjem slavistiika ni imela o slovenskih dialekt iti skoro nikakršnega
drugega znanja kot preproste in revne ugotovitve, da je slovenskih dialektov mnogo. Danes pa so nam znane vse razvojne smernice slovenskega jezika, znano nam je število dialektov in njihova lokalizacija, njihovi medsebojni odnosi, pravtako pa tudi faktorji, ki so slovenski jezikovni razvoj spočeli in ga usmerjali. Pri tem znanju in ob doslej doseženih znanstvenih rezultatih moremo pričeti s pripravami za lingvistični atlas; pridobljene izkušnje so porok, da bo izsledek ločen in jasen ter za našo in splošno jezikoslovno znan os L uspešen, za akademijo kot voditeljico tega dela pa časten. Posebna komisija je s temeljnimi pripravami že pričela; izdelana je mreža krajev, kjer bo eksplorator gradivo nabiral; teh krajev je določenih 28" — če primerjamo, da sla Jud in Jaberg določila za južno Švico in vso 11 al i jo 405 krajev, Gillieron za Francijo 638 krajev, je število slovenskih eiksploraeijskih točk neprimerno bogatejše in prav zalo bo izsledek prepričljivo poučen in vzoren. Komisija izdeluje nadalje žc vpraša In ko, ki vsebuje hesede in gramatična vprašanja, ki jib ima eksplorator na določenih krajih nabrati; obsegala pa bo tudi vprašanja, ki sc tičejo posameznih po ljedclskih, lončarskih, planlnarskih, sirarskili m drugih podob ni h Stvarnih predmetov in ž njimi zvezanega domačega dela, gospodarstva in obrti. Načrt predvideva, da se z eksploracijo prvih krajev prične že letošnje poletje in če bo delo moglo potekati brez ovir, bo v kaldh 10 letih izdaja atlasa s približno 1000 kartami dovršena stvar.
Splošne znanstvene potrebe so zahtevale, da. je Akademija ustanovila vrsto odborov in komisij, ki naj prično v kolektivnem sodelovanju z delavci izven Akademije načrtno pripravo in izdelavo del, za katera ena sama strokovna moč ne zadostuje; tu gre za pripravo posebnih edicij ter za evidenco in zbiranje obsežnejših, v sebi zaključenih gradiv. Tako ima literarno-hislorična komisija nalogo poiskali, čuvati in za pu bliciranje pripraviti važne kulturno-politične korespondence, kakor so Zoisova, Kopi t ar jeva. Stritarjeva, Levčeva in podobne. Načrt za pripravo izdaj slovenskih srednjeveških urbarjev je že v celoti izdelan, deloma je gradivo tudi že zbrano; gospo-
darsko, socialno, politično življenje v srednjeveški Sloveniji bo nazorno predstavljeno šele tedaj, ko bo pred nami razgrnjena govorica urbarjev freisinške, briksenške k) krške škofije, raznih samostanskih urbarjev kakor oni Sen lpavla, Admonta, Kostanjevice, Podklošlra, Gornjega grada, Ptuja, Velesova, Vetrmja, deželnoknežjih kranjskih urbarjev, goriških, oglejskih za naše Primorje. V zvezi s tem je historično-topografski leksikon srednjeveške Slovenije, delo, ki ga je že pred vojno sprejela v svoj edicijski načrt Mednarodna unija akademij v Bruslju; za kranjski del je že zbranih imen za približno 2900 krajev z okoli 30.000 krajevocKimenskimi oblikami. Tedanje prilike so dovoljevale zbiranje gradiva samo za ozemlje nekdanje Dravske banovine; Akademija je zdaj razširila zbirko na vse ozemlje etnografske Slovenije, torej ludi na ozemlje, ki je bilo v Alp ali le kom srednjega veka germanizirano. Prav to bo za zgodovino slovenskega jezika velike važnosti, ker iz tega poteče takorekoč edino jezikovno gradivo za ugotavljanje formiranja slovenske jezikovne oblike in za razvoj jezika v dobi prvega tisočletja slovenske jezikovne individualnosti; zato lxxlo imena tudi etimološko tohuačena. Trenutno zveza z Mednarodno unijo akademij v Bruslju še ni obnovljena; pa če tudi ostane pri prvotnem dogovoru, bo naša Akademija topografski leksikon za nekdanje slovensko alpsko ozemlje pripravila in ga kot svojo lastno edicijo založila.
Enakšno skrb je Akademija posvetila slovenskim priimkom; posebna komisija ima nalogo, da zbere vse sedanje priimke in priimke, ki jih je notirala slarejša doba. Tega gradiva je ogromno dosti, a delo poteka zadovoljivo, kajti iz literarne zapuščine umrlega člana Antona lireznika je Akademija dobila 497 četrtinskih listov, popisanih na obeh straneh s priimki, izpisanimi iz vseh takrat dosegljivih urbarjev, krstnih, poročnih in mrliških knjig, iz listin, sodnih zapiskov, inventarjev, zbirk hišnih imen itd. Priimkov je vsekalior preko 50.000, za nje je izkazan vir in leLnica pojava. Zdaj je v izdelavi zadevna kartoteka in dopolnjevanje po dosegljivih virih s Primorske-
ga in Koroškega; izsledki študija priimkov obetajo zanimivo g ram a t itn o in historično (demografsko) objavo.
Akademija je prevzela nadalje nalogo, da Čimprej dokonča „Slovenski biografski leksikon", ki je obstal pri geslu ..Peteriin" na 320- strani IL dela. V pripravi je nadaljm snopič v obsegu 10 tiskovnih pol. Po dovršit v i tekočega imenskega seznama lx> leksikonu dodan poseben snopič imen, ki sUi jih okupacija in narodna osvobodilna Iwrha zapisali v našo zgodovino.
Uspešno napreduje pripravljalno delo za izdajo S loven -s ko knjižne bibliografije za dobo od I. 1913 do 1945; more se reči, da je 80 odstotkov vsega tiska že obravnavanih ; prva knjiga, ki obsega periodični tisk, zbornike, bibliografska dela, knjižničarstvo, poj de v kratkem v redakcijo. Pri tem je že upoštevano gradivo iz dobe okupacije in nepričakovano obsežna, vsebinsko izredno peslra literatura OF od 1. 1941. dalje, Le I o i 945. predstavlja kuj najpomembnejše prelomno lelo v naši zgodovini tudi zaključni steber 33-letnega bibliografskega obračuna, ki je za pregled in Stadij zgodovinarju, politiku, narodnemu gospodarstveniku m drugim tako nujno potreben.
Končno moram še omeniti, da bo Akademija pričela s strogim znanstvenim raziskovalnim delom na terenu, s čimer je poverjena posebna komisija za preučevanje favne, flore in geje Slovenije.
Posebne in izjemne prilike, utemeljene v prehodnem času iz vojne v mirnodobno ureditev, so omogočile le delno uresničitev edicij skeg a programa, ki se pa vendarle povzpeli j a na skupno število 50 tiskovnih pol; to so Razprave razreda za narodno gospodarstvo in pravne vede; Razprave ma t emalčno-fizikalnega oddelka; izdaja Spisov Jerneja Kopitarja iz dobe od 1. 1825 do 1834; monografska študija o Ljubljanskem m o si i ščars k eni jezeru in dediščini po □ jem ter priprava 3 knjig zbranih jezikoslovnih spisov umrlega člana Antona Breznika.
Postopoma se vzpostavljajo Zveze z inozemskimi akademijami in znanstvenimi inštituti in i njimi se obnavlja izmenjava
publikacij; z ZSSR in njenimi akademijami, z inštituti v Angliji in Ameriki so prvi stiki podani- Ob 220-leUiid obsloja Akademije ZSSR v Moskvi v dneh 15. do 25. junija je našo Akademijo zaslopal sedanji prezident Kidrič, ki je bil deležen posebno toplega sprejema.
To kratko poročilo kaze, da so naloge Akademije obilne; če bi šlo le za reševanje sodobnih aktualnih znanstvenih problemov in za to, da koraka z njihovim reševanjem naša Akademija vštric z drugimi, bi že tega pri malem številu visoko kvalificiranih domačih delavcev bilo kar dovolj. Narod z mlado kulturo, kakršen je slovenski, pa nalaga Akademiji še celo vrsto dolgotrajnih del, ki so drugod že izvršena bila. Vse le dolžnosti sprejema Akademija s tem večjim delovnim veseljem in s polno pripravljenostjo, ker si jc svesta zaupanja in pomoči prve Narodne vlade Slovenije, izšle po ogromnih napor ih iz os v obodih ie borbe in prežete z brezprimemim stremljenjem, da utrdi vsesplošna obnova možnosti za plodno delo ter za napredek naroda
in ljudstva.	„ „
F, Romtwi
POROČILO podimo na seji Glavne skupščine dne 21. decembra 19b6
1. Uprava. — Akademija manosli in umetnosti v Ljubljani je v 1. 1946 imela stalno pred očmi tri osnovne razvojne linije: 1. preureditev Akademije iz prvotne osnove, ki jc bila zgrajena v smislu osrednjih evropskih akademij v institucijo, kakršna je podana v akademiji ZSSR in kakršno zahteva tudi današnja doba; delni napredek v tem pravcu je zadovoljiv, za~ vi sen pa je ne le od dobre volje, marveč od prav realnih faktorjev. ki so L zadostna gmotna podlaga; 1. razpoložljivi prostori;
znanstveni kader in 4. čas za dosego realizacije vseh treh omenjenih faktorjev.
Vlada LRS je v prvem sektorju Akademiji bila sla 1 no naklonjena in tudi v drugem je z dodelitvijo zgradbe na Novem trgu št. 3 dana Akademiji temeljna razvojna možnost, pri čemer je Ireha uvaievati, da se bosi a adaptacija in restavracija zgradbe pač še na nekaj let raztegnili.
V posamezne akademijske komisije so bili kot znanstveni sodelavci pritegnjeni razni solidni strokovnjaki; začelna organizacija nekaterih podjeLij, kakor so na prim. slovar slovenskega knjižnega jezika ali slovenski lingvistični al las, zahteva seveda strokovno podkovanih moči, zato ni pričakovati rezultatov že jutri, marveč šele po daljši dobi. Zalo slone dela nekaterih komisij več ali manj na eni sami osebi (na prim, v Komisiji za etimološki slovar, za lingvistični atlas, za izdajo historičnih virov in podobno), vsaj za zdaj; akademija se ozira po novih močeh in si samo želi, da bi mogla za svoja dela čim prej najti novih delavcev, posebno še za tiste znanstvene panoge, ki so v direktni zvezi z življenjem in v službi ljudstva. Zato ji je posebna briga razširitev lil. razreda (gl. osnovni načrt pod 3, a—f) in ustanovitev raznih raziskovalnih inštitutov. Iz aktualnih potreb so mnogi člani Akademije sodelovali pri posvetih, načrtih in tiskanih edicijah v pod[x>ro naši delegaciji na mirovni konferenci in .sodelujejo pri pripravah za koroško vpra-
šanje; tudi Znanstvena pisarna Akademije je pri teh delih bi j a močno udeležena,
Osebno stanje uradnišlva se je neznatna pomnožilo; Akademiji je bil dodeljen prof. Jakob Šolar, ki je pritegnjen v komisijo za slovar slovenskega književnega jezika in njen ožji delovni odbor, dalje v komisijo za. slovenske priimke, v jezikovno komisijo, ki pregleduje in odobrava terminologijo in izdeluje tudi jezikovne referate za Zavod za kulturo slovenskega jezika, V kemičnem laboratoriju pomaga upravniku prof. M, Samcu dodeljena laborantka. Akademija znanosti in umetnosti je v drugem pollelju prevzela v svoj uradniški sestav člana Otona Župančiča, ki je prevzel posle na novo ustanovljenega Zavoda za kulLuro slovenskega jezika. Za leto 1947. so predvideni še novi slalni nameščenci, znanstveni aspiranti, asistenti, laboranti, mehaniki in služi tel j i z,a nove inšlitute: za fizikalni inštitut o atomskih jedrih, /a speleolofiki inštitut (podružnica v Postojni) in astronomski observatorij (v Karavankah); zadeva elektrotehničnega inštituta je v teku, Računati je tudi s pomnožilvijo nameščencev lak o upravne (v prvi vrsti računovodstvo in ekonom al) kot znanstvene pisarne Akademije znanosti in umetnosti.
Glede priprav za obnovitev. zagrebške akademije je našo Akademijo obiskal predsednik novega pripravljalnega odltora prof. A. Raz al a, ki se je poučil o ustroj u in delu naše Akademije ter izmenjal misli o načinu otvoritve zagrebške ler osnovanja osrednjega „Sveta akademij Jugoslavije"; v ti zadevi je bil 18, septembra razgovor s predsednikom Komiteja za šole in znanost FLRJ tov. Rorisom Ziherloin, ministrom za prosvelo LRS dr, Fcrdo Kozakom in generalnim sekretarjem F. Ramovšem, kjer so bile določene osnovne smernice. Za predstavništvo znanosti v inozemstvu se osnuje „Svet akademij Jugoslavije"; v ta svet delegirajo vse tri akademije svoje delegate (3 ali 5); rok delegalstva se določi pozneje. Prva naloga „Sveta" bi bila reprezentanca; določen pa mu je tudi lasLen aktivni sektor raziskovanja; ta bi obsegal vsa lista področja, kjer je bilo sodelovanje Že svoj čas podano na prim. Oceanografski inštituL v Splitu, dela pri Mednarodni uniji akademij v Bruslju; sčasoma
bi ta aktivni sektor naraščal, nikdar pa ne na škodo dejavnosti posameznih akademij. Te smernice je dne IS. septembra Komite za šole in znanost FT.RJ v resnici odobril in sprejel. Ob priliki le konference je bila sprožena in sprejeta tudi misel, da bi novi zakon Akademije znanosti in umetnosti uvedel institucijo „znanstvenega sveta", ki bi pritegnil k reševanju ali diskusiji važnih znanstvenih načrtov in del poleg članov tudi nečlane-strokovnjake. Sistem znanstvenih sodelavcev, ki se jim za opravljeno delo plačuje nagrada, je v celoti sprejel kot dober.
Akademijo so obiskali razni diplomatski zastopniki; število inozemskih znanstvenih obiskov, tako iz ZSSR, Poljske in Češke stalno narašča, Generalni sekretar F. Ramovš se je na vabilo prosvetnega ministra RSFSR udeležil v dneh 25. junija do 15. julija slavističnega sestanka v Leningradu, na katerem so poleg sovjetskih sodelovali tudi poljski, češki in jugoslovanski si a v i.sLi-lingvisti. Ob ti priliki je podrobno preštudiral tudi aparaturo akad. podružnice za ltuski lingvistični atlas v Leningradu, s L ogledal etnografski akademijski inštitut v Moskvi in lingvistični inštitut Marrov v Moskvi ter si pridobil dober vpogled v organizacijo, upravo m delo posameznih akademijskih inštitutov.	•
Od 1. oktobra dalje je dodeljen Akademiji univ. prof. M. Samec kot upravnik kemičnega laboratorija. Zaprisega vseh akademijskih nameščencev je bila dne 11. novembra izvršena. Akademija znanosti in umetnosti je podprla, v dogovoru z Ministrstvom za prosvoto, Geografsko društvo pri delu za raziskovanje Triglavskega ledenika in izdajo umetnostno-zgodovinske publikacije dr. Veiderja.
Načrtni komisiji pri Ministrstvu za pr os vedo jc bil predložen podroben program restavracije i ji novih gradenj Akademije znanosti in umetnosti v prihodnjih petih oziroma desetih letih; program vsebuje: 1. predelavo in obnovo sedanjih prostorov v I. nadstropju tako, da se pridobi dvorana za 50—60 oseb; 2, dozidavo L nadstropja na sedanje skladiščno poslopje ob Salen-drovi ulici s prizidkom za drvarnico in gara«o; v tem poslopju bodo nameščeni razni prirodoslovni inštituti; 3. dozidavo v dol-
¿¡ni 12 m dvonadstropnega podaljška trakta ob Gosposki ulici; 4, ureditev parku ob voglu Gosposke in Salendrove ulice in novo ureditev dvorišča.
Zgradba -na Novem trgu 3 je po sklepu Predsedstva vlade LRS dodeljena v bajno uporabo Akademiji. Dokler vsi prostori niso izpraznjeni, ni možno začeti s temeljnimi restavracijskimi deli. Renovirana pa je že zunanja stavbna ploskev, streli a in popravljeni so vsi kleparski deli; dvoriščna zunanja stran še ni prišla v delo, V prvem nadstropju bo podrta ena si ena, druga delno in porktehrena. Povsod je treba postaviti peči, speljaiti električne in telefonske votle pod omet, popraviti tla itd. Za vsa ta dela so načrti že izdelani in upati je, tla. se bo delo po zimi moglo nadaljevati. Obenem so naročena razna mizarska dela (popravila vrat in oken; nabava novega pohištvenega inventarja Ud.; načrte za Interierska dela izvršuje arh. O mah en), šele po vsem tem bo možna razbremenitev sedanjih akademijskih prostorov in odrejen delovni prostor raznim komisijam, odborom in inštitutom. Adaptacijska dela je predsedstvo vlade LRS podprlo z izredno pod^Kiro v znesku 250.000 Din in prosvetno ter finančno ministrstvo z virmanom v znesku 150.000 Din iz izrednega kredita, podeljenega akademiji od Ministrstva za pr os veto.
Vila v Ratečah-l'lanic,i, ki jo je Predsedstvo vlade LRS dalo Akademiji v upravo in uporal>o za oddih akademikov, je terjala dosli večjih in manjših popravil, očiščenje parka, novih naprav In podobno. Od maja pa do oktobra je bila stalno zasedena in tudi vmos sprejme za krajši čas kakega gosta.
2. P u b 1 ik a c i j s k a delavnost Akademije znanosti in umetnosti bi vi. 1040 bila še enkrat tolikšna, da ni poslovanje s tiskarnami tako otežkočetio, Nujno doAla uradna ali siceršnja oficialna naročila odlagajo slavek in tisk; stalne urgence komaj da še kaj zaležejo. Tako je na p rim, za VIL snopič Slovenskega biografskega leksikona še iz predvoj-ne dobe ohranjen stavek za 3 tiskovne pole; bil jc zdaj prekori-giran in dopolnjen ali vse to leži že dolge mesece v tiskarni in ne pride v delo; ¡lapirja za to izdajo tudi še ni. Prav tako se izdaja Slovenske bibliografije za 1. 1913 do 1945 ni
mogla niti pričeli, ker nt dobavljen ali vsaj zasiguran za njo potrebni boljši papir. Isti razlogi so preprečili nameravano letošnjo izdajo Letopisa I¡. Vsa ta tri dela ostanejo v načrtu za 1. 1947.
Kljub tem težavam je ljubljanska akademija izdala v 1. 19!G. šliri knjige in sicer: 1. Razprave 11. razreda. 3. knjiga, v obsegu 14 tiskovnih pol: 2. monografsko študijo Antona Me-lika Ljubljansko mostiščar sto jezero in dediščina po njem, v obsegu 14 tiskovnih pol; 3. drugi del druge knjige Jerneja Kopitarja zbranih spisov v obsegu 26 tiskovnih pol; 4. izredno izdajo Julijska krajina (v ruskem, angleškem in francoskem jeziku); vsaka v obsegu G tiskovnih pol, vsega skupaj torej ÍWJ tiskovnih pol; bodi pripomnjeno, da v i. 1946 beograjska in zagrebška akademija nista izdali nobene publikacije,
V tiskarnah so in izidejo v prvih mesecih i. 1917. še sledeče publikacije: 5. Razprave III. razreda (matematika, fizika, geografija) v obsegu ca. 20 tiskovnih pol; G. M. Vidmar, Velepre-uosni problemi v luči telegrafske enačbe pol); 7. A. Rezek, Prilog poznavanju mineralnih voda u Rogaško j Slatini (S pol) in 8. M. Samec, Komične študije (šliri po številu). Da ni gori označenih ovir, bi Akademija znanosti in umetnosti v 1. 1916 mogla predložiti publikacij za 100 tiskovnih pol in še več.
Posamezni razredi so na svojih sejuh zvečine že določili svoj publikacijsM načrt za 1. 1947; stroške je Akademija znanosti in umetnosti predvidela v proračunskem predlogu. Prepričani smo, da bodo letošnje leto začetne težave sčasoma popustile in da bo Akademija znanosti in umetnosti vi. 1947. mogla svetu prezenLiraLi izbrano kolekcijo svojih izsledkov.
3. Delo v inititutih in komisijah. — Kemični laboratorij visi razne preiskave, ki so deloma zamisli kemika Samca, deloma pa tudi naročene od zveznega industrijskega ministrstva; v najnovejšem času bo proizvajal tudi hormon za spolni nagon živine, kar l»o za našo živinorejo posebne važnosti; aparatura za to produkcijo se le dni moni ira. Znanstveni izsledki upravnika M. Samca izidejo v posebni knjigi „Kemične študije", ki se do tiskava.
Po iniciativi IIJ. razreda je za I, 1947. predvidena ustanovitev posebnega fizikalnega inštituta za raziskovanje atomskih jeder in pa speleološkega inštituta v Postojni. Za oba je že izdelan Statut in v proračunskem predlogu so tudi krediti za njuno aparaturo. V načrtu je Ludi ustanovitev elektrotehničnega inštituta in astronomskega observatorija.
Osnovni načrt znanstvenih raziskovanj je najlažje podati v sledečih točkah:
a) redno delo v kemičnem laboratoriju: mikrobiološka raziskovanja (na čisti kulturi Bacillus macerans ¡Schardinger]); koloidno kemične preiskave šli roba; pridelovanje živinskega spolnega hormona (za govedo);
h) ureditev aparature za fizikalni inštitut za raziskovanja o atomskih jedrih;
c)	geološka raziskovanja Slovenije; priprave za geološko ma piran je;
č) raziskovanje Triglavskega ledenika; sistematična raziskovanja naših alpskih jezer;
d)	laboratorijska raziskovanja v zvezi s favno v postojnski jami; s pele o loška raziskovanja kraških jam; med i lev postojnskega speleološkega muzeja;
e)	arheološka izkopavanja m arheološko kart i ran je Slovenije;
f)	Itotanična in zoološka raziskovanja Slovenije:
g)	nadaljevanje že začetih del v dosedanjih akademijskih komisijah in odborih (leksikografski oddelek; slovar slovenskega knjižnega jezika; pravopis in pravorečje; slovar slovenskih priimkov; etimološki slovar; terminološka komisija) in dialek-lološka eksploracija za lingvistični atlas.
Komisija za Slovenski biografski leksikon je začasno prevzela slaro zalogo Slovenskega biografskega leksikona od IZOS-a; lastninska pravica še ni dokončno urejena. Besedil*} za VII. snopič je zbrano in zredigirano; prve 3 pole so v korekturi.
Komisija za Slovenski lingvistični atlas je dokončno izdelala mrežo krajevnih imen, kjer se ima gradivo nabirati; vseh
krajev je 312. Izdelan je nadalje kvestionar besed (brez izrazoslovja in lokalnih posebnosti); skupinskih razdelkov je IG in vsebujejo 870 vprašanj, Za vzorec, je izdelana poskusna karta za besedo „danes", V počitniških dneh je pričel znanstveni aspi-ramt dr. Tine Logar zbirati gradivo v vrhniškem m poljanskem okraju; to gradivo se predeluje. Prva eksploracija v večjem obsegu je določena za J. 1047.
Terminološka komisija je določila osnovne smernice za zbiranje gradiva, za njegovo interpretacijo, za ekscerpiranje virov (za pravne vede). V pravno terminološko komisijo so bili kooptiran i še Pitaruic. Sajovic in Sterlc; komisija ima svoje zvezne člane tudi v pravni terminološki komisiji pri tukajšnjem ministrstvu za pravosodje. Razni odbori (tehnični, kemični, priro-doslovni, medicinski) zbirajo in dopolnjujejo Ae zbrano gradivo. Kooperacija vseh teh odborov v naši terminološki komisiji 1» izvedena, ko bodo odl»ori svoje delo dokončati, Jezikovna komisija pri Leksikografskem oddelku je nujne terminološke predloge že izvršila; tali o na primer terminologijo za tiskajoče se medicinske učhenike (h istologija, oftalmologija, dentologija) in pa Časovno terminologijo za industrijsko obratovanje (predloženo od KI D v Jesenicah).
V Komisiji za etimološki slovar slovenskega jezika so v obravnavi besede tujega izvora (starejša plast bavarskih i;n furlanskih izposojenk).
Zbirka slovenskih priimkov je narasla za približno 4000 novih imen; kartoteka Breznikovega gradiva iz urbarjev in matrik se dopolnjuje (približno 2 četrtini sla dovršeni).
Leksikografski oddelek obsegu odl»or za slovar slovenskega knjižnega jezika in komisijo za pripravo pomnožene izdaje pravopisa in jiravorcčja, Ožji delovni odbor vodi vsa pripravljalna dela t. j. ekscerpiranje avtorjev, revij, časopisov od 1. 1894. dalje oziroma zbiranje novega pravopisnega gradiva, Ekscerp-torjev je zdaj 28 in v delu so vsi pomembnejši pisatelji in prevodi zadnjih 50 leL Ekscerpinih listkov je doslej približno 15.000; dela se ekscerpirajo ali popolno (to velja samo za stare
pisce, ki tudi ob izdaji Pleleršnika niso bili ekscerpirani na pr. Megiser, Thesaurus polyglottus in razni rokopisi, ki so šele v novejšem času prišli v evidenco), zvečine pa dej no. Posebna pravila in vzorci omogočajo čini bolj enakovrstno ekscerpiranjc. Slevilo sodelavcev bo Lrel>a pomnožiti, da se bo redakcijski» delo moglo čim prej začeti.
Delo v osLalili komisijah napreduje, kolikor dopuščajo delovne moči ki pomožna, Se ne izgrajena aparatura.
F. Ramovš
POROČILO
generalnega sekretarja o delu Akademije znanosti i ji umetnosti v Ljubljani v letu i947
V letu 1947, je imela Akademija znanosti In umetnosti v Ljubljani pred seboj tri glavne naloge: 1. restavracijo svoje zgradbe, da j« svojemu delu primerim uredi in prenovi; 2. ]>o-jača.nje svoje publikacij ste delavnosti, ki je v ilobi okupacijskih let bila ovirana ali onemogočena in intenzifikacija notranjega dela v raznih institutih, komisijah in odborih, ki so se v glavnem ustanovili v 1. 1945., si takrat izdelali delovni načrt in mogli zdaj pričeli z njegovim opravljanjem, kakor je iz poročila o tem rassvidno, V Zvezi s tem delom je Akademija izvolila nove redne člane Ivana Grafe n a u e r j a in Antona M e -lika ter nove dopisne člane Janka Šlebingerja, Antona Peterlina in Ivana Rakov ca ter si pridobila tudi večje število znanstvenih sodelavcev za dela v-posameznih komisijah. — Smrt pa je Akademiji odvzela rednega člana v umetniškem razredu, akad. slikarja Matijo Jamo in v prirodoslovueui razredu biologa Ivana Rog na. — Da da naša Akademija izraza sodobnemu slovanskemu sodelovanju, je izvolila za svoje dopisne člane prežidenta Akademije Nauk SSSR v Moskvi S. I. Vavilova, preži doni a Poljske Akademije umiej^tnošči Kazimierza NiLscha, predsednika Češke Akademije v&d a um£ni Zdenka N e j e d 1 y j a, predsednika Bolgarske Akademije znanosti Todora Pavlova, predsednika Srbske Akademije znanosti Aleksandra Beliča in predsednika Jugoslavenske Akademije znanosti i umjolnosli A n d r i j a Š t a m p a r j a.
1. Obnov i L ven a dela na akademijski palači Novi trg št, 3 so se pričela zgodaj spomladi in trajajo še zdaj. Vodstvo vseh del je imel inž. arh. Jaivko Omahen, Palača je dobila novo zu-fifltijSčtno, obnovljena ali obnavlja se še njena notranjščina. Po dokončani obnovi bodo posebno listi zavodi in odbori, ki jim je že zaradi delovnega gradiva potreben poseben [>raslor.
dobili tudi zunanjo delovno možnost. V palači bo za posebne javne prireditve primerna dvorana Ln biblioteka.
2.	Publikacijska delavnost Akademije se je v razmerju do lanskega leta podvojila in bi mogla biti še večja, da ni pošlo vanje s tiskarnami večkrat bilo oležkočeno. V tem letu je Akademija objavila sledeče publikacije: 1. M. Samec, Kemične študijo (rezultati raziskovanj v kemičnem laboratoriju Akademije); 2, Fr. Kidrič, Korvtkova smrt in os talina (poročilo o gradivu za izdajo Korytkove korespondence in biografije); 3. M. Vidmar, Električne ve lep je nos ne proge v luči telegrafske enačbe; 4. A. Rezek, Prilog poznavanju mineralnih voda Rogaške Slatine; 5. Josip Korošec, Poročilo o izkopavanju na Ptujskem gradu, Dotiskavajo pa se: G. Razprave matematično-fizikalne sekcije 111. razreda; 7. Razprave pri rod osi ovne sekcije 111, razreda; 8. M. Kos, Primorski urbarji; 9. M. Vidmar, Aluminij v velepreuosnih progah; tO. Letopis 2. knjiga, vsega skupaj nad 80 tiskovnih pol. — Zaradi nejasnosti glede lastninske pravice stare zaloge Slovenskega biografskega leksikona in s lem zvezanega- likvidacijskega postopka se je tisk VII. snopiča zakasnil toliko, da bo izšel šele v prvi polovici prihodnjega leta v obsegu 10 tiskovnih pol.
3,	Dela v inštitutih, komisijah in odborih. — Čeprav kemični i n š t i l u t še ne razpolaga z zadostno lastno aparaturo in je bil v svojem delovanju oviran Lucii zaradi premajhnih prostorov, je ob jasnem delovnem načrtu in s pomočjo raznih zavodov in oblasti vendarle svoje delo uspešno izvrševal. Pod vodstvom upravnika miiv. prof, dr, Maksa Samca in dodeljenih pomočnikov mag. pharm, Sajovka Ivana, laborantov Rernjak Gizele in Rezike, Valcnčak Geri, Mesarič Marice, Sajovic Vide ter od časa do časa za specialna dela določenih inženirjev-kemikov, so se nadaljevala raziskovanja o škrobu in njegovih derivatih. Glavno eksperimentalno delo pa je biio posvečeno problemom izgradnje novih industrijskih panog v FLR.I. tako vprašanju o celulozi, o sulfitni lužnici, o premogu in koksu. Dalje se je inŠtitutsko delo usmerilo na probleme fabrikarije
škrobovih deri valov in glukoze; v inštitutu je bil izdelan, glu-ten-sulfal in prolan, ki je že v prometu. Začete so bile študije o pridobivanju metalurškega koksa v vseh smereh industrijske uporabe. Čista kultura iz inštituta Pa slu ur v Lille je omogočila gojitev in študij gljivice penicilium JiotaLum (za izdelavo penicilina); v pripravi so vprašanja kemije škroba v zvezi z učinkovanjem. bacilusa tnaceransa.
V sledečih publikacijah so bili doslej objavljeni rezultati dela v kemičnem ins l it u Lu: 1. K o loi d nos t m konstitucija krah-maja; Ruski Koloid žurnal 19-16; 2. Kemične študije v izdaji Akademije znanosti iu umetnosti v Ljubljani, 1947, sir. 1—86; 3) Experiments on characterising of influences oí eleítrohis upon amy loses by means of activity coefficients; Ré vue des travaux chimiques Pays-Bas. V tisku je učna knjiga o Škrobu v angleškem jeziku (pri Elsevier Publishing Company. Amsterdam),
S priključitvijo Krasa in Primorja k Ljudski republiki Sloveniji je bil v Postojni ustanovljen poseben akademijski Zavod za raz i ska v an je Krasa ali S"pe 1 e o 1 o i k i inštitut. Za upravnika je imenovan dr. Alfred S e r k o. Inštitut ima v Postojni svoj nuizej in laboratorij, v Postojnski jami pa izredno prostorno in vsem modernim raziskovalnim metodam odgovarjajočo biološko posla j o. Njegov delovni načrt je izdelan in s prihodnjim lelorn bo njegovo znanstveno j>oslo-vanje moglo uspešno sleči, saj bo dotlej potrebna aparatura in strokovna litera lu ra verjetno zagotovljena- Prav to velja reči za Fizikalni inštitut, ki doslej ob pomanjkanju teh osnovnih potreb in celo brez lastnega delovnega prostora, ki mu ga bo šele restavracija akademijskih zgradb mogla dati, ni mogel početi s pravimi delom.
Paleolitsko izkopavanje se je vršilo pod vod-s t vont znanstvenega sodelavca prof. dr. Srečka B rod ar j a v Retalovem spod molu pri Postojni od dne 16, junija do L septembra 1947; delovnih dni je bilo 66; vsak dan se je
■delalo po 10 ur. Izkopavanja so vršili študentje ljubljanske univerze (3 geografi, l jarkodoslovec in 1 tehnik) in opravili vsega skupaj 2.500 delovnih ur. Prof. Rrodar je ves čas vodil izkopavanja, izdelal nafrte, beležil najdbe in pisal točen zapisnik. Nekaj dni je sodeloval tudi antropolog prof. dr.,Božu Skerlj, prav tako tudi dr. Alfred Šerko, delegat Uprave Postojnske jame; dr. Serko je z vsemi pripravami, orodjem, svetilkami itd., kakor ludi z nasveti uspešno podpiral izkopavanje.
Jama B e t a I o v s po d m o 1 pri Postojni leži v rudisUvcm apnencu v nad mor sli i višini 528—530 m lik ob cesli Postojnska jama—Pred jama, 1 in Ji km od Postojnske jame nu>d Velikim otokom in Zagonom. Jama, ki ima v glavnem smer proli severu, je 3 do 4 metre široka in v vhodnem delu več metrov visoka. Strop se v notranjost i toliko znižuje, da se je slednjič treba plaziti skozi ozke prehode, Pri t JU. metru je mlaka kapnke; skozi silno ozek prehod je mogoče nadaljevali pot še par deset metrov.
Prvi so kopali v Betalovem, spodjnolu pred nekako desetimi leti tržaški š lini en ti, ki so izkopali, na prvem ovinku, kjer preneha dnevna svetloba, 1,35 do 1,50 m globok lijak. Približno v lelih 1937. do 1940. je kopal v nji paleontolog dr. Amielli, ki je bil dodeljen takratni upravi Postojnske jame. Italijanski izkop je obsegal ves prostor pred jamo in 7 metrov jamske dolžine od vhoda noter. Izkop je bil izveden £r on talno v vsej širini jame do globine ca, 1,60 tk> 1,70 m. O navedenih italijanskih izkopavanjih doslej še ni nobenega javnega poročila. Po izpovedi delavcev domačinov je dr. Annelli pošiljal važnejše najdbe v Italijo (verjetno v Padovo), slabše so oslale v Postojnskem muzeju. Toda še te so na umiku I. 1945 odnesli Nemci in se nahajajo menda nekje pri Niimbergu.
Potek izkopavanja v 1. 1917. je imel v glavnem dva dela:
1. Izkopavali se je začelo v jami pri 6, metru od vhoda. Nadaljevalo se je torej italijansko izkopavanje in prodiranje v istem nivoju, kot so ga imeli Italijani, fronlalno v vsej širini jame naprej do prvega ovinka, 7 metrov in nato že v polni temi, pri umetni razsvetljavi, še A metre. Skupno torej 11 metrov v
dolžini. Kvadratna mreža zavzema v tem prostoru 48 ina, ud katerih seveda nekateri obrobni in- niso celi. Globina profilov je znašala 1,60 do 1,70 m. Sedimentaeija je bila normalna in brez molim j. izvzeniši na ovinku, kjer so Tržačani izkopali lijaku podobno luknjo.
Pod rečeni no h u možno plastjo sta sledili dve plasti sige, med katerima je bilo ugotovljeno manjše ognjišče in nekaj kamenih artefaktov, ki bi j:ih bilo prištevati še mezolitiku ali prav zgodnjemu neolitiku, čeprav ni se nobenih ostankov Ion-čevine. Pod sigo, ki je nastala v atlantski dobi, je bila ugotovljena zlasli v no I ranjeni delu jame močno razprostranjena posrt-glacialna epipaleolitska kultura, ki jo označuje favna: divja svinja, bober, jelen. Sledile so nato v debelini nad 1 meter plasti zadnje vvurmske poledenitve, v ■zgornjem delu gruščnato temno-ilovnato in v spodnjem delu grušč na to rdeče ilovnato. Tako v zgornjem delu kakor tudi v spodnjem so ležali raztreseno številni siloksi, pripadajoči mlajšemu paleolitiku, v spodnjem delu razvitemu aurignacienu. Favn i stično označuje zgornji del alpski svizec, ki se mu niže kmalu pridruži jamski medved. V spodnjem delu so njegov i ostanki najštevilnejši. Nobena pla ne vsebuje celih živalskih kosti, temveč le razbite, koščene drobce. Povsod so bili ugotovljeni Številni ostanki in sledovi lesnega oglja, dasi izrazitih ognjišč ni bito. Ta so se nahajala že v vhodnem delu jame ter so jih že odkopali Italijani. teli plasti je vredno omeniti velikega morskega polža, ki ga je fosilni človek prinesel v jamo.
Ko je hil pri izkopavanju dosežen zadnji profil (17m od vhoda), se je pri dnu profila pokazala nova izrazita črna ogljena proga. Nadaljnje napredovanje v dosedanjem nivoju je bilo ustavljeno. Sledila je poglobitev za 50 do 60 cm, in sicer do skrajnega doseženega profila v obratni smeri nazaj proti izhodu za 4 metre; 16m* je bilo odkopanih deloma v celoti deloma robno. Črno ogljeno progo je bilo mogoče prav dobro zasledovati in piav kmalu je bilo odkrito ob levi jamski steni v mračnem prostoru precej olisežno ognjišče, oh katerem jt' ležalo nekaj arlefaktnv. bistveno drugačne, starejše oblike kot doslej.
2. lJo doseženem rezultata je bilo pričakovati, da bo mogoče odkriti tudi pri vhodu v jamn starejše kulturne plasti. Po kvadratnih metrih je bil zato ¡«kopan rov, ki sega 2 melra izven jame hi 4 metre v notranjost jame ter je 2,20 m širok. Kopalo se je v njem do globine 1,70m, med drugim in prvim metrom pred jamo in med tretjim in Četrtim metrov v jami pa do globine 2,45 m, kjer je bila dosežena živa skala. Celotni profil plasti v vhodnem delu jame ima torej globino nad 4 metre.
Že 5 do 20cm pod italijanskim nivojem je bila odkrita obsežna kulturna plast s številnimi sileksi mlajšega paleolitskega značaja bi i manjšim ognjiščem.
V globini HO do 70 cm pod italijanskim nivojem pa leži nova kulturna p t asi z nekaj artefakti in s številnimi drobci lesnega oglja ter ostanki razbitih kosti jamskega medveda.
Se starejša ogljena proga s pomembnimi monsteroidnimi artefakti se je pojavila nato v globini 1,2(1 do 1,30 m pod italijanskim nivojem.
Tej je sledila v globini 1.G0 do 1,80 m, torej 3,30 ilo 3,50 m pod bivšim površjem, zelo razprostranjena ogljena proga, ki je prešla ob desni jamski s len i v pravo večje ognjišče z mnogimi kvardtnimi artefakti Razbili kostni deli jamskega medveda so postajali redkejši, pojavljali so se začeli prav tako razbiti kostni ostanki še nedoločenega prežvekovalca.
Že ob koncu izkopavanja je bila ugotovljena v globini 2,30 do 2,40 m pod italijanskim nivojem (ca. 4 metre pod bivšim površjem), že i lak nad skalnim dnom, še najstarejša kulturna pJusl, v kateri je bilo vef zob prežvekovalca, nekaj razbitih kosti in več izrazitih artefaktov iz dobrega siloksa. Poleg mousteroid-uih konic so bila najdena tudi ozka rezila.
Ker leži izkopani rov deloma že izven jame in deloma, v vhodnem delu jame, kjer se vezeta jamska in izven jamska sedi-juentaeija, je stratigrafija plasti zelo zamotana in zahteva še zelo podrobnega študija. Lahko pa se reče že sedaj, da obsegajo plasti vso zadnjo vvurmsko pol eden i l ven o dobo in še del zadnjega riss-vviirmskega interglaciala. Verjetno je, tla bo mogla petrografska analiza plasti in pelodna analiza ugotoviti fudi
Liikrstadiale. V kulturnem oziru pa izpričujejo artefakti prehod iz starejšega paleoLitika v mlajši paleolitik, v plasteh nad italijanskim nivojem pa Je ves njegov razvoj do me2olitikii. Upali je, da bodo mogli dati doseženi rezultati pomemben prispevek k vprašanju psevdomousteriena (primitivnega, pni- in protoaurignaciena), po drugi strani pa tudi k vprašanju pra-moti steri ena (alpskega moustdrieua, alpskega paleolitik a).
Ves čas izkopavanja se je vodil Ločen inventarni zapisnik, ki vsebuje vse kulturne najdbe, vse palcontološke objekte in vzorce lesnega oglja iz posameznih plasti, obenem s točnimi navedbami nahajališča in z vse ¡ni okolnoslmi najdbe. Da se preprečijo zamenjave, so biLi arlefakli sproti skicirani. V zvezi z zapisnikom so tudi slratigrafski podatki in risbe profilov na posebnih I is Lih. Zapisnik vsebuje nadalje podatke o vseh foto^ grafskih posnetkih. Vseh inventarni h številk je 1107, od tega odpade nad 700 žteviik na silekse in kvarcite, ostale pa na lavni stični material, vzorce oglja itd. Mnogo je vmes manj značilnih kosov, dalje odpadkov, ki so nastali pri obdelovanju arte-faktov, vendar bo končno število lepih Lipov prav znatno.
Dokler ne bodo proučeni vsi favnistščni predmeti, izvršene pelodne analize, določeni vzorci oglja, izvedena petrografska analiza itd., je treba povdariti kol glavni rezultat dovršenega ¡izkopavanja naslednje:
1.	Bet al o v s pod mol je nova paleolitska poslaja v Sloveniji, ki v znatni meri izpojiolnjuje dosedanjo. mrežo pu-leoiilskth postaj na slovenskih lleh.
2.	Nad 4 metre globoki profil iz Betalovega spodniola z zaporednimi kulturnimi valovi ne dokazuje samo, da je bila naša zemlja naseljena ves čas od zadnjega interglaciala preko vse Wurinske poledenitve do konca diluvija, temveč ludi, da mora biLi na tej zemlji še nešteto drugih palcolitskih postaj. Smntrno raziskovanje bo moglo v bodočnosti pokazati pri nas na paleo-litsko okrožje, ki se bo lahko merilo po svojem pomenu in obsegu z drugimi paleolitskimi okrožji v svetu.
Dosedanji rezultati so pokazali, da je treba izkop nadaljevati tako v širšem prostoru pred jamo kakor tudi v jami, k jer je
treba doseči vsaj do sedanjega skrajnega profila povsod živo jamsko skalno dno. Le laik o bo mogoče dobiti v kulturnem in v geološkem smislu dokončno popolno kronološko sliko. — (Po poročilu prof. dr. Brodarja.)
Arheološka izkopavanja na Ptujskem gradu, ki so se bila začela že lani, o čemer je Izdala Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani pose lino poročilo (Josip Korošec, Izkopavanja na Ptujskem gradu v 1. 194fi; Poročila Akademije znanosti in umetnosti, št. 3, 1947, str. (32; slov. in angl. besedilo) so se v 1. 1947. nadaljevala. Arheološka komisija jc poverila znanstveno vodstvo svojemu sodelavcu prof. dr. Josipu Korošcu, za rimski del je bil pritegnjen še p r o f. d r. J o s i p Klemene. Ministrstvo za prosveto LItS in Komite za znanost in šole FLRJ sta materialno podprla obsežno delo, Tehnično vodstvo je bilo v rokah Rudolfa Berceta, preparalorja v ljubljanskem muzeju; pomagal mu je Boris Bačič, kustos muzeja v Ljuhljani. Tokom del so bili še priLcgnjeni k sodelovanju Pavla Korošec, prof. F t. Bratanič; antropološki del je bil določen prof. dr. I v ani čk u iz Zagreba, ki ima tudi že vse lansko gradivo v obravnavi, vmes pa sta z nasveti pomagala p ro f. B o z o Š k e r 1 j in K ik o Z u p a n i Č. Delalo se je brez prestanka od 1. junija do 15. avgusta, po tem dnevni dalje pa so se še vršila konservacijska dela; delalo je, kakor je vrsta dela zahtevala od 25 do 50 delovnih moči, v začetku po 6 ur na dan, od 31. julija dalje pa po 9. Pogostni in močni nalivi so v prvem času izkopavanje in konscrvacijo močno ovirali, zato je bilo delo večkrat sproti in proti načrtu zoženo ali preloženo.
V začetku izkopavanja je biia vsa pažnja posvečena slaro-slovenski stavbi svetišča ter neposredni rimski okolici, v čigar sredini je staroslovensko svetišče, šele potem, ko je bilo svetišče popolnoma odkrito iin vsaj zasilno zavarovano, se je zanimanje in raziskovanje preneslo na ilirsko naselbino, ki je tik zraven, dalje pa še na zahodni del raziskovalnega zemljišča, dotlej še
prav nič preiskanega; tu je bil odkrit spel velik del nekdanje , staroslovenske nekropole.
Znanstveni izsledki izkopavanja v I, 1947. so presenetljivo ifiigati; samo najpomembnejše stvarne pridobitve naj bodo tu navedene, saj o celotnem odkritem gradivu bo Akademija izdala prihodnje telo podrobno obravnavo. Staroslovenska stavba je po mnenju prof. J. Korošca in tudi drugih domačih in inozemskih arheologov, ki so si izkopavanje ogledali na mestu samem, res svetišče; podatku ki so že Lani na tu dejstvo kazab, so se z letošnjimi najdbami zelo pomnožili. Svetišče je bilo v zemljo globoko vkopanoj osrednji del je bil vzvišen, na njem sloji podlaga za božanstvo. Tlak okrog vzvišenega osredka je izdelan iz raznega kamenja, s l ene pa so bile omet a ne; omet se je na mnogih krajiii prav dobro ohranil. Vbod v svetišče je bil na zahodni strani bolj proti jugu. Stvarno so analogije z znanim Svantovitovim svetiščem na otoku Rujani izredno velike in prepričevalne; publikacija o tem ohjeklu bo gotovo sprožila zanimive razprave v okviru .staroslovanske arheologije.
Slaroslovensko grobišče na Ptujskem gradu obsega z lanskimi skeleti (po številu 283) ob koncu letošnjega izkopavanja s sega skupaj <174 skeletov; letošnji so bili pretežno otroški. Pridevki v grobovih pa letos niso bili tako številni kol prej, vendar je bilo najdenih nekaj zanimivih novih primerkov v tipih uhanov. Najbogatejša najdba je bila odkrita prav ob koncu izkopavanji ob skeletu je bilo par zlatih uhanov na Štiri jagode, izredno filigransko delo, in l>ogat zlat prstan; ti predmeti bizantinske provenience so bili za odličnika, ki je bil v tem grobu pokopan, importirani. Vse druge najdbe pripadajo belo-brdski kulturi, manjši del tudi kara.ntansko-ketlaski. Povečala se je zbirka slaroslovenske keramike (večinoma s fragmenti). V nekaterih grobovih so bili ugotovljeni še koščki desk pod skelell. da celo ena krsta.
Rimske najdbi: niso bile znatne; nekaj rimskih novcev in fragmentov rimske keramike. V celoti pa je bil odkopan rimski kastel ali Stražam ica z obzidjem in kamen i ti ni i posUunenti, ki pripadijo [luč drugi gradbeni periodi.
Zanimivejša je ilirska naselbina, deloma od kopana it prej, deloma, leios. Del te naselbine pa ostane še nerazkrit zaradi objektov, ki so ostali in situ.
Skupno število Lanskih in letošnjih ognjišč je 23. Razne posamezne novosti v keramičnih oblikah, in nekaterih drugih . predmetih so prišle letos na dan in povečajo in i*opestr£ dosedanje gradivo.
Konservaeija objektov, zidov, svetišča itd. je zazdi ¡j opravljena toliko, da morejo ti objekti, ki so v zemlji ali na nji, prežim iti. Dokončna konservacijfl jc poverjena arh, Marjanu Mu-šiču. Preparalorska dela vrši Ferkov meslni muzej v Ptuju, ki čuva tudi vse najdenine; po končanih izkopavanjih v prihodnjih letili bodo vse najdenine shranjene tik terena samega na gradu ali v zahodnem grajskem stolpu, ki bo preurejen v poseben muzej. Osebje ptujskega muzeja in se posebej predsednik MLO Drago Hasl so dela pri izkopavanju in konservaciji z brezpri-merno uslužnostjo, naravnost požrtvovalno podpirali.
Iz vseh republik FLBJ je ]>riišlo na delo pri izkopavanju večje število arheologov in arheoloških aspirantov: fi iz Hrvatske, 2 iz Črne gore, 2 iz Makedonije, 1 iz Bosne, 5 iz Srbije, 2 iz Slovenije; vsi so se marljivo vživeli v delo in gotovo slrokovnu marsikaj pridobili, — (Po poročilu prof, J os. Korošca.)
Odbor za umetnostno zgodovinsko raziskovanje je vi, 1947. svojo pa ž njo posvetil raziskovanju srednjeveških stenskih slikarij, kajti lo raziskovanje je mednarodno znanstveno najbolj aktualno. Po že doslej objavljenem gradivu v sosednjih, dežel ali je namreč upravičena želja mednarodnega umetnoslno-zgodovinskega kroga, da se izda katalog teh spomenikov, kakor in kolikor so se na Slovenskem ohraniti. Slovenija je vzhodni člen subalpinskega pasu, ki sega od ligur-ske obale preko Savoje, Švice in vseh južnih Alp do Slovenije in Istre, ki ga karakterizira svojevrstno stensko slikarstvo poznega srednjega veka. V ta namen je bilo letos preštudiranih 50 slovenskih in 20 istrskih spomenikov in izdelanih je bilo 100 fotografij. Novo gradivo je bilo odkrito za dobo od 13. do konca
u
— 161 —
16. stoletju (navedeni so v sledečem kraji s pomembnimi najdbami: Kostanjevica, Si ude niee, Planin ica, Plu j. Turu išče, Muta. Mošnje, Kaleče, Žirovnica, Otok pri Radovljici, Sv. Križ nad Selcami, Bodovljc, Št. Jan ž nad Draveami, SeniČno, Prilesje ob Soči, Silen tabor na Krasu, Predjama, Tolmin, Marenberg, Polje pri Bovcu). Priče zgodnjega svetnega slikarstva na prehodu iz gotske v renesančno obliko so bile ugotovljene na gradu v Mokronogu, v ruševinah gradu OtoČec hi gradu Turjak.
Da se pojasni razmerje slovenskega gradiva do istrskega, ki ga jc sprožil problem slikarstva Vinccnca iz Kast va, dalje vprašanje umetniškega izvora Trubarjevega „hrovaškega ma-larja" 1er sorodstvo slikarskih del cerkve sv. Antona in Marijine cerkve pri Dveh gradi h in skupino Suha—Prilesje, so bile s sodelovanjem hrvatskih strokovnjakov ogledane vse pomembne istrske cerkve s freskami. Plod tega ogleda je zaključek, da se v Istri ponuja znanosli cela nova zaokrožena provinca srednjeveškega zidnega slikarstva. Od oslalih sosednjih pokrajin se razlikuje s tem, da ima bogalo plast bizantinskega in bizantinizu-jočega slikarstva od 12. do 14. stoletja, k t odlično dopolnjuje uaie znanje o ti slikarski vrsti na severovzhodnem Jadranu, sa j doslej se je lo znanje opiralo predvsem na kripto v Ogleju in na slikarije v Miljah. V 14. stoletju prodre v Islro iz severne Italije vpliv novega sLikarslva gio t lovskega, ki se v lâ. stoletju podomači. Zanimivo je, tla je rezultat vplivov italijanskega plastičnega realizma okrog 1. 1370—80, v Bo tone gi presenetljivo podoben slikarijam v starem prezbiteriju župne cerkve v Murski Soboti. Najbolj zanimivo pa je časovno sledeče domače slikarstvo, čigar glavni predstavnik je slikar V točene iz Kastva (slikarije na àkrïlju pri Bcrmu, pri Dveh gradili, v Oprti ju. Dragučuj v Božjem polju) in njemu časovno zelo blizu anonimno delo največjega istrskega slikarja prczbilcrija župne cerkvc v Pazinu, ki predstavlja višek golskega stenskega slikarstva v i stri; ni pa dvoma, da ta slikai ni izšel iz islrskega lokalnega slikarsilva; primerjalni študij je vsem svetoval, da je pazinskega slikarja iskali v krogu sodelavcev Jakoba Sun terja (mojster gotskega slikarstva v tirolski skupini), oe morda celo ni Su nier
sani avtor teh slik. Pazinsko slikarstvo pa ni prišlo preko Slovenije in, zali to va revizijo v gledanju na odnose istrskega in slovenskega slikarstva, čeprav so slovenski vplivi v Istri neizpodbitni, Izčrpna izdaja kalaloga slovenskih in i sirski h srednjeveških stenskih slikarij, urejenega po času poslanka, bo študij omogočila in rešila mar si kako nejasno vprašanje.
V prvih tednih po priključitvi Slovenskega Primorja k Ff,Rj je bilo, seveda šele površno, pregledano slovensko primorsko gradivo; tudi tu je še mnogo neraziskanega gradiva, ki bistveno dopolnjuje dosedanje znanje o srednjeveškem stenskem slikarstvu v Sloveniji. (Po poročilu akad. F. Steleta.)
Pripravljalno delo za izdajo Slovenske knjižne bibliografije za leta 1013. do 1910. us|wšno napreduje. Prvotni časovni okvir (1919—1941) se je razširil v obeh smereh, namreč do leta 1913. in do leta 1945, Časovna kontinuiteta v izdan jih naše knjižne bibliografije je namreč prenehala z. 1. 1912. Uspehi glede izpolnitve šestletne vrzeli (1913 18) so zlasti glede periodičnega tiska prav ugodni; bibliografska obdelava ostale knjižne produkcije za to obdobje je tako rekoč dovršena in do konca tekočega leta bo rokopis za prvo knjigo dokončan.
NaŠ tisk v dobi štiriletne okupacije hrani bogato gradivo, ki lK) pomembno za zgodovinarja, politika, narodnega gospodarstvenika in še marsikoga drugega strokovnjaka; bilo je lakoj ob svojem izidu bibliografsko zabeleženo. Z osvoboditvijo je prišla v evidenco l udi nepričakovano obsežna in vsebinsko izredno pestra literatura OF od l. 1942. dalje, ki jo jo v oeloti vključiti v našo bibliografijo; tako je |. 1945. kol najpomembnejše prelomno leto v naši zgodovini zaključek v zgradbi 33-let-nega bibliografskega obračuna.
Požarna katastrofa dne 29, januarja 1914., ki je uničila čitalnico univerzitetne biblioteke t vsem njenim dragocenim inventarjem, je usodno vplivala na potek bibliografskega dela. Vet tisoč uničenih slovenskih dol ž nos tn i h izvodov iz desetletne dobe 1926. do 1936. v oklavnem formatu prihaja šele postopoma v bibliografsko obdelavo; delo se je opravljalo v Mestni knjiž-
il*
— 163 —
nfci, v knjižnici pokrajinske založbe in v nekaterih zasebnih zbirkah; zakasnila se je tudi izpopolnitev muzikalne literature in nabožiuh del.
Celotna revizija gre h koncu in prva skupina, po svojem številu najobsežnejša (Periodika, zborniki, bibliografska dela, knjižničarstvo itd,) 1» v kratkem godna za tisk. Ostale bibliografske skupine, ki jih je treba opremili s podatki o njih ocenah in knjižnih poročilih, ji bodo sledile v čim krajših časovnih presledkih.
Posebna izdaja vsega bibliografskega gradiva, ki se tiče pesnika dr. Franceta Prešerna, njegovega življenja in dela ter študija o njem je dovršena in bo v kratkem izšla.
Glavna terminološka komisija je določila podrobne smernice za posamezne strokovne terminologije lako. da končna izdaja enotne terminologije ni že vnaprej izključena, čeprav se bo lo vprašanje reševalo šele na osnovi rezultatov, pridobljenih pri delu in izdelavi posameznih terminologij. Pro-■zidij Akademije je na seji dne 31. marca 1917. sklenil, da prevzame izdajo posameznih terminologij v svoj editijski načrt, prav tako tudi izdajo enotne strokovne znanstvene terminologije, če se bo izkazalo, da je taka iz^laja potrebna in smotrna. Na podslavi tega sklepa je Akademija prevzela stroške za vsa pripravljalna dela, za organizacijo in za redakrijo terminoloških slovarjev- Pravica končne odloči Ive v jezikovnih vprašanjih je pridržana oziroma prepuščena Akademiji, tako l ud i v primerih, da ¡»kliče posamezna komisija k sodelovanju strokovne delavce ali občinstvo z objavo novih ali dvomljivih izrazov, o katerih je diskusija potrebna in zaželena. O ureditvi izdaje posameznih terminoloških slovarjev in morebitne izdaje enotnega terminološkega slovarja ho sklepala Akademija, kadar bodo pripravljalna dela to zahtevala.
Na osnovi teh oljčih določil se je ustanovila posebna lerml-minološka komisija za pravne vede, ki je za svojo stroko izdelala pravilnik in vzorce za kolektorje. Prav tako se je osnovala v zvezi z Društvom inženirjev m tehnikov komisija za tehnične
vede in v soglasju z njo je hi k) določeno, da se za tehnične vede izdela; 1. splošni tehnični slovar z osnovnimi izrazi za vse tehnične vede; % slovarji za posamezne panoge. Za splošni tehnični slovar je nahranili nad 60.000 listkov, od katerih jih bo pač dovolj veliko število odpadlo na slovarje za posamezne stroke; poskusni list za črko „D" je pri strokovnjakih in jezikoslovcih že v študiju.
Jezikovni odl>or je poleg lega obravnaval nujna terminološka in pravopisna vprašanja, ki so mu bila predložena v odločitev od raznih oddelkov Ministrstva za prosveto (v zvezi z natiskam učnih knjig), od načrtne komisije (terminologija za voz in njegove dele), dalje je utrdil izrazoslovje za čevljarsko in strojarsko obrt in presojal izraze raznih medicinskih panog.
Komisija za slovar slovenskega knjižnega jezika je po svojih ckscerplorjili zbrala doslej nad 50.000 listkov. Ker je za novo izdajo „Pravopisa", ki naj izide jeseni L 1948,, nujno potrebno tudi in celo v prvi vrsli tislo slovarsko gradi™, ki je z novo dobo po osvoboditvi oživelo in se pojmovno in pomensko razraslo, zalo je komisija v svojem načrtu prave c za krajšo dobo premen i la: zdaj se ekseerpirajo z vso potrebno živostjo predvsem dnevniki, revije in knjige, ki so izšle od 1. 1945. dalje Pravopisne norme imata izdelali in dopolniti Kolarič in šolar, pravorečne Ramovš in Rupel. Upravnik Zavoda za kulturo slovenskega jezika zbira problema lična vprašanj a pravopis j a in pravorečja, da o njih končno razsodijo člani zavoda ter se ugotovitve vključijo v novo izdajo „Pravopisa" in potem v te ali one vrste terminološke ali splošne slovarje.
Za Etimološki slovar slovenskega jezika nabrano gradivo, obsegajoče polrebne citate iz strokovnih revij in posebnih izdaj, je prešlo preko 6000 listkov. Posebej se je še. nadaljevala kolekcija besed, izposojenih iz .germanščine in fur-lanščine, ki je lak o rekoč ze zaključena.
Kraji, v katerih se ima zbirali gradivo za Slovenski lingvistični atlas, niso bili določeni mehanično, t. j. tako, da bi bila slovenska jezikovna ploskev razdeljena na nekako enakšne manjše ploskve, marveč je bilo osnovno načelo za določitev krajev naše dosedanje znanje o razširjenosti posameznih dialektov in govorov. Število eksploraiijskih točk je vsega skupaj 312 v XII. sektorjih, ki so: I. Koroško; II. Rezija; 111. Benečija; IV. Primorsko in Goriško; V. Istra; VI. Notranjsko; Vil. Rovle; VI H. Gorenjsko; IX. Menjsko; X. Beta krajina; XI. Štajersko: XII. Prek mu rje. Vprašalo i ca pa obsega M) točk v sledečih skupinah: telo; obleka; hiša; vas; prazniki; orodje; živina; rastline; planina; bolezni; čas; pokrajina; družina; štetje; domača obrt; gramatikalična vprašanja. Poleg vprašale ite se za eksploracijo uporabljajo risbe in črleži, ki jih je izdelal prof. France Podrekar. V letošnji poletni sezoni je eksploralor dr. Tine Logar, znanstveni aspirant pri AZLJ, nabral gradivo za zgornji sedmi sektor (Rovte) v 25 krajih in tako nabral nad 2U.OOO dialektičnih zapisov. Čez zimo se Iw to gradivo prenašalo na poskusno karto in v kartoteke.
Tudi vse ostale komisije in odbori, ki imajo za nalogo dolgotrajno zbiranje gradiva, sedanjega in historičnega (krajevna imena, priimki in |H>dobno) so tekom leta svoje delo uspešno opravljali; nabrano gradivo je evidentirano.
Navzlic izrednim prilikam, v katerih se Akademija obnavlja v svojem notranjem delu in uslroju, za kar si mora tudi na novo urediti delovne prostore in strokovno aparaturo, je Akademija letos svoj program izvršila in stopa v prihoda!je leto s polnim zaupanjem, zlasti ko si sme biti svestna vsestranske pomoči in naklonjenosti naših ljudski h oblasli. ,, „
F. ftomouš
SKLEPNI RAČUNI ZA LETA 1942-1946
SKLEPNI tlACUN ZA LETO 1942
sprejet od Nadzornega odbora dne 25. marca 194-3 in odobren od Glavne skupičine dne 10» julija 1943.
I. N ep o t r O S ii a imovina z dne 31. XII. 1944 Lir	2S4.4397S
2viiana za naiiavno ali cen d no vrednost predmetov pod in v. it. 881—886, 890, 895—8%, 907—915,
924—926, 938—941, 948— 949,952,956—960, 1003—1007 „	29.52680
Skupaj ... lir	262,9$6'5S
U Gotovina in vloge na i1«ti 1. I. 19*2:
ročna blagajna Lir S.576'73 vloga št. 348.736 pri Hranilnici Ljubljanske pokrajine...... 54.146'32
vi-oga £t. 191.052 |)ri Mastni hranilnici ljubljanski ....... 15-+47'47
poštno Čekovna vlaga &t. 11.750 . ., 23.159'i + Lir	100.329'66 Dohodki v letu 1942:
iz prodaje knjig ,, , ,.	1.94933
obresti vlog . . ............., ,.	7-+75'57
refundacija honorarju ......................593'—
dohodki na ček. raičunii ,.	864'f5
podpora Mestne oJjfiine Ijubljand..........17.100"—
državni kredit: par t. 7 . . . , Lir 14.63V31 pari 55 poz. i . . T< II9.75S'70 part- 55 poz. 2 . .	11.400*—
par t. 55 ,j*>z. 3 . . „ 19.999' 10 „	164.793'U
Lir	293.104*82
III. Izdatki;
Tuiikcijakc i_n službene nagrade . . . . . . . Lir 29.929*31
hooorarji „	64o)9'75
tisk..........................................82.671*20
oprema pohištvena ...............18-287*80
drva, premog ,.................8-206'10
jezikovni korektor ji , , . .....................800*—
najemnina ...................11'4(X>'—
Odnos . , . Lir 2f 5.613'16
Prenos ... Lir 315.613' 16
/-avaroialnina...............t>	1 <225*50
posebna rlela...........................5.120'—
osmrtnice, žalni Tenci. sodnice................3.39*'—
tiskarna: lable, ovoji, etikete . .................631"—
prevodi..........»	1.605-
telefon, poštnine, tukse......,............?66'40
predujem tiskarni „Sloveniji"............4.000"—
papir (tiskarski) , , , . ............10.0CK),—
,J>ela Akademikov"..............
pisarniški; potrebščine . .............G.367"84
hišne potrebščine in popravila....... . «	1.58S'5t)
razni mali izdttlki . ....................9Q9'60
Lir 257.960 —
Dohodki......Lir 293.10482
Izdatki .......,, 257.960 —
Ostane........Lir 55.144S2
Aktivna imovina, na dan 31. XII. liMC: A. Ner»trečna . Lir 262.%658
B. Potrošaa . . „ 35.14482
Lir 2$6.1ll'40
SKLtTPNI RAČUN ZA LETO 1943.
sprejet od No<Ieoniega odbora doc 25, maja 1943 in odobren od Glavne skupščine dne li, avgusta 19+4.
T. Nepotro šn a i mo vina z dne 31. XII. 1942 . Zvišana za nabavno oziroma ccnilno vrednost predmetov ¡¡tod in v, št. 992. 1079, 10SI, 1092, 109"; zamena in deia akademikov .............
Skupaj . . .
II, Gotovina in vloge jia dim i. I. 1943:
ročna blagajna.........Lir	2.763-41
vloga ŠL 191,052 Mestne hranilnice
ljubljanske	„	6.18585 vloga št 345.786 Hranilnice za Ljubljansko pokrajino .....	„	25.683'Jl vloga na eek. računu ......	„	646'65
Lir 262.966'53
„ 26.253'^ Lir LB9 224'5S
Lir 33.478'+3
Dohodki v le in 19«;
iz prodaje knjig.............
obresti vlog . ..............
refundacija predujmov . . . , .......
dohodki na čekovnem računu ........
podpora Hranilnice za Ljubljansko pokrajino . . posebna podpora Hranilnice za Ljubljansko pokrajino za knjižnico L Tomca podpora Mestne občine ljubljanske ......
državni kredit:
part. 7..........Lir 19.52412
pari 60/1 ......................118.995 50
part. 60/2 ......................11.400 —
pari, 60/3........ „	14.979^50
pari. 59 ................5.a09>60
JIL Izdatki:
funkcijske remuneracijo , . . pisarniška izredna dela . . . . honorarji in predujmi avtorjev tiskarne ..........
zavarovalnine ........
prevodi ..........
16.664'75 1.071'82 19.225 65 2.9%'« 75.000 —
10.000"— 25.000'—
„ 170.106*92 Lir 355.546't2
37.669'12 8.300,— 69.775 — 137-496 — 5.22910 2SiO —
Odnos
Lir 279.29 C22
Prenos . , . Lir	2:9,291'22
vezava knjig..................i.W5il
pogrebni stroški , . , , .............4.8HV -
dolžnostiri izdatki „	1.006'—
nakup knjig „	3.25370
drva, premog ............... „	ll.(>+9'2t>
podpore.........„	18.000'—
naročnine listov ............ . „	4W20
hišna oprema, popravil»......... . ..	H.959'40
telefon, poštnine, pisar, potrebščine . . ,..........2.156'iM
■najemnina . . . ,..............	11,401/—
stroški za službena potovanja............t.2in'8o
manipulacijski stroški Čekov, «rada , , . . .	—'19
Lir
Dohodki.......Lir Š5554612
Izdatki ........ 353^5715
Ostane	Ur 1.70R'9C
Aktivna imovina na dan 31.XtL 194-3: A. Nepotrošna , Lir	2fl9.224-"5tf
R. Pot rosna . . „
Lir	290.95355
it
■ v !
sprejet od Nadzornega odbora dne 26. aprila 19+5 in odobren od Glavne skupščine dne 25. julija 1915.
I.	Nepotrošns imovina z dne 51. XII. 1943 , Lir	289.22*^8 zvišana za nabavno {miroma eeinilno vrednost predmetov pod in v. št. 1100, 1135—1145, 1218, 1219,
1123—?, 11T1—1258, f44J2; zamena, nakup in darila
knjig.................. „	10.775"^
Ur	300.000 —
II.	G o t o v i n a in v I o p e na dan 1. I. 1944:
ročna blagajna....... . Lir 4fi4*7B
vloga št, 191.052 mestne branil nice
ljubljanske „ 304 06 vloga št. 34S.V86 hranilnice za Ljubljansko pokrajino.....„ 33™-10
vloge na ček. rač.......... l>43'01 Lir	1.708 97
Dohodki V letu 1944:
iz prodaje akademijskih publikacij........bl.656'8j
posojila iz rez. deleia . . ...........39.500'-
refundaieija predujmov..........................32.9b2'(K
podpora mestne občine ljubljanske ........35.000"-■
podpora Hranilnice za ljubljansko pokrajino . . .,	75.000 —
državni kredit:
par t- 7..........Lir 31.961®
part. 67/1 (neizčrpano)
par t. 67/2.........„ 6t675*—
part. 67/3 ........... 11.400'—
par L ...........13"72'80 „	121.809'OS
Lir	357.636-93
LH. Izdatki t letu 1944:
funkcijske remunerarije Lir	30.410*—
izredna pisarniška dela «	10.850-—
honorarji avtorjev . .............35.337'—
Te-fundacija posojil v icz. delerž ,.	39.500'—
bil>lio*grafska komisija ....,...,., ,.	SfiOff—
tiskarna „Merkur" ............................75,000'—
zavarovalnine ...... .t. „	2.729'30
Odnos ... Lir t97.436'30
Prenos
Lir
jezikovni prebodi in korektur*
vezaTa knjig.......
pogrebni stroški ......
nakup knjig .......
drva ...........
podpore .......... . .
(naročnine listov ........
hišna oprema in popravila.....
razne male pisarniške potrebščine . majiipulacijski stroški na čok. rač. . nagrada, plača pis, direktorja . . . tiskarne ,,,,,.„.,... najemjvina akademijskih prostorov . papir m pLs, potrebščine.....
197,426 jO 1,810'— 565 — 2.965'— 1.172'50 2.765*— 9iV50 717*50 2.065"— 4-488'10 1970 51.061 "26 64.675'— 11.400*— 15.772*80
Lir 336.766'68
Dohodki.......Lir 557.636-95
Izdatki......... 556 766'6S
Ostane........Lir 20.870"25
Aktivna imovina na dan 31, XII, 1944. A. Nepotrožna
B, Potrošna .
Ur 300.000"—-£».870'25
Lir 520.07025
Sjprejet od Nadzornega odbora dne i?. aprila 1946 in odobren od Glavne skupščine fine 21. decembra 1946.
I. Nepot rošna imovin n z dne M. decembra 1944........Lir 300.000"— Din 90 000'—
ivišana za nabavno oziroma cenil no vretlnosi
predmetov pod in v. št 1415, i 492—1505 . . „ 10.559T—
IL neocenjena zamena, nakup ali darila knji^. dalje biblioteka in knjiiiaia naloga
Din 100.559*-
B,
III.	Vloge na dan 1. januarja 1945: vloga št. 191.052 Mestne hranilnico ljubljanske	Lir 504'08
vloga Št. 348.786 Hranilnice Ljubljansko pokrajine . , . . , „ 337'tO vloga na Ček. raČ. poštn. hran. , ,, 4.272*06 Lir 4-913*24
IV.	Stanje ročne blagajne -na dan 1. ja-
nuarja 1945 ............. 15.957*01
V.	Dohodki ročne blagajne do 5. 7. 1945:
1.	Iz prodaje akademijskih publikacij „ ..............Lir 66.728"—
2.	povračilo prevoznih stroškov za
biblioteko........... 1.127*70
3.	iz prodaje publikacij ZDHV . „ 20.12550 „ 87.981*20
VL Dohodki iz državnega kredita do 5. 7- 1945:
na p ar t. 52 (pogodbena plajča direktorja) .......... t9.£19'6S
na par t. 53.'1 (potni stroški no-
ilčrpanoj m a. part. 53/2 (tisk in dele; ne-izčrpano)
na pari. 53/3 (najemnina) ... „ 5700'—
na part 53/4 pisani, potrebščine „ 5.304— „ 30l283'G8
VU. Izdatki do 5. 7. 1945 iz ročne blagajne:
1.	prezidialnc remunersci je , , Lir	12.000'—
2.	služi tel j in snažilka . . , , „	3.600"—
3.	bibliografska komisija ...	t.800"— honorarji avtorjev in referentov. ............'	11.700*—
5.	kurjava ................i.4>15*—
6.	popravila ¡kolo. pis. stroji) . . .,	934^—
7.	jezikovne korekture............500*—
S. socialne dajaive ...... „	1.760 —
9.	papir za kartoteka Slov. pri -
¡Bikov . ...................1.69ff—
10.	izredna pis. dela ..... „	2.250*—
11.	življejijsko zavarovanje direktorja . ........ . „	1.585"—
12.	komisija za Slovar slovenskih
ipriimJtnv ...........2.618"—
13.	elektrika ....................4.5G(f'30
11, telefon ......................460 —
15.	mizarska popravila .... „	150"—
16.	začasna akontaciji! .... „	10.00C—
Lir .031»
Vll.l- Plačila a i d r Javnega kredita:
na (part. 52.........Lir	19.2i9'GS
na pari, 53/3 ....................5.700*—
na pa rt- 55/4 ...........5.36i —
....	Lir 30.283*65
Aktivi:
vloge Lir	¿.9)3*24
prenos rod blug. ...... . „	15.95701
dohodki roč, bi-ag.........67.961 "20
drž. kredit „	30^S3'6S
t, .	„ 159.13513
Pasiva:
iz toč. blagajne.......Lir	63 031*30
iz dri. kredita „	30.283'66
„ 9J.3t+<W
*
Razlika:
dohodki ..........Lir 139-135*15
izdatki.............95.314*98
Lir ¿5.820'i 5
tninu.3: vlage ........	„
da v zameni	Din 12.273'—
od tega pre□ Oe L>in 100'— v tez, delež, v ročno
blagajno ipa , . , ........, . „ 12.173"—
C.
L Stanje ročne blagajne dne 5. 7, 1M5 , Din 12.173*— *
II. Dohodki ročne blagajne:
1.	iz prodaje publikacij , . .	Din	8 018 —
2.	refund! tan je začasnih računov	„	3.368"—
3.	¡prenos iz rezervnega deleža	„	1.270—
4.	ost an t.k kredita, za pisarniške
potrebščine	„ +.300'— „ l6>95&'—
III. D o h -o d k i iz drž. kredita: na part. 52 {plače uradni kov; Te-mune racijo) ......
na part, 53/2 (tisk in delo) na part. 53/3 (najemnina) . . na pari, 53/4 (p i S. pofreiščiiie uprava) .......
Din 85-770'— „ 86.000 — „ 10.215 —
2.1.230'—	203,215'
IV.	Podpora Hranilnice 1 j u h 1 j. pokrajine ................... 30.000 —
V.	Vloge pO zameni: Št. 1M.052
Mestne hTan. ljublj. z obrestmi Din 460'95 »t. 348.786 Hran. 1 j ubij pokrajine „ 951"— Ček. račun postne hran. ... „ 1,585 06 „ 2997'03
VI.	Dohodek na ček. računu Poštne hranilnice .........,.,.,, „ 556 —
VII, Izd at ki iz ročne blag-njne:
1.	prezidialne temonerHcije . , Din 1.500 —
2.	sluaiteij in snažilka . . . , „ ¿jjSO'—
Odnos , . . Din &.350"—
Prenos . . . Din 6.350 —
5.	nagrada pogodb, upravnika . „	5.600*—
4, bibliografska komisija..... 720*—
5- kurjava............3.935*50
6.	popravila (kolo, pis. stroji) . ,. 150'—
7.	izredna pis. dela....... 425'—
8.	komisija la Slovar slov, priimkov ......... „ 500*—
9.	elektrika ........ „ 744 —
10.	telefon......................i.551'50
11.	nakup knjig 7n „Dela akad," ,, 992*—
12.	pisarniške .potrebSttne . .	2.717*50
13.	Sipe............ 523 —
14.	brzojavke, paketna pošta . ,, 514*50
15.	vezava knjig	„ 740*—
16.	nabava novih ključev ... „ 496 —
17.	uprava v vili Haleče-Planica „ 607'—
Vin. Plačilo tiskarni ,.Merkur" iz podpore Hranilnice ljubi j. pokrajine . .
IX, Plačila !iz drž- krediia ;
na part. 52 . . .......Din	SS.7T0 —
na part. 53/2 ........	86-000"—
su part. 53/3........ T1	10.215'—
na part. 53/4..........21.230"—
Aktiva :
vloge . ....... ... Din 3,553*03
■prenos roč, blag,	„ 12.173*—
dohodki toi, blag. , ....... 16.956*—
podpora Hranil. 1 j ubij. pokr..... 30,000'—
drž. kredit......... 203.215'—
Pasiva ;
iz to£. bîag.........f>in 26566'—
iz podpore .........	„ 30.000' —
iz drž, kredka.......	„ 203.215"—
Razlika :
dohodki.........Din 265-897*03
Ladatki............ 259.781"—
Pot rosna imovin« Din 6,1J6'03 sestoji iz:
t. vlog v znesku....... Din 3.55305
2. zneska t toč. blag....... 2.565 —,
ki se prenese na leto i946,
Akti n a imovina na Jan 31. decembra
A. Nepotrošna.......Din IGO. 559'—
fl. Biblioteka in zaloga (oeoa-njetio) C. Potrošim......... „ 6.11603
Din 106.675-03
ffrl
il
— 177 -■■
sprejet od Nadzornega odbora dne 17. junija 1946 Lti odobren od Glavne skupSčine decembra 1047.
A.
I. Nepotrošna imovina z dne M, decembra
(945 . '................Din 1(H1559'--
zvišana za naJiavno oairoma ceni I no vrednost predmetov;
1.	pisarniških in hišnih naprav in potrebščin (pečke, zaboji, orodje. sesalec, lovor, kartoteka, oprava kemičnega laboratorija itd.) pod in v. ž t. 1535, 1628, 1629/39, 1631/32, 1653/54. 1696, 170S—1710. 1715—44, 1635. 1336. 1ft50—52. 1862/63, 1864, 1895—1919, 1927—2St 1943—+4, 19S5. 1966—87, 2003, 2007—2011, 2053— 55. 2429 iii kemičnega laboratorija j»d iav. it. 1—5, 6, 7-13, 15-22, 24. 25, 26-33, 34—36, 37, 38—39, 40-42, 43 . Din 79.7G0'4fl
2.	oprema t vili Raleče pod in v, it. 1745—SO, 1SI1—3-3, 1854 .
3.	nakup knjig pod inv. št 1633 do 38, 1685, 1699—1700. 1799, 1846—19, 1867—94. 1920—26, 1940— 42. 1959—76, 1981, 1988 do 2002, 2034—37 ....
4- arhivsko gradivo pod inv. st.
1652, 1801 ........
5. pohištvo, zavese, preproge pod inv. št. 2013—17. 2018—33, 2038—40, 2041—42, 2043-^5 . „ £36.426— „ 368!>99'9fl
LL Noocea jena knjižna zamena ter dajila, biblioteka, knjižna ialogn
DLn 463,658'»)
B.
III. Vloge na dan 1- januarja 1946; 1. Mestna hranilnica ljubljanska št. 19 i.052 ......Din 46095
Odnos ... Din 460*95
2.593*50
32 880 — 14500*—
Prenos . , .	Diti	+60'95	
2. Hranilnico, ljubljanske po-			
krajine št. 548.786 ....	Jf	95 i—	
3. čekovni ra£un	i»	a. 141*08 Din	3.55303
Stanje roene blagajne dne I,		januar-	
ja 1946 ..........			2.563—
Dohodki ročne blagajne	v i. 1946:		
I, .Prodaja publikacij ....	Din	14.813*—	
2. posojilo	ti	15.000'—	
3. ročna zaloga Min. prosvete .	n	40.000'—	
4. povračilo začasnega posojila	ti	3.000*—	
5. realizali hranilnih knjižic ,	i*	1.395*-	
6. dvig iz ček. računa ....	M	+.500 —	
7. reTundadja za izdatke slu-			
ži tel jev .........	ii	1.300 —	
8. prodaja smrek v Ratečah .	ft	2.179- „	83.177 —
VI. Dohodki iz državnega kredita v L 19*6;
1- na part. 100, poa. 1: ostsbni prejemki, rodbinske doklade uslužbencev .......
2.	na pari. 100, poz. 2: osebni prejemki, rodbinske dokla-de služiteljev......
3.	na part. 100, poz. 3; rodbinske doklade ......
4.	na part. 100, poz. 4: častna dosmrtna rcmune racija . ,
5.	na part. 100, poz. 5: prezi-dialne remuneracije . . .
6.	na part. 101: upravni in ¡režijski strelki.....
7.	na paTt- 102: znanstvena raziskovanja ......
8.	na part, 103: publikacije ,
9.	na part. 10+; znanstvena potovanja ........
IU. na part. 582: izrednri kredit; plača upravnika Zavuda za
Odnos . . ,
Din 176.700 —
„	50-400-—
„	12 300*—
„	30.000'—
„	66-000 —
„	135-000'—
„ 120.000'— „ 150,000*—
5.000 —
ir
. . Din 735.400*— Diu 88 233'Cr> — 179
Prenos . . . kulturo slovenskemu jezika (O. Župančiča) ....
11,	na part. 5S~: izredni kredit zn publikacije , . , . .
12,	na pari. 5S3: izredni kredit: adaptacija .......
13,	dotacija i7 konta posojil kot avans i i obnovitvenega kredita Ministrstva za finance .
14,	dotacija iz pa-rt. (obnovi tveo j fond Mi.nkfTStva 7.a financc..... . ,
Din 735,400'— Din S8.29303
36.000 —
150000 —
150,000 —
250.0W—
250.0001—
1,571-400'—
VIL Dohodki načet. računuv 1. 1946 . . .
C.
Vin. Izdatki iz foine blagajne:
1.	SliiF.ilelj, snažilka, sraženje, izredna tjís. déla h) ostaH
izdatki.........Din 9.758 —
2.	elektrika....... „	1.21150
3.	tuaujie pisarniške potrebščine in popravila.......5-31 f*50
4.	kurjava ........ „	740'—
5.	.poštnina, takse ...... „	1."63*30
6.	avtorski lionorarjii in honorarji za komisijska dob . „	Í0.600'—
7.	Prešernova proslava ... „	9.630"—
8.	reprezentativni stroški . . „	2.543'-
9.	refundacija.........15.000 —
10. hišna oprema ...... „	5.390'—
it. Vila Itateče........17-450-—
12.	najemnina Novi trg 3 . . „	4.500'—
13.	Kemični laboratorij ... „	483*—
14.	naibava knjig1 . . . . , „	1.384"—
Odnos, .
S-219*75 Din 1,667.912'78
Din 83.6S4'50 Din S3.684,50
Prenos ... Din S3,6&4'50
IX. Plačila is državnega kredita:
1.	na	part.	100. poz.	i	. . . Din 175.200"—
2.	na	part,	100, poz.	2	..........11.593'—
3.	na	part.	100, poz,	3	. , . „	2.100 —
4.	na	part	100, poz.	4...........30.175'—
7, na part. 202........11 ^'>'35
11.	na part. 585 (publikacije) . „ 13b.592'25
12.	na pad. 583 {adaptacije) ,, 149,32667
13.	obnovitveni kredit .... „ 249.512 — 1 ^ na part 4% (obnovilveni
kredit) .......... 246.82950	„ 1,499.174' 51
X. Izdatki hranilnih vlog in ček. računa (rea-lizai: 1.385; odlegljaj pri realLzahi: 26'95; dvig ček. računa 4.500; monipulncijske pristojbine
ček- račun a 19'0S)....... ........5.99 i 03
Din J ,588.789'87
Rekapiiulacijn:
t. Dohodki in prenos -iz L 1945 ......	Din 1,667.912'78
1. Izdatki ............... .	„ 1.588.78^87
Ostane ...	Din 79,12*91
zapadlo v državnem kreditu	„ 72,225'66
Potrošna imovina na dan 31, deeembra 19(6 . . .	Dift 6.B97'25
ki sestoji iz zneska v ročni blagajni . Din i.055'50
m iz zneska na ček. računu......5,841'75	Din 6.S97'25
Aktivna imovina na ds.n 31. decembra 1946:
A, Nepotroina.....Din 4fi865S'90
H. biblioteka in zaloga
C. Polrošna '................................6.897.25
Skupaj . , .	Din 475.556'15
SKLEPNI RAOUN o prí&pevku iz nabiralne akcije za. Akademijo (gl. Letopis L 8), Odobren od Glavne skupsčiue dne 21. decembra 1946.
Ztóetna gotovina...............Lir 122-000'—
izdatki:
Material, tisk in honorar za izdajo „Jerneja Kopitarja Zbranih spisov" L in II. . . , , . „ Í05.100 — častno poklonilo .pisatelju Preglju ob
60 letriici...........„ 5.000"—
nakup korespondence Kopitar-Jamik . „ S.000"—
Skupaj ... Lir 118.100"—
Ostanek 3.900 Lir = 1.270— Din se dne 21, decembra J 945 prenese v spi os no ročno imovino in s tem je zgornji prispevek obračunan.
v
PREDAVANJA GOVORI — BESEDE


OB STOLETNICI S MR T 1 JERNEJA KOPITARJA
Predavanje nkad. Hajka Nahtigala nn slavnostni glavni skupščini dne 11. avgusta 19W
— Collegae, — Slovenske akademije znanosti in umetnosti časi na dolžnost je, da se ob stoletnici smrti dostojno pokloni spominu enega največjih slovenskih mož — Jerneja Kopitarja, na katerega more slovenski narod s ponosom pokazati, saj ga je blesteče predstavljal v kulturnem svetu.
Rojen 21. avgusta L 1780. v ftepnjah nad Skaručaio od kmet-skih staršev, kjer je po lastnih podatkih še develega leta pa sel očetovo čredo, je po končanih ljubljanskih latinskih šolah prišel i 1799. v hišo slavnega slovenskega mecena barona Žige Zoisa. Tam je bil najprej domači učitelj njegovega nečaka nato pa osem let baronov tajnik, knjižničar in oskrbnik rud -ninske zbirke; ¡totem je odšel v začetku novembra L 1808. na Dunaj. Na dunajski univerzi je poslušal dve leti jus. a ga je opustil, ker je postal oenzor za slovenske in grške knjige, 10. decembra 1. 1810. pa že skriplor znamenite dvorne biblioteke. L. 1814, mu je bila podeljena častna, toda odgovorna naloga, da gre v Pariz in prevzame rokopise in knjige, ki so jih bili Francozi odnesli 1. 1809; to nalogo je zadovoljivo rešil. Ob tej priliki je krenil tudi v London in Oxford, ¿e prej je poloval v Prago in Berlin ter se vračal čez Lipsko, Norimtjerk in Monakovo. Pozneje je bil dvakrat dalj časa v Italiji, v Rimu in drugih italijanskih mestih, drugič zaradi ureditve stolice cerkven osi ovan-skega jezika v grško-rusinskem kolegiju v Rimu. Vsa la potovanja jo združil z znanstvenim filološkim študijem slarocerkve-iioslovanskih in ee r k ven osi o van s ki h spomenikov, kakor Asse-manijevega evajigelistarja, Bolonjskega psaJterja, trojanske priče i Id. V dvorni biblioteki je bil 1. 1821. imenovan za četrtega !. 1H27. za drugega. 27. aprila !. 1844. pa za prvega knstosa in dvornega svetnika. Ob smrti je bil član sedemnajstih akademij ali učenih društev, med njimi petrograjske in berlinske akademije znanosti. Dunajske tedaj še ni bilo, pač pa je bil med
dvanajstimi, ki so L 1837. predložili cesarju Ferdinandu prošnjo za ustanovitev akademije. 1'udi na dunajski univerzi blešči njegovo ime med prvimi odi i črnki na čaistni plašči filozofske fakultete. Ves neprestano goret za poglobitev svojega znanja, se je s svojim neumornim in polih i stors kini znanstvenim delom. počenši od člankov z letom 1S06. ter od k kisi ene slovenske slovnice iz ]. 1808., prve znanstvene slovanske slovnice (poleg Josipa Dobrovskega češke iz 1. 1809) sploh, pa do zadnjih spisov o Hemskeiu cerkven os lovanskeni glagolskoci rUskem evangeliju, t. zv. Texla du Sacre, povzpel pravdo viška evropske znanstvene znamenitosti, poslal neke vrste znanstveno žarišče v obralu slavističnih in t ilološklh ved in prišel tako v stik z najrazličnejšimi znanstveniki in kulturnimi delavci, ki jih s svojo ogromno, skoro nepregledno korespondenco z okoli 600 dopisniki ni le na vse mogoče načine znanstveno informiral in podpiral, jih živo vne-raal in priganjal k delu, ampak jim tudi dajal mnogotere pobude, da ne govorim o naši ožji domovini, kjer ni bilo seveda poleg barona Zoisa nobenega vidnejšega kulturnega delavca, ki ne bi bil znan ali si ne bi dopisoval z njim. Naj omenim le najbolj znana imena iz mednarodnega sveta: Čeha Josipa Dobrov-skega, Slovaka Pavla Safarika, Poljaka Samuela Lindeja, Rusa Aleksandra V ost okova, Srba Vuka K am ¡žica in Nemca Jakoba Gihnma, ki je Kopitarju nadel ime „monstrum seientiarmn Od V al ros lava Jagiča izdana korespondenca z liobrovskim med L 1808. in 1828. obsega 245 številk na 620 straneh oktav nega formata, korespondenca z Jakobom (ir hramom, ki jo je šele pred kratkim, 1. 1938., izdal pri Pruski akademiji berlinski slavist Maks Vasmer, pa med 1. 1819. in 1834. 125 številk na 203 straneh. Zadnja izdaja poleg drugih, kakor n. pr. v V. letniku časopisa Sudoslforschungen 1. 1940. in posebej izdana korespondenca s Karlom Rumyjem, na Slovaškem rojenim Nemcem, neki čas ravnateljem karlovaške srbske gimnazije, dokazuje Še tudi, kako zanimanje za Kopitarja ne upada, ampak raste. Saj se njegove mnogovrstne zasluge ne omejujejo le na lastno znanstveno delo, še večje je njegovo žrtvovanje za delo drugih. Že sodobniki in očividci priprav in izida Josipa i k »liro v-
skega epohalne cerkve naslovanske slovnice „lnstitutianes linguae slavicae dialecti veteris" iz I. 1822. so vedeli, da bi ne bila brez Kopitarjevega poganjanja in sodelovanja nikdar izšla. On je tudi našel in vzbudil zlasti dva genialna učenca, ki bi brez njega ne bila posLala, kar sta. Vtika Karadžiča m Franca Miklošiča, Gonialni ustvari tel j novodobnega narodnega srbskega književnega jezika in njegove vzorne fonetične pisave, Vuk Karadžič, je na Kopitarjevo pobudo dvignil zaklad srbskih narodnih, zlasti epskih pesmi, po Kopitarjevem trudu poznanih in slavnih v vsem ledanjem kulturnem svetu; saj je Kopitar med drugim celo prevel in poslal Goetheju ves pivi zvezek Vilkov e Pjesma-rice iz 1. 1 Si i. Le po Kopitarjevih, nasvetih in z njegovim sodelovanjem je izšel 1. 181 S. Vukov slovar srbskega narodnega jezika s slovnico, kakršnega ni bilo in ga do neke mere še sedaj ni v nobenem slovanskem jeziku: čist narodni besedni zaklad, besede zaznamovane z važnimi srbskimi naglasi in tolmiičene ne le latinski in nemški, kar je prispeval Kopitar, temveč pojasnjevanje pogostokrat celo z obširnimi podatki in črticami iz narodnega življenja, tako da je v slovar vključen kar nekak srbski na-rodopis. Vse to se je izvršilo po Kopitarjevem navodilu. Očitno Kopitarjevi so taki pristavki, kakor in. pr. pod ..k o n j" v pomenu priprave pri gosi iti za zapenjali je in napenjanje strun kol kobilica: „So aucli krainisch kobilica".
Kopitar je dalje pridobil in uvel v slavisliko in preko nje še v halkanistiko, lo je v proučevanje istosmernega razvoja strukture geografsko sosednih, etnično ne najbliže sorodnih balkanskih jezikov, Franca Miklošiča, stvaritelja vseh temeljnih del slovanske filologije, največjega slovanskega filologa. avtorja piimerjalne slovnice slovanskih jezikov v štirih knjigah, od katerih nudita ¡»osebno dve, besedotvoritev in sintaksa, še danes neprekošemo gradivo, sestavilelja cerkvenoslovanskega in etimološkega slovarja slovanskih jezikov, od katerih obsega prvi besedni zaklad iz cerkvanoslovanskih rokopisnih spomenikov v najširšem smislu liesede, avtorja preglednih in izčrpnih š l ud i j o tvorbi slovanskih osebnih in krajevnih imen itd.; ustvaril je podlago balkanisliki s številnimi razpra^uni o balkanskih je-
zikih, albanščini, rumruničmi in novogrščini. Miklošič. je prišel jeseni L 1S38. kot mlad 25 leten mož z graške univerze na Dunaj z namenom, da se posveti advokatskemu poklieu. Na Kopitarja je imel priporočibio pismo poljskega grofa Vladislava OMrovv-skega. Občevanje med občni a Šimencema se je takoj razvilo in poslalo vedno tesneje in dasi je Miklošič napravil 1. 1S10. ju-ridični doktorat ter vstopil nato v advokatsko pisarno, je 1. 1844,, po lastnem priznanju, na Kopitarjevo prigovarjanje opustil advokaturo in zaprosil za skriptorsko mesto v dvorni blibLioteki, kjer je bil Kopitar tedaj prvi kustos. Miklošič sam imenuje Kopitarja svojega učitelja. Kopitar ga je navajal med drugim, kakor veni o iz dopisa Grimnru, k študiju sanskrta, nazivajoč svojo dobo za prcdsanskrtsko; moral ga pa je, kakor Grinima, vzpodbujati tudi k Študiju I davščine. Miklošičev prvi spis je bila !. 1844. ocena Boppove primerjabie gramalike v „Jakrbu-cher der Literatur1', in sicer v prvem četrtletju, torej še pred Kopitarjevo smrtjo in z naslovom v živi pagini „Sanskrit und Slawiseh".
Kopitarjev vpliv ni viden le v prevzemu (nekaterih njegovih potez, tako n. pr. t, z\. panonske Leorijc o domovini starocer-kvenoslovan sitega jezika in teorije juSnoslovmskega štiridelnega slo veni zma, v katerega naj bi se bili šele ]Kwmeje, v začetku VIL stol., kot klin vselili prvotni Srbi in Hrvati, ali tudi v gojitvi balkanistike, ki jo je sam dalje razvil. Miklošič je naravnost nadaljevatelj mnogih Kopitarjevih znanstvenih zasnov, tako balbanistike kakor tudi izdaje nekaterih spomenikov, m pr. starocerkveiioslovanivkega Supraseljskega kodeksa, katerega del je celo iz Kopitarjeve biblioteke prešel v ljubljansko, dela za cerkve no slu van s ki slovar i. dr. Seveda, vse to ne v smislu očitkov plagiata po Vaclavu Hanki in Oroslavu Gaiu.
Lastno Kopitarjevo znanstveno delo razpada ne k ali o na tri dobe. Prva, ki jo je že v začetku tako sijajno otvoril s slovensko slovnico, s katero je položil temelj vsemu nadaljnjemu razvoju slovenskega knjižnega jezika in ki nima v gradivu niti ene neslovenske besede, sega od 1. 1806. do L 1818. Značilno za njegovo znanstveno publicistično delovanje poslane vedno l Kil j objav-
I j an je šLevilnih, toda vseskozi ostroumnih in pre timet z now lučjo osvetljuj oči h beležk, člankov, ocen in razprav, vseh blizu dvesto, v najrazličnejših, /lasti dunajskih časopisih tedanje dol«, Ze za njegovega življenja sta izrekla Matija čop i. 1833. in Vuk Karadžič L I&41, zeljo, da hi se raztreseni Kopitarjevi spisi ]>o-natisniii v posebni knjigi. To željo so po Kopitarjevi smrii ponavljali do naših dni razni učenjaki, Za prvo dobo je ustregel Miklošič J. 1857., ko je na 3S0 straneh izdal, vendar nepopolno in za današnje zahteve ne povsem zadovoljivo, prvi del Kopitarjevih „Kleinere Selirif len", ki jih na naslovni strani označuje kot spise jezikoslovne, zgodovinske, narodopisne in pravil ozgo-do vinske vsebine, kar ic samo po sebi priča za Kopitarjevo široko znanstveno zanimanje. Druga, srednja doba, je doba sodelovanja v dunajskih ..Jahrbucher der Lileralui 1 od 1818. do 1834. 1., ki jim je bil I. liS2tt. tudi glavni urednik. Spisi postajajo večji, znanstvena področja širša, vseskozi pa z opazljivimi glavnimi smermi. Te spise je na moj predlog sklenila izdati v slavnostni 'Spomin naša akademija; njih prva polovica, I. knjiga do 1824. J. z nad 40U stranmi, je že v Vaših rokah, 11. knjiga 7. drugo pokmoo pa je v tisku. V tretji dobi, od 1. 1834. do smrti, stopa začetno tako intenzivno sotrudnLš+vo v časopisih v ozadje, pojavijo pa st: posebne publikacije, kakor v prvi vrsti 1. 1836. znamenita, z mnogimi dodali« (izdaja slovenskih Brižinskih spomenikov; za slovensko in slarocerkvenoslovansko zgodovino važni traktat Conversio Bagoarioirum et Carantanorum i. dr.) pomnožena izdaja slarocerkvenoslovanskcga glagolskcga s pomeni ka prazn iških hromili j, ki mu je Kopi 1 ar dal ime G 1 a g o -litaClozianus po lastniku grofu Clozu. To je tudi prva izd; i j a. kalerega koli s tarocerk v eno slovanskega spomenika sploh Z njo je Kopitar postavil na trdna tla vprašanje starostne prioritete glagulske pisave, ki jo je Dobrovski smatral za poznejši izum dalmatinskih glagoljašev, a ruskim slavistom je bila še mnogo pozneje nekam neprijetna misel o mlajšem poreklu cirilice. Druga posebna knjiga iz 1. IS40. ..Hesvehij glossographi discipulus et irtijfaootttariie Hussus" po rokopisu XII.—XIII. stok v sel rt! je poleg uda je v naslovu omenjenega rokopisa še 23
raznih krajših, Ten dar važnih dodatkov filološke in slavistične vsebini:, kakor jo sam označuje; posvečena je berlinski in petro-grajski akademiji znanosti. Kot rdeča nit se skozi vse Kopitarjevo razpravljanje vleče njegova na trdnem prepričanju sloneča domneva, da je bila domovina slarocerkvenoslovanskega jezika slovenska Panonija. Opir.il je to lezo na jezikovne in historične razloge; te jo videl v postavitvi sv. Metoda za panonsko-s rem-skega nadškofa, glede prvih pa je stalno oj>ozarjal na cerkvene terminološke izraze germanskega izvora, kakor popi . posti- itd., ki naj bi mogli biti sprejeti v starocerkvenoslovanščino le med Slovenci v Panoniji. Čeprav tak leksikalni argument, kakor nam je dandanes jasno, ne more odločati o poreklu jezika, vendar je nedvomno, da je Ml, kakor zdaj bolje vemo, vpliv panonskega narečja na prvotno slarocerkvenoslovanlčk» južnega solunskega izvora, kar je Kopitar intuitivno čutil in po svoje razlagal. V tej smeri je zlasti Pavel Šafafik iskal panonizme, seveda v okviru Kopitarjeve hipoteze, ki jo je sprejel ie po Kopitarjevi smrti, d a si je bil sprva silno pToti njej. Tudi teorija deljene naselitve južnih Slovanov ima cum gnano salis pravilno jedro. Gotovo so se prvotno ne slovanski Hrvati, kakor priča njih ime in poroča cesar Konstantin Porfirogemet, naselili med južnimi Slovenj v hrvatskem Primorju se le pozneje, v začetku VIL stol., ter tu ustanovili prvo hrvatsko državo. V balkanistiki je Kopitar že marsikaj jasneje videl kot poznejša veda, ki je njegove izjave o lern v starih, težko dostopnih časopisih do malega prezrla, Kako bistroumno spravlja, v razmerju do drugih slovanskih jezikom, popolnoma posel>ni razvoj bolgarščine v zvezo z romanizacijo Balkana, Njegovo zavzemanje za čisti narodni jezik in njegovo duševno blago ni le plod romantike. Že v gramatiki se sklicuje na Slovenca Žigo Popovi ¿a in njegovo delo „Untersuchungen vom Meere' 'iz 1. 1750. Imenuje ga «ntuziast* za slavanščino in globoko obžaluje, da se ni mogla uresničiti njegova življenjska želja, proučevali slovanski jezik in zgodovino med Jadranskim in Črnini morjem. „Kako dalje bi bili sedaj v vseh ozirih v poznanju lega torišča srednje zgodovine", vzklika. Omenjeno Kopitarjevo zavzemanje, ki je rodilo toliko
blagodejnega sadu v Lrudu za Vukove reforme na polju književnega jezika m pisave, je prevevalo vsega Kopitarja do zadnjih njegovih razočaranj v zvezi s ponesrečenim poizkusom melelčice in daj-neice «koli L 1833. Koliko se je boril za narodni novogrški jezik, Irudil se je tudi za pravilni izgovor grščine, in za ustvaritev albanskega pravopisa po načelu „vsak glas — poseben enoten znak brez vsakršnega prid a tka' : kajti bil je odličen fonetik, toda znanstvena fonetična pisava ne more biti vedno primerna za praktično rabo književnega jezika. — Kar se je izvršilo za Srbe in kar je skušal izvršiti za Albance, kajpada z razliko v alfabetu, je sanjal uvesli Ludi pri Slovencih, a leti so imeli že nad 250 Id no književno tradicije z latinsko pisavo in sit bile zato tu povsem druge okoliščine, ki so onemogočale izvedbo, poLeklo iz napačnega izhodišča, to je iz mešanja latinice s cirilico, oziroma z novimi izmišljenimi znaki, kar je vedlo na koncu do zagrenit ve na Kopitarjevi, do ogorčenja na drugi strani. Tudi velike na de z Jakobom Zupanom so splahnele. Toda dandanes pripada vse to preteklosti in kakršno koli ogorčenje ni več na pravem mestu. Prenehalo je tudi že nekdanje nezadovoljstvo in ogorčenje nad Kopitarjem pri Cehih, ki jim je, spočetka skupno z Dobrovskjm, po svojem ostrem kri.ticizmu osumil njihove, svoj čas sveto čaščene falzifikate, dozdevne sta-ročeške slavne literarne spomenike. Raizblinila so se v nič ludi razna neutemeljena natolcevanja političnega značaja, kakor je to izprevidel in tudi javno izjavil i. 1860. že znameniti ruski historik in politik Mihail Pogodin,
Dokončna študija o Kopitarju še ni napisana. Izdaja njegovih spisov, ki jo je začela naša akademija bi se s prvo njeno knjigo danes oddolžuje spominu velikega slovenskega moža, ki je tudi že sanjal o Ustanovitvi slovanskih akademij znanosti, naj pomaga utrditi pravi temelj za to. lino pa je že davno jasno: Kopitarjeva genialnost — „Magni Dobrovii ingeniosus aemulator" stoji na starem nagrobnem, od prijateljev [»stavljenem mu kamnu —, duševna veličina, nič manj njegova j »žrtvoval nos t. Spominu Jerneja Kopitarja se danes Slovenska akademija znanosti in umetnosti klanja z globokim spoštovanjem. Slava mu!
POZDRAVNA BESEDA
akademika F. A. Kidriča nu svečanem zborovanju ob 220 letnici Akademije nauk SSSR u Leningradu, dne 26. junija J
Gospod Prezident, gospodje Akademiki!
V imenu slovenske Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani in v imenu ljubljanske univerze, dveh najvišjih znanstvenih ustanov slov en sli e ga naroda, id živi v svoji lastni federalni državi t severnozapadnem delu federativne Jugoslavije, pozdravljam s čustvom iskrene hvaležnosti in z globokim spoštovanjem bratsko Akademijo mogočne Sov jetske Zveze ob njeni 220 letnici.
Slovensko kulturno življenje je se inJado. Čeprav se je slovenski kulLurni prerod začel pred nekako 170 leti, slovenska univerza ne šteje več kot 2G iel, sluvenska Akademija znanosti in umetnosti pa šele 6 let; slovenska samostojna državna ureditev v okviru federativne Jugoslavije pa ima Šele nekaj mesecev za sel»j. Stara nedemokratična Jugoslavija ni dovolila, da bi v Slovenijo prihajale knjige iz Sovjetske Zveze; prav tako je zavrla ustanovitev društva prijateljev SSSlt, ki se je usLvar-jak> v Ljubljani 1. 1910. Ko pa je v začetka 1. 1941. na ozemlje dvomil jonskega slovenskega naroda navalila barbarska vojska njegovih fašističnih sosedov, mu je z nemškega severa grozil kar takojšnji neizbežni nacionalni propad, z italijanskega zapada pa postopno izpodrivanje nacionalne kulture.
Medtem pa so se razgledi slovenskega naroda temeljno iz-premenili, za kar gre zahvala veličastnim zmagam Rdeče Ar-mije pori vodstvom genialnega voditelja sovjetskih narodov Josipa Visarionoviea STALINA; slavna Akademija Nauk SSSR je z ogromnim znanstvenim sodelovanjem zmago vanje podpirala in utrjevala: italijanski fašizem je propadel; stoletja trajajoča borba Slovanov in Nemcev je končana v našo korist in resjlično braLstvo slovanskih narodov je postalo tvorna sila; pravilno razumevanje bratstva slovanskih narodov je dalo Jugoslaviji nova trdna tla.
Oi
V Marsovem institutu t Moskvi ob 220 obletnici Akademije nonk SSSK
Od disni proti levi; A. lf«<* (Pulz); F. K.rlrJi (LjuliLj.ii.): Vi. fttffe (Moivrt: f. Ilorak tfnf,); V, f. Vdrin (JjUJtur
A. liilir (BcgroJ
Ni prazna beseda, če sem rekel, da sem stopil na sovjetska tla s čustvom globoke hvaležnosti in z velikim upanjem. Mlada slovenska Akademija se nadeja, da bo v bratski Akademiji nauk SSSR našla trdno moralno podporo za svoja stremljenja: kulturno sodelovanje s sovjetskimi narodi in pravilno reševanje še ne načetih kulturnih vprašanj slovenskega naroda; pripravo tiste ureditve, ki je Akademiji nauk SSSR pripomogla do iako visokega napredka-
Naj živi Akademija nauk SSSR in naj prospcva čedalje bolj od jubileja do jubileja!
Naj živi Rdeča Armija, ki je i pri Vas i pri nas ustvarila atmosfero za takšne jubileje, kakršen je današnji!
Naj živi Josip Visarionovič STALIN, zaščitnik in modri pokrovitelj Akademije nauk SSSR!
BESEDA
pre ziden ta Fr, Kidriča ob proslavi druge obletnice AVNOJ-a na svečani glavni skupščini dne 28, novembra 1945
Tovariši! — Obletnica, Ju nas je združila na današnjo svečano skupščino, predstavlja nedvomno spomin na enega najvažnejših dogodkov v zgodovini novega poli ličnega, gospodarskega in kulturnega obdobja, ki je nastalo za Jugoslavijo, posebej pa tudi za Slovenijo, kot posledica naše osvobodilne borile izza 1941 in kot učinek sklepov drugega zasedanja Artli-fašističnega veča narodne osvoboditve Jugoslavije z dne 29. novembra 1943, a dobilo nadaljevanje tudi v upravnem delu partizanov po novembru 1943 in pomemben mejnik v volitvah v ustavodajno skupščino.
Med pridobitve osvobodilne borbe pred 29. novembrom 1943 in j jo tem roku štejem poleg drugega poglobitev narodne zavesti v vseh slojih mtroda, tudi listih, ki so do nedavna simpati-zirali s fašizmom, ki so ga presojali samo po fašistični spremi ¡iropagandi; prepričanje, da sme le tisti upati na resnično in trajno osvolioditev, ki si upa tudi sam za svobodo prijeti za orožje; povečanje smisla, da jc treba žrtvovati vse Ler se odreči vsakršni udobnosti, dia podprcš osvobodilno borbo; razčiščen je v našem kolektivu, kjer so živeli poleg iskateljev resnične svobode tudi razni iaii-narodnjaki, ki so mislili sebično le na svojo osebno ali strankarsko gmotno korrol in koketirali sedaj z idejo priključitve katoliški Avstriji ali katoliški Italiji, sedaj z idejo sprejema v nemški raj h, sedaj z mislijo naknadnega oslona na Anglijo, sedaj se zadovoljevali z marionetnimi ozemlji kakor je bika n. pr. Ljubljanska pokrajina, prepuščajoč zalo okupatorjevi požresnosti n. pr. celo Gorenjsko, slovensko Štajersko, slovensko Koroško, Prekmurje in slovensko Primorsko,
Dalje štejem med pomembne pridobitve osvobodilne borbe tudi pojave kakor: dokaz, da zveza s komunistično stranko ni nevarna, kakor so jo mnogi predstavljali, posebe j v narodnostnem oz i m ne. saj so dogodki prav komuniste izpričali kmalu kot zveste sinove naroda; dalje izkristaliziran je pravilnega odnosa
w
— 195 —
uiL-d jugoslovaiisitimi narodi, ki jilt je stari jugoslovanski centralizem, hotel nasiloma oropali njihovih narodnih individualnosti; dalje ustvaritev partizanskih kadrov, ki so bili med sabo povezani tako rekoč v eno družino, si medsebojno zaupali ter nudili za bodočnost jamstvo, da bodo mogli tudi v miru na raznih področjih uspešno drug z drugim delovati; dalje rehabilitacijo jugoslovanskih narodov pred zavezniki, ki so videli sedaj na jugoslovanskem ozemlju pomagače, ki so vezali IG—20 italijanskih divizij, a jih razorožili 10, medtem ko bi bili predstavljali brez osvobodilne borbe to ozemlje le poslušne ovčice tujim migljajem poslušnih škofov ter hlapi-i raznih Rupnikov in Nedseev.
In še mnogo, mnogo podobnega bi se dalo navesti v ugotovitev pomena naše osvobodilne borbe.
Drugo zasedanje AVNOJ-a, ki se je vršilo polt re t je lelo po začetku osvobodilnih bojev in dobršen čas pred njihovim defi-nitivnini zaključkom, je izrazit dokaz političnega dozorevanja t i slih, ki mi to zasedanje pripravili in pri ujem sodelovali, konkretna oblika idejnih pridobitev ciotakralne borbe na zunaj in znotraj, priča, da so se sodelavci zavedali, kaj je treba storiti, da se utrdi zaupanje množic. Uzakonil se je aparat, temelj za izgraditev nove, srečnejše Jugoslavije na osnovi nacionalne enakopravnosti in bratske sloge jugoslovanskih narodov v okviru federativne demokratične države. Ta reši lev je pomenila rešitev nacionalnega vprašanja v državi, kjer se je to vprašanje prej tako nesrečno reševalo, da so si bili jugoslovanski narodi po skoraj četrtsloletnem sw.itju bolj tuji kakor poprej. — To zasedanje nas je prisililo dalje k opredelitvi, ker je dalo vsakomur, ki nima nad sabo zločina, priliko, da se uvrsti na svoje meslo v borbi za svobodo. Odslej je vsakomur jasno, kdo se sme odlikovati, kdo se 1-olerij-a, in kdo je izključen iz narodnega občestva, ker je zapadel kazni. — Ni se razglasila republika, dasi hi se bilo tudi to dalo zagovarjati, ampak po resnično demokratičnih načelih se je prepustilo ljudstvu, da si samo izbere Lis le, ki naj določijo Jugoslaviji državno formo. - Josipu Bi ozn Titu, simkolu naše borbe in naše osvoboditve, se je podelil naslov,
ki ga je upravičeno dvignil na tako inesio, kakršnega zavzema ljubljenec sovjetskih narodov. — Jasno st; je opredelilo, da si v zunanji politiki ne želimo samo prijateljstva z mogočno SZ, naso narodno zaveznico hi pokroviteljico, ampak, da bi bih zelo radi hvaležni tudi Angležem in Amerikancem. — Začrtala se je pol za reševanje aktualnih vprašanj, kakor so bila vprašanja o vojnih zločin cih, inlernirancih, oropane m premoženju, starih in novih mednarodnih pogodbah, ki so nam nalagale dolžnosti, a i liso upoštevale dejstva, da so se pri nas razmere medtem povsem izpremenile.
Itd. itd. Deklaracija, ki se je sklenila na drugem zasedanju AVNOJ-a, je postala politični 'Svetilnik jugoslovanskim narodom v boljšo bodočnost, članek o pomenu odlokov AVNOJ-a za nadaljnji razvoj naše borbe in za ustvaritev naše federativne državne skupnosti, ki ga je objavil maršal Tito v listu Nova Jugoslavija, je [»ostal pni veliki komentar našega velikega političnega teksta.
Kar se je zgodilo na osvobojenih naših ozemljih po 29. novembru 1943 in kar lahko opazujemo tudi danes ki tudi v Sloveniji, spada v isLo vrsto s presenetljivimi pojavi angleške, francoske in sovjetske revolucije. Tudi naša revolucija je priklicala na plan izredne sposobnosti tam, kjer jih marsikdo ni pričakoval; državnike, ki /na jo govoriti prepričevalno l ud i z zapadnimi politiki, govornike, ki pokorijo množice, in levičarske, demokratične nacionaliste, ki branijo naše pravite n. pr. do Trsta s predanostjo in prepričanjem, ki ga naša zgodovina doslej ni poznala; upravnike in ravnatelje, ki se ne strašijo nobenega problema in opozarjajo odkrilo tudi na tež koče; kultur ne politike, ki imajo na našo srečo za vzor širokopotezno kulturno politiko SZ, a iščejo tudi lastne poli, Partizanska naša generacija ni samo pokazala, da se zna borili, ampak tudi, da zna vladali. Dela tudi napake, včasih celo velike, a ker ima pogum, napako priznali, voljo, se učiti in napake popravljali, ji smemo zaupati in ji zaupamo.
Najglasnejša priča o učinkovitosti sklepov AVNOJ-a in o srečni politiki izvrševalcev njegovih sklepov so pač volitve z
dne 11. novembra, ki so izzvenele v mogočno afirmacijo nove, demokratK-ne federativne Jugoslavije, in to vkljub kraljevim obiskom pri žalostnih osiankili žalostne bivše jugoslovanske vojske v Nemčiji, vkljub podtalnemu kroženju alarmantnih vesti o bližajočem se naj>adu z atomskimi bombami ali o bližnji inozemski intervenciji in vkljub nepotrebnemu pastirskemu pismu, ki more imeti samo ta učinek, da na škodo cerkvi marsikaj zaustavi, kar bi se bilo dalo ob trohici daljnovidnosti dotič-nih krogov ugodno rešiti.
Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani, t i si i najvišji naš slo ven sli i znanstveni zavod, ki je že bil deležen velike pozornosti naših oblaste v ter ima upanje na še na dal j ne dokaze njihove naklonjenosti, noče in ne sme stati ob strani, ko gre za izgraditev smernic, ki jih jc nakazalo drugo zasedanje AVNOJ-a. Njena glavna naloga ostane seveda znanstveno področje, kjer mora v smislu novega svojega programa reorganizirali in graditi. A imamo še tudi druge naloge, 11. pr.; da pomagamo usmerjati kritiko razmer, ki je potrebna, v tako smer, da postane koristna: da odkrito priznavamo eventualne svoje napake v bližnji preteklosti, zavedajoč se, da je tako pogumno priznanje učinkovi-le j še pedagoško sredstvo kakor puhlo olepšav an je ali prozorno izgovarjanje; da podpiramo razmejitev kom pet ene med centralnimi organi in federalnimi edinkami; da sodelujemo pri pobijanju ostankov tako lislega vele srbskega centralizma, ki je v preteklosti toliko škodoval, kakor tudi tistega šovinističnega separatizma, ki bi utegnil molili našo bratsko slogo; tla obračamo svoje stike z inozemstvom v to, da dobi inozemstvo pravilne jvojme o novi Jugoslaviji in težnjah njenih narodov; da istem« čim tesnejših sliko v z znanstven imi krogi slovanskih narodov Ler pomagamo utrjevati novo pojmovanje slovanstva.
!>a živijo ideje II, zasedanja AVNOJ-a!
Da živi demokratična, federativna Jugoslavija, ki jo je II. zasedanje AVNOJ-a uzakonilo!
Da Živi maršal Jugoslavije Tito, simbol naše osvol*>dilvel
P R ESEREN IN M I
Govor prezidenta Fr. Kidriča na svečani seji Glavne skupščin? Akademije znanosti in umetnosti p Ljubljani dne 8. febr. 1946
Na šil Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani mi je poverila, nalogo, da njenim gostom in a kratko obrazložim, zakaj je ta naš najvišji znanstveni zavod z velikim navdušenjem pozdravil proglasitev dneva smrti dr. Franceta Prešerna za kulturni praznik slovenskega naroda.
Dovolite mi torej, tovariši in tovariši ce, gospe in gospodje, da poskusim to nalogo rešili in Vas opozorili, kaj vidi Akademija znanosti in umetnosti v Prešernovem delu.
Da je Prešernova poezija izredna umetniška vrednota svetovnega formata, mi je priznal doslej še vsak inlcrvjuvani ino-rodec, če se je mogel brez predsodkov le v nekatere njegove pesnitve poglobili: Francoz, Anglež. Nemec in Rus, Naj govori Preáeren o čemer koli in v kakršni koli pesniški obliki, vedno čutiš, da se izpoveduje genialni umetnik, ki zajema vsebino svoje izpovedi iz globine razgibane notranjosti ter pozma in s suvereno lahkoto obvladuje vsa raznolika sredsLva, vso pisano aparaturo, ki na pravi j a za evropsko Šolani okus iz gmote in poskusa dovršeno umetnino. Njegove pesnitve so utrinki razpoloženj mojstra, v katerih presenečajo še tako razvajenega poznavalca evropskih literarnih vrednot odlike, ki so v taki vsestranskosti združene le pri velikih pesnikih svetovnega slovesa: raz-h olik os t, zlasti tudi, kar se tiče verza in kitice; skladnost med vsebino Ln obliko; premišljeno valovanje vsake vrstice, ki se prepušča le na videz enakomernemu, menjavanju naglašenili in nenaglašenih zlogov, sicer pa predstavlja svojevrsten, sila živ organizem; smisel za blagozvočnost; izredno bogastvo prispodob, ki so pa skoraj vedno nazorne iri lahiko umljive, pogosto tudi, kaker njegov okrasni pridevnik, čustveno pogojene; umerjen os t in jasnost stavka in celotne zgradi*:; tehtanje vsake besede, ki je vedno tudi na takem mestu, da imaš občutek: ne bi smela biti drugje.
pa četudi se Li sem ter tja zdi, da se ravna stavek nekoliko j>o lalin.ski sintaksi; želja izogniti se vsakemu pretiravanju m vsaki banalnosti; duhovite domislice in besedne igre. Pri tem je jezik Prešernove poezije dvignjen vedno na pesniško višino, razen če ima pesnik sam poseben nam sin, da išče tudi grob izraz.
Tako so vrednotili Prešernovo pesem torej tudi tujci, ki niso poznali razvojne črte slovenske poezije. Kdor pa se bliža Prešernovi umetnini z upoštevanjem črte, v katero postavlja Prešerna strugi zakon časovne zapovrstnosti, ta mora Se bolj strmeti, kajti Prešernova pesem se mu mora zdeti kot čudež, kot meteor, ki je padel na slovensko zemljo iz zračnih višin. Kar je slovenskih verzov, posvetnih in duhovnih, razen v narodni pesmi, i z dobe pred 1824, letom, ko se je Prešeren zavedel svojega pesniškega poklica, je moralo tujcu, če bi se bil zanje zanimal, z vsemi sestavinami dokazovati, da so Slovenci zamudniško ljudstvo, ki so še za stoletja za literarno pozitivnimi evropskimi in orientalskimi narodi, in sicer: glede na vsebino — s premlevanjem nedoživete izposojene šablone; glede na zunanjo obliko s prevzemanjem najprimilivnejših kitic, kakršne je udomačevala cerkvena pesem že izza protestantskih časov; glede na jezik t neizbirčnim pritegovanjem grobe vsakdanjosti brez smisla z» potrebe požlahtnjesvanja,
V Prešernu pa je prvič v zgodovini slovenskega pesništva spregovorila osebnost, ki je stala enakovredno na isti stopnji s čudodelci med italijanskimi, francoskimi, španskimi, angleškimi, poljskimi in ruskimi pesniki svojega in prejšnjh časov, osebnost, ki 111 slučajen posnetek posebne književne šole, ker ji doba in vplivi ne morejo izpremoniti temeljne osnove genialnosti, dasi jo lahko poglobijo ali Ludi obsodijo na mirovanje.
Prešeren je bil prvi' Slovenec, ki je hotel uveljaviti pri rojakih evropsko književno vsebino, prvi pri nas, ki je čutil vso veliko resnost pesnikovega poslanstva, hotel in moral biti resničen hi pravičen, pa najsi je moral pisati še s tako gorko srčno krvjo, in najsi mu je bilo še tako težavno razmišljati o svoji individualnostni Ln naši kolektivni bolečini.
Prešeren je bil prvi slovenski stihotvorec, ki je glede oblike stremel po višini sodobne Evrope. Ni sicer zame tal štirivr stičnih in dvovrstičnih že udomačenih kitic, ti« i a obenem je kakor po načrtu za praktično .slovensko poetiko uvajal oblike, ki so jih gojili v prejšnjih časih in tedaj listi evropski narodi, ki so m literaturo kaj pomen i U, oblike, kakor so španska romanca, italijanska oktava, lercbia in .sonet, triolel, francoski aleksandrinec, antični heksameler, orientalska gazela, španska glosa, najtcija oblika renesančnega sonetnega venca, ki ga je otežkočii še z akrostlhkio itd.
Prešeren pa ni bil samo prvi slovenski pesnik, ki je menačil namenoma pesništvo svojega naruda z evropskim v upoštevanju priznanih tujih oblik, ampak je bil med slovenskimi pesmo» tvorci t n d i prvi, ki je z genialno intuicijo ume l ustvarjati tudi sam nove oblike, in sicer take, ki hi ob drugačnih pri likali, to se pravi, te bi imeli Slovenci več besede v mednarodni besedno-umetniški tekmi, mogle poslali mednarodne. i lil je prvi Slovenec, ki se je v obliko poglabljal, jo poživljal, prvi, čigar pesnitve ti vedno kažejo, da sta 11 jUiova vsebina in oblika zlili v eno, ker je vsebina pač vedno njegova, porojena iz resničnega čustva.
Prešeren je dalje prvi slovenski pe smo tvorec, ki mu literarne reiuinisvenee, spomini na dela, ki jih je prebral, ne jemljejo veljave. Mnogo pojmovnih in likovnih spominov na klasično in druge literature tiči v njegovih pesni Iv ali, l oda nobenega iakega ni med njimi, ki bi nas opravičeval za sodbo, da se je rodila ta ali ona Prešernova pesem iz takega s ¡»mi na in zaradi njega. Vse to so le odmevi, ki jih porablja kot aparaturo, kot pesniško sredstvo za ponazoritev lastne pesniške misli, tako, kakor je v isti namen jemal ludi prispodobe iz narave ali verskega življenja. Kcmentarski poskusi, ki te osnovne črte niso upoštevali, so doživeli in morajo doživeti flaško kol brezplodna plagialomanija.
Končno je bil Prešeren prvi mod slovenskimi pesniki, ki je doumel, kakšen bodi slovenski pesniški jezik in kje ga je treba zajeti in kako požlahtinjevati, imel je dovolj t enak sluh, da je
pravo pogodil ter svojo ljudsko gorenj sem o izklesal za posodo najglobljih čustev.
Prešeren pa ni samo prvi vrh glede na dotakratoii razvoj slovenske literature, ampak je osamljen vrh tudi glede naslednjega njenega poteka. Najglasnejše priče o tem so izjave tistih njegovih naslednikov, na kalerih veliko kulturno dediščino danes, kakor na Prešernov o, s hvaležnostjo gl udarno; kjave Levstika, Cankarja, Župančiča Zlasti Župančič je osamljtaiost Prešernovega vrha že nekajkrat tako prepričevalno poudaril, kakor nikdo drugi. A naš O Ion se je v Prešerna tudi tako poglobil, da zasluži vsaka njegova beseda o Prešernu pozornost slehernega resnega prešer nosi ovca
Že spričo vsega tega bi bilo nekaj nenaravnega. Če bi se v času naše osvobodilne l>orl>e in našega revoljickmaincga iskanja novih temeljev naši državi ne gojilo spoštovanje in ne krepila ljubezen do tistega Prešerna, ki je dal prvo in za vse čase veljavno kulturno legitimacijo narodu, za čigar politično legitimacijo in vsestransko svobodo so naši najboljši šli v borbo in umiral i. Vsem našim res progresivnim generacijam, starim in mladim, je Prešeren blizu In drag prav po svojem svetovljanskem pojavu, po svoji notranji realnosti in prepričevalnosti in po svoji klasični sklesanosti in skoraj terminološki jasnosti, ki nam veduio iznova kliče v spomin, da se ta izredni ljubljenec Muz nikoli ni do omamljenosti prepustil mikavnosti in blesku tropa in figur ali zvočnosti, ampak da je zmiraj točno vedel, kaj hoče povedati, da lorej v njegovem delu ni nič izumetničenega in da je le tisti komentar k njegovim stvaritvam umesten, ki upošteva naravo in logiko.
Obstajajo pa še druge in lake okoliščine, ki nas skoraj silijo, izkazovali v časih naše revolucionarne borbe in revolucionarne obnove Prešernu svoje spoštovanje in svojo ljubezen na prav poseben način. Te okoliščine tiči ji t v odgovorih na vprašanja, kako je reagiral ta naš svetovljan na revolucionarna, demokratična, socialna ali filozofsko-iskateljska gesla svoje dobe, skratka na. progresivna gibala v času, recimo od 1S24. do 1849, krta. Vsak pravi besedni umetnik tudi te dobe je bil s temi za-
nudki današnje resničnosti ,nekako povezan, čeprav se lega. ni vedno zavedal in čeprav se je, če se je zavedal, moral ozirati na ovire, kakršne so bile cenzura in podobno. Dovolite uri, da napravim časovni skok in konkretiziram vprašanje na drugi osnovi: kaj nas v Prešernovem delu siti k sklepu, da bi bit, če bi živ oblikoval med nami, na ta ali drugačen način v vrst ali revolucionarnih borcev in obnoviteljev?
Verujte mi, da ni težavno, izsledovali ob prebiranju Prešernovih Poezij prispevke za pritrdilen odgovor na lako v p raían je ter nam Prešerna še bolj približat).
Revolucionarna je bila že Prešernova odločitev za slovensko oblikovanje v času, ko je imela trgovska Ljubljana med nemškimi en samcat slovenski napis, ko je govoril ljubljanski meščan in izobraženec slovenski praviloma le s služinčadjo, ko so se čuli celo iz vrst tako zvanih slovenskih preroditeljev glasovh naj sega domači izobraženec za zabavo le po nemški ali drugi neslovenski knjigi. A ta Prešernova kretnja dobi še izrazitejši revolucionarni prizvok, če se upošteva, da jo je napravil mlad mož, ki mu je bila vsaj v začetku, m to zaradi šolanja, tudi nemška vezana beseda celo pok ornejš a od slovenske.
Revolucionarna in ljudska je bila tudi glavna namera Prešernovega oblikovanja od približno 1S28. leta dalje: namen, da se s slovensko, evropskemu okusu ustrezajoča posvetno pesmijo odtujeni domači izobraženci zainteresirajo za slovenski jezik ter se lako polagoma odmaknejo iz nemškega jezikovno-kulturnega območja v isto jezikovno-kullurno sfeio s slovenskim ljudstvom, da se torej ustvari jezikovno-kulturno homogen slovanski narod. S tega vidika nam danes ta Čopova m Prešernova namera ni samo literaren, ampak obenem tudi političen program dveh slovenskih kmečkih sinov, ki sta se dvignila med meščane, kjer sla se morala čutili tujca, ker slovenskega meščanstva tako rekoč se bilo ni.
Revolucionarna je bila Prešernova zahteva, da sme tudi slovenski |it'Siiik besedo vat i o vsem, kar ga notranje vznemirja in sili k oblikovanju, ludi o ljubezni do ženske; da sme torej izbrati tudi svojo individualno erotično snov, ki jo je ]*>razna
večina sloycus.ke duhovščine, tako izmed pristašev stroge janze-mstovske kakor tudi i mied pristašev milejše protijanzen islovske spovedne prakse obsojala in ji skušala na razne načine zatiran iti pristop v slovansko literaturo, medtem ko jo je v nemškem ali Kakem drugem jeziku do neke stopnje lolerirala.
Pri leni je bila Prešernu ljubezen in zvestoba do domovine, do lastnega ljudstva in materinega jezika neka j prav tako elementarnega, zanj samo ob sebi umljivega, kakor je bila zanj nekaj elementarnega tudi ljubezen do ženske, v kateri je videl naravno dopolnilo samega sebe.
Revolucionaren je bi i tudi pogum, s katerim je iskal Prešeren poti, da opozori na pomen revolucionarnih pokretov. To je storil ob julijski revoluciji 1830. s prevodom Körnerjevih Li-fovovih strelcev, pesni Ive, v kateri je bilo za Prešerna naglašan je mržnje proti vsakršnemu t i ran si v u važnejše, kol imenovanje „nemških strelcev" m „francoskih biri.čev"; ob marčni revoluciji 1848. leta z aktom iz svoje odvetniške pisarne v Kranju, v katerem je opozarjal na pravni in politični pomen pričakovane u s lave; ravnolako ob marčni revoluciji z objavo Z d r a v 1 j i e e, ki je bila spe sn jen a že 1843—44, ob objavi pa tako aktualna, da je spravljalo vse njen postanek v zvezo z najnovejšimi revolu-ciotia rni mi pr i čak o vanj i.
Vmes so služile podobnim namenom objave slavospevov rajnim slovenskim rodoljubom, ki v bukvah režima niso bili dobro napisani; rahlo v elegiji Vodniku, čigar frank o fil stvo in frajnasOffistvo se je pozabljalo, in v elegijah Copn, katerega je ugled učenjaka nekoliko ščitil, izrazilo ki ob preži ran ju nevarnosti pa v tekstu v spomin četrte obletnice Smoletove smrti- Zu tistega, ki je poznal Smoletovo življenje in vedel, zakaj je prišel razočaran s potovanja po Franciji, Švici, Angleški in Italiji 1827—31 1., kjer je bival torej v času, ko je zorela in se izmali-čila julijska revolucija, vedel, kake odgovore je dajal Smole oskrbniku kot graiščak na Prežeku glede na kmete, ki niso hoteli od raj lova ti desetine, je bil la Prešernov hvalospev proslavljanje neugnanega slovenskega revolucionarnega demokrata in nesebičnega antifevdalnega glasnika. In to v času, ko je tisti
začudeni oskrbnik še 5 i vel ki o Lakih kretnjah „bratca Andreja" rad govoril.
O tem. kje bi si Prešeren poiskal svoje mesto v naših dneh, ne ho dvomil, kdor se zamisli oh nekaterih njegovih naglašenih pojmih, kakor so n. pr. svoboda, za brambo katere tudi smrtna žrtev ne sme biti prehuda, pojem, zaradi katerega se je Prešeren v prevodu Licovovih strelcev odmaknil od izvirnika, a mu v Uvodu h 'Krstu in v Zdravi j k. i posvetil večne verze; vera v zmago progresa, iz katere je v Sonetnem vencu j pač naglašal boljše čase za slovenski kolektiv, nikjer pa ne osebno zase; čast, ki se mora sem ter tja razumeti tudi v ožjem pomenu ne samo kot „slava"; izdajstvo, ki je Prešernu nekaj absolutno gnusnega tudi na literarnem ]>oprišču.
V nekaterih Prešerno vili političnih in kulturnih izjavah moramo danes videli jasnovidnost, ki more biti laslna le velikemu duhu, ki je za stoletje pred svojim časom: danes, ko imamo v Ustavi FLRJ zajamčeno enakopravnost jugoslovanskih narodov, moramo le občudovali, kako organsko je znal ta človek, ki se je imenoval fudi „Ilira s Kranj sivega", družiti pravo pojmovanje jugoslovanskega od in siva s slovensko narodno samobitnostjo, za katero se je v zahavljivih napisih Daničarjeni, llahačem m Narobe Kalonu s tako oslrim orožjem boril. Danes, ko ugotavljamo, kaj utegne novo realno pojmovanje slovanstva brez imperialističnih teženj močne j šili - pomeniti za posamezne, zlasli manjše slovanske narode, se moremo le diviti preroškemu gledanju avtorja Uvoda Krsta in Zdravljice. Danes, ko imamo Titovo geslo: kar je lujega nočemo, kar je našega ne damo, čutimo, kako bi se boril skupaj z nami pevec, ki pričakuje v Sonetnem vencu združitev „Slovenš^ie. cele", IMnes, ko vemo. kdo se res bori za svetovni mir, nas lahko s ponosom navdaja zavest, da je iz duha našega poeta privrela Zdravljica in zlasli tudi njena sedma kitica o pričakovanju splošne svobode, Danes, ko se veselimo svoje mlade republike, nam ne more biti postranskega pomena, da se je Prešeren skoraj demonstrativno izogibal vsakemu pesniškemu naglašanju dinasličnega patriotizma, ki ga je takrat bdo povsod polno, preveč tudi v Kranjski č: belic i.
Pa le ob marsikaterem dnevnem vprašanju si lahko poiščemo sorodno misel v drobni, a vendar tako obsežni in bogati knjižici Prešernovih poezij. K rdi o točno je razlikoval med terminom „ljudstvo- ljudski" (n. pr. v Novi pisar i ji in v Kranjski Čbelici) ter term hi oni „narod" (n. pr. v 1. gazeli, Krslu in Zcirav-ijici) ta svojevrstni poet. ki je hotel iz misli na ljudstvo pisali za odtujene izobražence, a ostal ves ljudski že od začetka v svojem čudovitem pesniškem jeziku in po veliki večini prispodob in sredstev, polagoma se pa razvijal v tej smeri, da je tudi iz pri stroj a po možnosti od s t ran j al vse neljudsko ter prispel v svojem razvoju celo tja, da ga je tudi pri snovanju vsebinsko sicer doživetih tekstov, kakor n. pr. pesmi Pod oknom, zavestno spremljala misel, najti obliko in dikcijo, ki bi ugajala pevcem iz kmečkih fantovskih vrst. Po svojem odnosu do slovenskega ljudskega jezika je moral odklanjati prizadevanja slovenskih ilircev, saj se celo be-sede „S 1 o v a n" kot nove izposojenke iz češčine ni hotel oprijeti ter je rabil za to rajši domači izraz Slovenec ali Sloven, čeprav je pomenjal tudi nekaj drugega. -Kako bi sodil danes o naši agrarni reiormi, na to nam odgovarja njegov zapis v spominski knjigi Lašanovi, vrstice o kmetiču v Soldaški, hvalospev sovražniku fevdalizma Smoletu in pomoč, ki jo je 18IS. 1. še pred marčno revolucijo nudil borcem proti desetini, ki se je morala dajali kranjskemu dekanu. — Na vprašanje, kako cerkev bi si danes želel, nam pomaga odgovoriti 38- kitica Krsta, ki je s svojo obsodbo slepih glav Vajjhuuov, podčrtavanjem „božje volje ... duhovne prave" in bratstva „vseh ljudi", „vseh narodov1', namenjena zlasti tudi duhovniku. Ni si mogoče misliti, da bi pesnik, ki je v Glosi m Elegiji tako demonstrativno poslavljal na sramotni oder dobičkarstvo nekaterih krogov, ne razumel naše borbe proti š[>ekuiacjji; ali da bi pesnik Nezakonske matere in omenitve tega socialnega problema v Ponočnjaku in Romanci od Strmega gradu ne soglašal s členom 26. v naši U slav i, pesnik Judovskega dekleta ne z njenim členom 21.
in kdo bi dvomil, kako veselje bi moral imeti s členom 37. naše Ustave pesnik, ki je v Sonetnem vencu in drugod tako vd-
soko dvigal pomen pesmi tej- se tako ogorčeno horil v raznih pesnitvah proti šikanam cenzure, v Orglarju pa postavil besedi za svobodo umetnosti trajen spomenik.
Se mnogokaj bi se dalo v (tej zvezi navesti, kajti Prešernove Poezije so taka rodka knjiga, ki odkriva ob vsakem novem či-tanju nove tehtne zveze misli in nove oblikovne lepote. Toda hotel sem Vam samo osvetliti glavne razloge, iz katerih je naš avtonomni znanstveni inštitut, ki se je sam le z revolucionarno kretnjo dvignil v stari Jugoslaviji na isti položaj, kakršnega sta imela Srbska Akademija znanosti v Beogradu in pa Jugosla-venska Akademija znanosti i umjelnosli v Zagrebu, z odkritosrčnim navdušenjem pozdravil uredbo o proglasitvi dneva Prešernove smrti za kulturni praznik slovenskega naroda.
Prešeren je najtehtnejši dokaz naše umetniške volje, a obenem na našo srečo absolutna vrednota v smislu svetovne pesniške republike, lidkno on, tihi, a najzgovornejši bodiilec naših borcev in naj z veste jši spremljevalec naših internirancev, je bil vreden, da se postavi v središče slovenskega kulturnega tedna in da se ob njem t ud L za tiaŠo Akademijo znanosti in umetnosti ustvarja tradicija, kako se naj z besedami hvaležnosti do pesnika v nasilh kulturnih tednih vežejo bilance o kulturnem delu institucij v preteklem letu.
Slava Prešernul
H E S E U A
prezidenta Fr, Kidriča ob obletnici oktobrske revolucije na svečani glavni skupščini dne 7. novembra Ji>i(i
Tovariši! — Danes praznuje naša velika zaščilnica Sovjetska zveza enega svojih največjih pravnikov: obletnico boljše viške -oktobrske revolucije.
S čustvi sovjetskih narodov se družijo oh tem prazniku ne Je čustva vseh slovanskih narodov, ampak čustva vseli ■resnično naprednih ljudi, ki želijo, da se zada fašizmu in njegovim imperialističnim simpatizerjem smrtni udarec, da se uveljavi na svetu pravičnejši socialni red in da se zagotovi narodom mir brez zavoje vanj in podjarmljcnj.
Slovenci, kakor ostali jugoslovanski narodi, ne morejo in ne smejo biti na drugi straiii kol ostalo napredno človeštvo: predsednik SNOSA je odpotoval na veliko proslavo v Beograd; predsedstvo VLRS je priredilo svečano proslavo sinoči v veliki dvorani Uniona; naša univerza ima proslavo istolam danes ob 11. uri; itd. itd.
Zalo sem Vas poprosil, da se na skromen način, ki je v skladu s sedanjim prehodnim s lan j eni naših prostorov in s pičlim Številom naših članov, spomni tega pomembnega praznika tudi naša Akademija znanosti in umetnosti.
Da slavimo obletnico oktobrske revolucije v novembru, je seveda v zvezi z razliko mod starini in novim koledarjem; gre za dogodke z dne 25. in 2(3. oktobra po starem ali z dne 7. in R. novembra 1917 po novem, ko je Lenin izvršil v Moskvi boljše viški prevrat, pregnal vlado, ki je bila precej podobna naši jugoslovanski 1911 ter začel.ero socialistične Rusije, t;i se je razvila v ZSSR delavcev, kmetov in delovne inteligence.
Oktobrska revolucija je bila krvava, kakor je krvava vsaka revolucija; zaradi posebnih ruskih prilik je bila mnogo bolj krvava k akta- n. pT. naša revolucija. A zgodovina novembrskih dni 1917. 1. nas danes manj zanima kot pa pomen, ki jih je dal leni dnem razvoj 20 let, razvoj od 7, novembra 1917 do 1, novembra 1946.
Samo nekaterih momentov tega čudovitega in prehogalcga razvoja izza oktobrske revolucije se hočem dotakniti.
Opozoriti Vas hočem najprej na naravnost neverjeten napredek na vseh področjih življenja in ustvarjanja. Ob tem progresu nisem strmel samo jaz, ki sem videl Rusijo prvič 1914, torej tik pred oktobrsko revolucijo in drugič lani, torej po 30 letih, ampak strmeli so tudi drugi, ki so bUi v Sovjielski zvezi prvič in utegnili imeti drugačno merilo. Naš generalni sekretar, k t je bi i v Moskvi in Leningradu prvič letošnjega junija. ni zastonj napisal, da se mu je zdelo vse kol nekaj bajnega, kol neko razodetje. Napredek je često več kot stoodstotni v primeri s car i stično dobo. A opozarjajo Le nanj vsa področja, prav vsa: porast šol in kulturnih Institucij; odprava analfabetstva, nove tovarne za vse panoge jx>lreb; čistoča cest in pažnja na vrine kulture; odprava hrezp osel siva, zator pijanstva in prostitucije; podpiranje znanosti itd. itd.
Druga točka, na katero bi Vas hotel danes opozoriti, je pomen oktobrske revolucije iz a zmago nad fašizmom v drugi svetovni vojni. Hitlerizem in fašizem bi bila nastala tudi brez bol j še viške zmage, ker so njune kali v imperializmu, v predhitlerjevski nemški filozofiji in vzgoji nemških generacij, da so Nemci nekaj aristokratskega, ker je nemški narod ne vem t>d koga poklican, da gospoduje drugim, narodom, ki so po tej ideologiji dolžni, da Nemcem lilapčujejo kot sužnji.
Tudi napal bi bil Hitler Poljsko in Rusijo brez boljševizma, saj je ves gorel v želji, da se mora Nemčija širiti na vzhod ler zavoje vati ukrajinsko žito in kavkaško nafto.
Kakor pa sem prepričan o teh tezah, tako sem tudi pre-liričan, da bi caristična Rusija nemški vojni tehniki v drugi vojni ne bita kos; ne pripadam k lislim, ki podcenjujejo pomen zapadli ih zaveznikov za zmago nad fašizmom, toda brez ruske armade bi te zmage ne bilo ali bi bila v najboljšem slučaju re-inijska partija, to se pravi smrt maiih narodov. A ruska armada je otrok oktobrske revolucije.
Tretja točka, ki bi rad obrnil nanjo Vašo pozornost je rešitev nacionalnega vprašanja v Sovjetski zvezi in
t-i
— 209 —
rešitev slovanskega vprašanja S pomoč-jo porevolu-eLonartie Rusije.
Le tista demokratična Rusija, ki jc dala po geslih oktobrske revolucije svojim mnogoštevilnim narodom po[>olno svobodo in možnost lastni» kulturno /a vi je nje, je bila sposobna, da utere pot resnični, realni rešitvi solidarnosti in medsebojne pomoči slovanskih narodov.
Ključ je bil v »sporazumu med Rusi in Poljaki. Ril sem lani še v Moskvi, :ko se je la sporazum sklepal, z drugimi sem trepetal, ko sem sklepal, da nuna Idli med Poljaki še precej ljudi, ki jim je zgodovina več ko današnja resničnost in potreba, a z drugimi sem tudi vriskal, ko smo videli, da do sporazuma pride.
Kaj pomeni novo pojmovanje demokratičnega slovansiva, smo čutili ob poročilih s pariške konference, kjer se ni nikoli ponovilo lo, kar se je dogajalo n. pr, tudi v bivšem avstrijskem parlamentu: da Slovan ne bi bil podpiral pravičnih teženj drugega Slovana.
Novo pojmo vanje slovanske solidarnosti je realnost: sporazumu med Rusi in Poljaki, zvezi med Sovjetsko Zvezo in novo Jugoslavijo, dogovora med Češkoslovaško in Jugoslavijo bo del a škilila sporazuma med Češkoslovaško in Poljsko in med. Jugoslavijo in Bolgarijo, pa naj si reakcionarji na zapadu se tako prizadevajo, da lo oLežkočijo.
Na četrtem mestu bi se rad spomnil dejstva, da je Sovjetska Zveza, kakor je nastala po oktobrski revoluciji, resnična zaščitni ca svetovnega miru. Sovjetski človek se bo zopet po levje bi I, če bo napaden ali če bodo napadeni njegovi zavezniki in prijatelji, toda njegov citj ni podjarmi jeva nje, ki ga spremlja kri, ampak delo, ki ga spremlja znoj Lil ki služi blagostanju domovine in človeštva.
Pela in poslednja točka, ki bi jo hotel tukaj podčrtati, je neutajlj i vo dejstvo, da je Sov j et sli a Zveza danes najbolj upoštevana, najbolj učinkovita učiteljica narodov sveta.
Lani srni v Moskvi slišal zapadnjaka, ki je izjavil, da se ni nikjer na svetu — in prepotoval je mnogo sveta — toliko naučil. kot se je naučil v Sovjetski Zvezi. In to lahko potrdi vsakdo izmed nas, ki smo bili v zadnjem f.asu v Sovjetski Zvezi.
Tudi naja Akademija znanosti in umetnosti, naša znanost in kultura bi morda marsikatere benevolente ne bila deležna, če ne bi od vzhoda prihajal in nas zajel žar velikega primera. Kajti tam so znanstveniki iti kul Euruiki res privilegiran stan, kateremu se hoče dali vsakršna pomoč, da lahko vrši svojo veliko in pomembno nalogo mirno in brezskrbno.
To je nekaj momentov, ki so ime naklonili, da sem Vas povabil na današnjo kratko sejo.
Predstavnikom Sovjetske države bodo poslali svoje čestitke naši organi, ki so za to pokliami. Mi pa imamo v Moskvi sestrsko ustanovo, s katero smo v stikih, izmenjavanju publikacij itd.: Aikademijo Nauk SSSR. Predlagam, da ji pošljemo naslednji brzojav:
„Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani, glavnem mestu Ljudske republike Slovenije, zbrana na svečani seji v proslavo 29. obletnice oktobrske revolucije, Vam sporoča tople čestitke.
Zavedamo se, koliko je prispevalo delo Akademije Nauk SSSR izza oktobrske revolucije v najtežjih okoliščinah pod pokroviteljstvom Lenina in generalísima Stalina k zmagi nad barbarskim fašizmom in koliko prispeva danes k obnov i države, k pravičnejši porabi ti obrni hi k utrjevanju prave demokratične slovanske solidarnosti-
Naj živi duh oktobrske revolucije, ki jc pokrenil prerod človeštva!
Naj procvita Akademija Nauk SSSR, naš svetli vzor!"
ZGODOVINSKI OKTOBER 1917
Predavanje akademika Milka Kosa na slavnostni glavni skupščini Akademije dne 7. novembra 19i7
Letos poteka trklesel let, odkar je zmagovita socialistična revolucija, najprej v Petrogradu, nato pa tudi v Moskvi in drugod v takratni Rusiji in na njenih frontah, meseca oktobra 1917. leta rušila in zrušila dotedanji režim in položila temelje oblasti, na kateri je zgrajena mogočna stavba Sovjetske Zveze in njenih narodov. Oktober leta 1917 pomen j a dogodke svetovno-zgodovinskega pomena, tako bogate po vsebini in j»teku in tako da-lekosežnc po posledicah, da jih je le težko zajeti v kratke besede, ki naj tu v naši sredi prikličejo v spomin vse ono, kar je pred tremi desetletji razgibava!o Rusijo, Evropo in svet, uravnavalo velik del svetovne oble v nove tokove.
Zgodovinar oktobrske revolucije mora, če jo hoče prav razložit:, poseči daleč nazaj v razvoj stare Rusije, v zgodovinsko oblikovanje njenega družbenega, političnega in gospodarskega življenja, poznati vsa ona gibanja, ki so pripravljata pol oktobru leta 1917. Predvsem pa mora zgodovinar oktobrske revolucije prav poznati dobo, ki je bila oktobru 17. leta neposredno predhodna, to je, odkar je carska Rusija slopila v svetovno vojno, ki jo danes imenujemo prvo. Ne bom tu ponavljal dejstev in dogodkov, ki so znani nam, ki smo jih še vsi več ali manj sodo-ži vi j ali ali smo jim bili sodobniki: potek vojne in nje vpliv na ruski narod, dogodki februarja in marca leta 1017, ki so pripeljali v Rusiji do postavitve tako imenovane provizorične vlade, do odstavitve earja in nekaj - mesecev kasneje do oblikovanja vlad« pod vodstvom Kerenskega, že v tej dobi od februarja 1917 dalje je bila v stalnem porastu moč boljše viške stranke ]>od vodstvom Vladimira lljiča Lenina, ki se je spomladi vrnil iz Švice v domovino. Proti tej rastoči moči stranke in pristašev boljševikov je bil naperjen poizkus generala Kom i lova, da bi vzpostavil slari režim. Ta se je ponesrečil, imel pa je ogromne politične posledice. Dal, je boljševiški stranki pobudo za čim
večjo budnost, za krepko akcijo in revolucionarji i zagon, ki naj zruši vsak dam trhle j šo stavbo provizorične vlade Kcrenskega.
Od zloma Korn i lovi j ega proti révolue ion arnega poizkusa v zadnjih dneh avgusta 1917, leta se vrste oni tedni in dnevi, prepolni dogodkov, ki so v pičlih dveh mesecih pripeljali do zmage socialistične revolucije, v borbi proti vsem on i ju gibanjem, ki so jo skušali zalreti in zadušiti. Rusijo in njeno družbo so na jesen 1917. leta zgrabili valovi revolucije in proti revolucije kot nikdar prej, stranke se osU-eje kol k<iaj poprej ločujejo, si nasprotujejo in prehajajo v nove oblike hoja; na jesen 1917. L sta dokončno izoblikovana dva tabora revolucionarni in proL i revolucionarni.
Prvi, revolucionarni, pod vodstvom stranke boljševikov, ki je v stalnem porastu in zajema (Jim dalje večje množice, posebno med delavci, kmeti in vojaki, voljne, da izpeljejo zadnji korak za zmago revolucije in prevzem oblasti. Predvsem velja to za takratno près loi i co Rusije, Pelrograd. Na drugi, strani pa izgubljajo stranke, ki podpirajo proviizorično vlado Kerenskega, od dne do dne Irnlj na avtoriteti in naslonu na množice.
Gonilna sila pri vsem tem delu za zmago revolucije je bil Vladimbr Iljič Lenin. Ni smel ali pa mogel takrat v Pc tr ogradi i prebivati; sprva jo iz bližnje Finske znal voditi množice v genialnem spoznanju, da se prav sedaj bliža odločilni trenutek, ki naj prinese zmago proletarialu; pravilno je spoznal trhlost takratne vlade in sistematično pripravljal njen neizbežni padec. Nikdar v svojem življenju, taka je ¿sodba, ni Lenin stopil tako izrazito v ospredje kot vodilna glava in nikdar ni) pokazal-take zmožnosti, jasno presoditi politično situacijo, kot v onih kratkih tednih od Kornilovljega padca pa do oktobrske zmage. Lenin je spoznal, da je prišel trenutek odločilne akcije. Znal je to po-kiizali z železno logiko, zanosom ter s prepričevalno vero v uspeh. V nekem pismu iz onih dni piše; ,,L)ani so vsi objektivni jMjgoji za uspešen upor; položaj je ugoden za nas, kajti samo nas zmagoviti upor lahko napravi konec omahovanjem, ki so utrudila ljudstvo, omahovanjem, ki so najmučnejša stvar na svetu; stmo naš zmagoviti napor bo prekrižal igro z ločenim
mirom proti revoluciji, jo prekrižal s tem, da bo odkrilo predložil popolnejši, pravičnejši, bližji mir, mir v prid revoluciji." Ali zopet na drugem mestu: „Krna je doaorola. Vsa bodočnost ruske reviducije je na kockL Vsa časi boljše viške partije je na preskušnjL Vsa bodočnost mednarodne delavske revolucije za socializem je na kocki".
Tudi zunanji položaj je imel Lenin takrat, septembra in v začetku oktobra, za lakega, da je kazal čimprej v upor. Temu pripomoči do uresničenja pa vendar ni bilo povsod in vedno lahko; tudi v lastnik vrstah je imel Lenin oslre protivnike, ki niso spoznali ugodnosti trenutka; po drugi sUani pa tudi vnele pomagače, s Stalinom na čelu, ki je, prav tako kol Lenin, odkril, prepričevalen in z vero v uspeh prevzet agitator za revolucijo in prevzem oblaki.
Odločilna jc bila sfgodovkiska seja strankinega centralnega komiteja dne 10. oktobra, na kateri je bilo ugotovljeno, da lako ■mednarodni, vojaški in notranji položaj poslavljajo na dnevni red oborožen upor, ki da je neizbežen in popolnoma dozorel. Par dni za tem je bil na seji izvršilnega odbora petrograjskega sovjela sprejet odlok o vojaškem revolucionarnem odboru, ki «o jim sledili kmalu podrobni ukrepi o pripravah in načinu oborožene vslajc. Vojaški revolucionarni odbor v Pctrogradu je lako rekoč napovedal vojno začasni vladi, obtožujoč jo, da je postala neposreden instrument prolirevolucJonarnih sil.
Začasna vlada je seveda za vse to zvedela ter skušala vstajo preprečiti 7- rajnimi ukrepi, Toda v mogočen zagon polisnjeni dogodki, ki se v dneh od 24, do 27. oktobra v Petrogradu kopičijo in drug drugega prehitevajo, se niso dali več uslaviti. Ne bom našteval podrobnosti, navedem naj le glavne dogodke. Začasna vlada sklene ustavili lista „Babačij pul" in ..SoldaL", od katerih je pn i izšel s Stalinovim uvodnikom: te-sa nam je treba'1' Posadka Pstrograjske trdnjave se pridruži upornikom. Ponoči mod 24. in 25. oktobrom pride Lenin v Smolni. Dopoldne 25. oktobra izda vojaški revolucionarni odbor oklic „Na državljane Rusije". Oklic, ki ga je spisal Lenin, in ki je že mogel ugo l ovi t i: Začasna vlada je strmoglavi jena, državna oblast
je prešla v roke organa petrcgrajsk&ga sovjefa delavskih in vojaških odposlancev — vojaško-revolucionarnega komiteja, ki stoji na čelni prtrograjskega proletariala in ga r nizi je. Stvar, za katero se je borilo ljudstvo: takojšna p red loži lev demokratičnega iiiiru, odprava veleposestniške zemljiške lastnine, delavska kontrola nad proizvodnjo, ustanovitev sovjetske vlade — ta stvar je zagotovljena. Živela revolucija delavcev, vojakov in kmetov!
Na seji petrograjskega sovjeta delavskih m vojaških odposlancev je sprejeto poročilo o strmoglavi jen ju začasne vlade in prehodu oblasti v roke sov je tov. V noči od 26. na 27. oktober so oddelki H d oče garde, mornarji in vojaki zavzeli Zimski dvo-rcc, začasno vlado pa zaprli; v isti noči je vsčrnski kongres so-vjetov delavskih in vojaških odposlancev potrdil odloke o miru. zemlji in ustanovitvi delavsko-kmečke vlade — sovjela ljudskih komisarjev, za čigar predsednika je bil izvoljen Lenin. V odloku o mini je predloženo vsem vojskujočim se narodom in njihovim vladam, naj se lakoj začno pogajati o pravičnem, demokratičnem miru, to je miru brez aneks j j in brez kontiibucij, doseženem v javnih pogajanjih brez tajnih pogodb, ki so brez pridržkov razveljavljene, V odloku o zemlji jc povedano, da se odpravlja veleposestniška zemeljska lastnina lakoj. brez vsake odkujmine; da se posestva zemljiških gospodov, kakor tudi vsa carska, samostanska, in cerkvena zemljišča z vsem živim in mrtvim inventarjem, z vsemi pripadajočimi poslopji in vsemi pri-tiklinami dajo okrožnim zemljiškim odborom in okrajnim sovje-tom kmet sk i h od poslancev vse do sklepa ustavodajne skupščine. Kol posledico odloka o miru je sovjetska vlada po radiu poslala vojskujočim se državam predlog za mir.
Vstaja v Petrogrndu je sprožila vslajc v Moskvi, v drugih velikih ruskih mestih, v podeželju in na frontah. Počim je pet rog rajska vstaja v odločilnih dneh potekla skoraj brez prelivanja krvi, je bila borba revolucije za prevzem oblasti v Moskvi neprimerno Ležja in je terjala neprimerno več žrtev. Začela se je v Moskvi 25. oklobra po starem koledarju, ko je moskovski odbor boljše viške stranke sklenil ustanoviti tajno jedro za vodstvo vstaje in ko so oddelki Rdeče armade zasedli pošlo, brzo-
jav in telefon, Odpor protirevolucionarnjh sil je bil v Moskvi močan. 27. oktobra jc prišlo do prvega oboroženega spopada teh z revolucionarnimi vojaškimi edinieami, Prolirevolucionarne cele so zasedle Kremelj in ga držale več daii trdno v svojih rokah, docim jc v mestu samem prišlo do ostrih borb. Te in borbe za Kremelj so se vleklo vse do 3. novumbra po starem stilu, ko je mogel moskovski vojaški revolucionarni odbor v povelju četam sporočili zmago socialistične revolucije v Moskvi, in ko so v noČJ od 2. na 3. november rdeči gardisti zavzeli Kremelj. S tem je zmagala revolucija tudi v Moskvi. Hkrati so bile zalrte proli-revolucioname akcije začasne vlade, razbile čete prot¡revolucionarne vojske, ki so se približale Petrogradu. line 31. oktobra so zavzele sovjetske edinice Carskoje selo, sledečega dne pa Gačino.
Dne 5. novembra po slarem koledarju je mogel Lenin v imenu sov je t a ljudskih komisarjev napisati oklic „Prebivalstvu", v katerem pravi: Delavska in kmečka revolucija je v Petrogradu in Moskvi dokončno zmagala. In že daje hkrati Lenin navodila glede nalog, ki čakajo sovjele glede prevzema in organizacije oblasti povsod v deželi. To je bilo potrebno, kajti z zmago revolucije tudi izven PeLrograda in Muskve, ki jo označuje notri do decembra trajajoče prevzemanje oblasti po sov je-tih združeno tudi z večjim ali manjšim od]H>rom proti revolucionarni h sil. je prišel čas za zrušitev starega oblastvenega aparata in ustvaritev sovjetskega državnega uslroja.
Najradikalnejši socialni preobrat naših dni je bil zmagovito končan. Zmaga je bila dosežena ob praktični uporabi 1 Leninove zahteve, da more edmo dobro organiziraj! in pripravljen, hitro udaren oborožen upor privesti proletarsko revolucijo do uspeha. Znnaga je bila dosežena, ker se je (posel mo v Petrogradu) posrečilo boljše viški slraokj pridobiti večino ljudstva in vojaštva na svojo s Iran; pridobivali in pridobiti pristaše osi al i h strank, ki jih i ni« j o le od dne do dne manj za seboj; odvrniti z dobro sprovedeno organizacijo delavstvo in vojaštvo od začasne vlade protirevolucionarnih sil. Zmaga je bila tudi dosežena, k it jo bil, po Leninovi in Stalinovi zaslugi, izbran naj-
ugodnejši trenulek za oboroženo vstajo in spregledani pravočasno in bistro načrti nasprotnikov. Zmaga pa je bila uLrjena s ■hitro organizacijo novega državnega ustroja in seveda žirom države z magičnima besedama: mir in zemlja.
Posledice zmagovite oktobrske revolucije so bile ogromne. V družbeno, kulturno in gospodarsko življenje so uvedena nova napredna načela in nov — socialističen red. Ne bom o vsem Um govoril, ne tudi o ogromnem, zgodovinskem pomenu oktobrske, revolucije in njenih posledicah v Sovjetski Zvezi in v svetu. Poudariti pa bi hotel tudi na tem mestu, da je zmago revolucije oktobra in njenih načel sijajno potrdila zmaga Sovjetske Zveze v drugi svetorai vojni. Danes, ko praznuje naša zaščitnika in zaveznica Sovjetska Z veža svoj največji državni praznik, se te druge zmage prav tako globoko zavedamo in se je veselimo kol l*rve. kil j ti prinesle so tudi nam osvoboditev, novo Jugoslavijo, na novih temeljito zgrajeno, 13rez zmage oktobra pred tri -desetimi leti ne bi bilo zmage v drugi svetovni vojni, brez te ne naišega osvobojenja v novi Jugoslaviji in z njim ne vsega, kar je bistveno za življenje naroda v svobodi, med glavnim ludi možnost, živeti v polnem svoje kulturno življenje, katerega del je gojitev in pospeševanje znanosti. Tega se mi danes, ko praznujemo trideseto obletnico oktobrske revolucije, tu v naši sredi še prav posebno globoko zavedamo.











































































VI
knjižnica
PUBLIKACIJE





KNJIŽNICA Akademije znanosti in umefnoi/i v Ljubljani
je v publikacij ski zameni s sledečimi ustanovami:
A a r L u s (Dsnsko) ; Slarisk Institut
Heo gr ad:
Sttpska akadenïija nauka Astronomska opservatorija univerzi teta Opêta tlriavTia statistika Geografski institut ]. A.
Hf rti n :
Prenssische Akademie der Wissenschaften Deutsche Gesellschaft für Islamkunde Forschungen und l'or t schritte Deut s ch-ansland ¡scher Buch t ans eh
B ratislava :
Dekanststvo 1'ilozoficke] fakulty Ilniverzity Slovanske j Slovenska okademin v i cd a innen i Bratislavski lingvisticky kriižok Ustav slovanakvch prav
R r u x eM e s :
Musée Royal d'histoire naturelle de Belgique
Biicuresti :
Académie Romàna
Budapest;
Magyar Tttdomâny« A k ad ém i a
Celje:
Družba Sv. Mohorja
Cincinnati ; Lloyds a
C o i m 1) r a :
Socicdade Broieriana (lnstihito botanico da universidade de Coiraibra)
Du biT O T ti i k : I>ržnvni arhiv
Fiteiiift:
Arte M edi ter ranča
ii e n č v e;
So«de physique et d'hisloire naturelle de Geroeve Societt' fsutomologiquc de Gen e v e
GöUborfl :
Klingt. Veten skaps- och Vitterhets-Samlä!ter [tandliiiEnr
Güttingen;
Ak ad ende dtsr Wissenschaften
Graz :
Historischer Verein für Steiermark
Kj jev:
Akndemia nnuk URSJi
Könifsbtrg:
Künigstjerger gelehrte Gesellschaft
Lausanne:
Socičte Vautkiise des scienccs natura! les
Leid en ;
Rijksrouseum twi natuurlijke Historie Koninklijke Nederlandsche botanische Vereemiging
L c ip z i g -
Sächsische Akademie der Wissenschaften
Leningrad:
Leningradsiki j Gosudarstvenmij Uni ver site t Pub lična j a biblioteka
Ljubljana:
Slovenska Matica Slavistično društvo Muzejsko društvo za Slovenijo Dekanat juridične fakultete Pri rod oslov no društvo Etnografski muzej
I ¡"igienski zavod
Narodna in univeriitcina knjižnica Tiskovni urad ,pri Predsedstvu vlade LRS Zdravniška s trakovno-onan štrena sekcija KSZI )N f-lektrote-hniška. sekcija Društva inženirjev in icihiukov Narod i d muzej Mestna knjižnica
London;
Linnean Society of London
Maribor;
Zgodovinsko društvo
M o d e n a :
Accademia d i Science, I-eitere ed Arti
Moskva :
Moskovskoe občestvo ispytatolcj prirody Akade-mia Nauk SSSR
München:
Deutsche Akademie
Bayrische Akademie der WisseuschafieM
N a p o 1 i :
Societä Reale di Napol i
Novi Sad:
Malica srpska
P a d o v a :
Aecademia di Scieaue, Letiere ed Arti
Praha:
Češka Akademie ved a umen i Krn lovska česlUt společnOst nauk Slovansky C sta v Jed not a ceskych lilologu
Sbornik ved pravnleli a stätnich (präiiucrkä fakulla) Ar Iii v zetne teskč Statny ustav bister icky
Providcnce LSA:
Linguistic Society of Amrricn
Ptuj :
Mestni Ferkov muzej
Rennes:
Société Scientifique (Je Bretagne
Rim:
Accademia d'Italia
Socictà italiana pet jI progresse delle scien*e Sarajevo ;
Državni muiej
S k op 1 j e :
Skopsko naucno društvo Skopski filozofski fakultet
Sofija:
Blg-arska Akademia na nauki te
Siplit :
Narodni etnografski muzej Dri a va i arheološki muzej
Si b m i k :
Dtriama. učiteljska Skola.
Torino t
R. Accüdemia de lie Scion ze
T il t č a n s k i Sv. Martin: Matica Slovenska
U d i m e :
Accadomia di Scienze, Letten1 eil A rti
t) lip sa 1 a :
Kungl. Lniv-ersitoteti Bibliotek
Human is tiska Vctenskaps-Üumfundet t
V e n e z i a. :
R. Istituto Veneto (i i Soiwize, Lottere cd Arti
Wien :
Oos t er reich ische Akademie der Wissenschaften
L h. (J <1 r :
Državni arhiv Državni arhoološki muzej
Zagreb;
jugoslftvenska akademija znanosti i umjetnosii Sred išaji ur cd za oiiguraiije radmka Poljoprivredai-šumarski Ta kul te t tuii verzitetn u Zagrebu Hrvatsko prirodoslovno drnStvo
Žttrteli:
fJeobotanL&ches Forscbutjgsinatihii Rubel
ti
— 225 —
PUBLIKACIJ Ii
Akademije znanosti in umetnosti i> Ljubljani
L Splošne izdaje
Letopis Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Prva kuji-j: a 1938—19+2. L rodil Fran Ramovš, Ljubljana, 1S'1, str.
Letopis Akademije jnaiiosti in umetnosti v Ljubljani, Druga knjiga 1943—47. L redil Fran Ramovš, Ljubljana f947; S°, 228 str.
Jerneja Kopitarja spisov II. del, 1. knjigo. Priredil Rajko Naltti-gal Ljubljana 1944; 8», 444 str
Jerneja Kopitarju spisov IT. del. 2. knjig«. Priredil Hajko Nahti-gal Ljubljana 1945; 8°, 420 str.
IOjiehc.k&ji Kpiifliiu. ctatith o ee HCTopnn h KyatType, Ljubljana 1946; 98 str, (izšlo tudi Migi. Tlie Jnlinn March, Ftudies on ite liistorv and civiHzation, in fra.nc. La Marcho Julieiine, 1'js.sais sur Son histoire et sa cul t ure).
Irance Kidrič, Korvtkova smrt in «Stalina, Poročilo o gradivi] za izdajo Korytki)vc korespondence in biografi je, Ljubljana 1947; 1H str.
Adolf Režek, Prilog ¡»/.navanju mineralnih voda Rogaške Slatine. Ljubljana J947; 8* J28 str.
Josip Korošec, Poročilu O iv-kopavanju na Ptujskem gradu 1. i946; Ljubljana 19+7, 8°, 1)2 sir. + 17 tabel j
II, Prvi razred
V obar France. Vprašanje si varnosti. I>ejstvn in analize. Ljubljana 1959; 8°, 49S str.
Viri za zgodovini Slovencev, knjiga prva: Srednjeveški urbarji ia. Slovenijo. Zvezek prvi: Urbarji sair.burske nadškof i je. Objavil Kos Milko, Ljubljana 19j9; vel. i&7 str., 2 karti.
Korespondence pomembnih Slovencev L; Fr. Kidrič: Zoiw>va ko Tespondcnea 1806—1809, Ljubljana 1930; vek 8°, 228 str.
Koren|XHtdence pomembnih Slovencev [[.; Fr. Kidrič; Zoisova korespondenca 1809—1910, Ljubljana 1941; vel. 8n. 300 str.
Eachologium. Sinaiticnm. Staroccrkvcnoslovanski glagolskii spomenik Izdajo priredil NaMigal Rajko, I. del: Fotografski posnetek, Ljubljana 1941; 8", 26 + 222 fot
Eucliologium SinailicurrL .StarocerkvtriMKloVanski ^lagolski Spomenik. Izdajo priredil Naliiigal Rajko. H. del: Tokst s komentarjem. Ljubljana 1942; 8", 72 + 42f> str.
Turk Josip. Prvotna Charta c ari ta ti s, Ljubljana 1942; vel. 8\ 5S str.
Ivan Grafenauer, Leipa Vida. Študija o izvoru, razvoju iu raz kroju narodne balade o Lepi Vidi. Ljubljana 1943, 8", 400 str.
Razprave f iloz o fsko-filološko-historičnega razreda. Prva knjiga Ljubljana 1943; S4, 406 str. bi 3 slike.
Razprave filozofsko-filolo&ko-hiitoričnega razreda. Druga knjiga. Ljubljana 1944; 8°, 440 str. z 41 slikami.
Anton M olik. Ljubljansko niostisčarsko jezero in dediščina po njtsm- Ljubljana 1946; 8», 224 str.
III.	Drugi razred.
Pravni Spomeniki slovenskega naroda. Knjigo prva t Dolenc Metod, „Gorske bukve" v izvirniku, prevodih in priredbah Ljubijana 1940; vel. 8®, 2"6 str.
Razprave pravnega razredu, Zvmck prvi. Ljubljana 1941; 8*. 260 str.
Razprave pravnega rMTeda, Zvezek drugi. Ljubljana 19*3: 8°, 290 str.
Ra,zprave pravnega mzT«Jii, Zvezek trot ji. Ljubljana 19*5; S", 226 str
IV.	Tretji razred
Razprave. Knjiga prva. Ljubljana J940; 8n, 148 str.. 25 slik * tekstu.
Pri.rotloskuvne razprave. Knjiga IV. Tonu* IV, Ljubljana 1940 (t svetovnih jezikih); 8°. 128 sir.
Vidav Ivan, Kleinovi teoremi v teoriji linearnih diferenci a hi i h enačb. Ljubljana 1941; 8n, 64 sir.
Razprave. Knjiga druga. Ljubljana 1942; 8". 501 str., i1^ slik t tekstu.
Milan Vidmar, Vele transformatorski problemi Ljubljana 1943; 6®, 212 str.
Jovan Hadži, 1 urbelarijskn teorija kniriarijev. Ljubljana 194+; 8*, 240 str.
Milan Vidmar, Električne Milcprc.nnsnp prog& v svetlobi telegraf ske enačbe. Ljubljana I9t7: 8n, SO str.
Maks Samec, kemične študije. Ljubljajta 1947; S**, 86 «tr.
Razprave. Knjiga trclja Matematično-fizikalna sekcija. Ljubljana 1947; 6°, 130 str.
Razprave. Knjiga četrta. Naravoslovna sekcija, Ljubljana 1947; S», (v tisku).
Milan Vidmar. Aluminij v električnih prenosnih progah. Ljubljana 1947: 8°, str. 140.
lir
- 227 -

r . '
; : n* •
- i •.... _ .


■


- : / ...
- . - *::



■ . .
M
: •; ' • . " : . : : ; ••
: • • » . . . . .. i.. _ ii .


: . . ?
. -C- • •



nt



.......
• • -:LT "f


• / •
:1>
. ; . j ;- v c, ■


« . ;. .	. •• j.
- M

. i .	sjj

i .¿s. . • v ..¿j. J -i' .. . • • ■'*.'	â
ai. i i i?


VSEBINA
Stan
V novi Jugoslaviji. Prezident F. Kidrič, , . . ........5
I-
UREDBA — UPRAVA — RAZREDI — ZAVODI
Začasna uredba o Akademiji......... ...........11
Uprava Akademije................, .-,	'8
Razredi , , . „ ......,,,.,....--.
Zavodi, komisije in odbori ................-0
. jam;.., t : /V • i : . - -VJ' ■* . ' :
u.
Člani
tipremembe v članstvu Akademije iwa leta 1943........25
L Razred 2a igodovin&ke in zemljepisne vede, filozofijo in filologi|o	27
II. Razred za narodno gospodarstvo in pravne vede.......30
tli. Razred za matematične, pri rod »lovne, medicinski in tehnične
vede . . . , .......... . .......BO
IV- UmetniSki razred ...................32
Pezident France Kidrič......., , ........54
Anton Pclcrlin ......... . J , .	45
Ivan Rakov ec .................... .	47
Janko Stebinger ............,.,.,...	54
III.
UMRLI ČLANI
Anton Breznik. F. Ramovš .,.,... t...... . ,	<51
Rihard Jakopič. Fr. Štele................75
Matija Jama. Fr. Štele ....,.,.............90
Ivan Regen. Jovan Hadži .................104
Dr. Milan Skerlj. Janko Polec . , . . ....	1%
POK O ČILA O DELU AKADEMIJE
Strun
davne skupščine „ , , , „......................129
Prezidij...............1J5
Poročila.......................136
Sklepni računi za leta 1942—1946 .......... , , .	lif
V.
PREDAVANJA — GOVORI — BESEDE
Ob stoletnici smrti Jerneja Kopitarja. Predavanje akad. Rajka Nahti-
gala na slavnostni skupščini dne M. avg, 1944	1S5
Poid ravna beseda alcad. F. A, Kidriča na svečanem zborovanju ob
220 let. Aitademijc nauk. S5SR v Leningradu, dne 26. junija 1945 192 Beseda prezidenta Fr, Kidriča ob proslavi druge obletnico AVNOJ-a
na svečani glavni skupščini dne 23. nov. ¡945...... . 195
Prešeren in mi. Govor prezidenta Fr, Kidriča na svečani »ji glavne skupščine Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani dne
S. febr. 1946...................199
Beseda pruzidenta Fr. Kidriča ob obletnici Oktobrske revolucije na
«večani glavni skupičini dne 7, nov. 1946........2QS
Zgodovinski Oktober 1947. Predavanje akad, Milka Kosa na slavnostni glavni sknpičinl dne 7. nov. 1947 ...... ... 213
VI.
KNJIŽNICA — PUBLIKACIJE
Knjižnica..........................121
Publikacije . ...........................226