Glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra - 21. septembra 1987 - številka 32
V soboto, 12. septembra 1987 so v novogoriški Iskri Avtoekektriki odprli nove proizvodne objekte za proizvodnjo avtomobilskih alternatorjev in pripadajočih elektronskih sklopov. Trak na vhodu v nove prostore je ponosno prerezala po delovni dobi najstarejša delavka v tozdu Bojana Orel (foto: D. P.)
Štirideset
let
odprte
meje
15. september 1947. leta bo ostal vsekakor zapisan v zgodovini Slovenije in Jugoslavije kot datum, ko se je zasužnjena Primorska dokončno mednarodno priznano vrnila v okvir Slovenije in Jugoslavije.
Štirideset let je torej minilo od tistega dne, ko je začela veljati mirovna pogodba z Italijo, vendar je bilo treba počakati še nekaj desetletij, dokler se z Osimom ni dokončno pravno in mednarodno potrdila današnja jugosiovan-sko-italijanska državna meja. Vendar pa ob tem jubileju lahko samo ugotavljamo, da je postala ta meja med Jugoslavijo in Italijo kljub težavam, nasprotovanjem, najrazličnejšim zapletom in diplomatskim posegom ena najbolj odprtih meja v Evropi,.
Boj za to mejo pa je bil dolg, težaven in poln žrtev kot je bogata in zanimiva tudi zgodovina tega boja na tleh v srcu Evrope, kjer se stikajo kar tri civilizacije: slovanska, romanska in germanska.
Štiridesetletnico priključitve Primorske Jugoslaviji in Sloveniji smo proslavili na vsejugoslovanski ravni kar se da svečano, a skromno in delovno v Novi Gorici, kjer je bilo ponovno slišati besede o zgodovini in dosežkih v tem obdobju pa tudi o prihodnosti in odprtosti meje vnaprej, med drugimi pa je bila vsekakor pomembna tudi otvoritev novih proizvodnih prostorov v naši DO Avtoelektrika, kar samo kaže, kam je usmerjena naša pot teh naših svobodnih, obmejnih krajev, ki so v štirih desetletjih naredili ogromen korak naprej tako v svojem gospodarskem razvoju kot v razvoju obmejnih stikov, ko je državna meja postala resnična vzpodbudnica človeškega sožitja, ne pa ostra ločnica med ljudmi in državami.	n *
Ob 40-letnici svobodne Primorske nova
Težko Je opisati dogodek, ki bo gotovo ostal zapisan z zlatimi črkami v bogati zgodovini naše delovne organizacije, novogoriške Iskre Avtoelektrike. V prisotnosti številnih gostov je po delovni dobi najstarejša delavka v tovarni generatorjev in elektronike Bojana Orel odprla nove proizvodne objekte za proizvodnjo avtomobilskih regulatorjev in pripadajočih elektronskih sklopov. To je bilo najlepše darilo k novogoriškemu prazniku, 40-letnici priključitve Primorske k novi Jugoslaviji.
Otvoritve se je udeležil tudi Lazar Mojsov, predsednik predsedstva SFRJ in druai visoki gostje našega družbenopolitičnega in gospodarskega življenja. Več o slavnosti pišemo na naslednjih šestih straneh	'
Sobota, 12. septembra 1987 je bila za kolektiv Avtoelektrike delovni dan, vendar le do 12,30 ure. Zatem se je kolektiv zgrnil med novi objekt tovarne generatorjev in elektronike ter tovarno malih zaganjalnikov, kjer je bil prireditveni prostor z odrom, torej vse nared za pričetek slavnosti v počastitev nove delovne zmage.
Lepo sončno vreme, ponos ob novem delovnem uspehu in navdušeno pričakovanje najvišjih predstavnikov našega družbenopolitičnega in gospodarskega življenja so naredili svoje. Točno ob 13. uri je stopil med kolektiv predsednik predsedstva SFRJ Lazar Mojsov v spremstvu Marjana Rožiča, Franceta Popita, Janeza Zemljariča, Dušana Šinigoja, Jožeta Smoleta, Mihe Ravnika, Jožeta Šusmelja, predstavnikov JLA, predvojnih komunistov in revolucionarjev, članov sveta federacije in mnogih drugih, ki so prišli iz mladega mesta, iz Nove Gorice, ki je prav ta dan slavilo, bili pa so udeleženci slavnostnega zasedanja skupščine, na katerem je govoril predsednik predsedstva SFRJ Lazar Mojsov.
Slavnosti v Iskri so prisostvovali tudi predsednik poslovodnega odbora naše SOZD Franc šifkovič ter dva predsednika poslovnih partnerjev, s katerimi je tesno povezan dosedanji in bodoči razvoj Avtoelektrike. To sta bila Radoljub Micič-Crvena zastava Kragujeva in Filip Grnjič — DMB Beograd.
Šlavnost se je pričela s himno, ki jo je zapel pevski zbor Provoks iz Nove Gorice, hip zatem pa je vse zbrane prisrčno pozdravil Robert Žerjal, glavni direktor Avtoelektrike in na kratko orisal življenje in delo vtem 3600 članskem delovnem kolektivu. Njegov govor objavljamo v celoti.
Spoštovani gostje, drage sodelavke in sodelavci!
Najprej mi dovolite, da v imenu delavcev Iskre Avtoelektrike zaželim prisrčno dobrodošlico vsem našim gostom, ki ste se v tako velikem številu odzvali vabilu, da skupaj proslavimo novo delovno zmago in slavnostno predamo namenu nove kapacitete za proizvodnjo avtomobilskih alternatorjev in elektronskih sklopov.
Še s posebnim zadovoljstvom in ponosom bi rad med nami pozdravil visoke predstavnike družbeno političnega in gospodarskega življenja SFR Jugoslavije in SR Šlovenije na čelu s predsednikoma predsedstev tov. Lazarjem Mojsovim in tov. Francetom Popitom, podpredsednikom ZIS tov. Janezom Zemljaričem in predsednikom IS SR Slovenije tov. Dušanom Šinigojem ter predsednikoma Gospodarske zbornice Jugoslavije in Gospodarske zbornice Slovenije tov. Milanom Pavičem in tov. Markom Bulcem.
Iskreno se veselimo prisotnosti na današnji slovesnosti predstavnikov SOZD ISKRA na čelu s predsednikom PO tov. Francem Šifko-vičem ter predstavnikov ZCZ Kragujevac in DMB Beograd na čelu s svojima predsednikoma tov. Redoljubom Micičem in tov. Filipom Grujičem, to je poslovnih partnerjev, s katerimi je najtesneje povezan dosedanji in bodoči razvoj avtoelektrike. Še posebna dobrodišlica velja vsem, ki ste prvič med nami.
Delavci Iskre Avtoelektrike smo ponosni, da je naša delovna zmaga vključena v osrednji del praznovanj novogoriškega občinskega praznika ter 40. obletnice priključitve Primorske k matični domovini, saj pomeni to za nas veliko priznanje za dosedanje delo. Začetki proizvodnje avtoelektričnih izdelkov v Novi Gorici segajo v prve dni leta 1960, ko se je na industrijsko nerazvito področje, z visoko stopnjo nezaposlenosti prenesel program avtoelektrike iz kranjske Iskre. Marljivi in skromni tukajšnji ljudje, ki so po NOB in po priključitvi k matični domovini postali iz hlapcev gospodarji, so se dela na področju proizvodnje avtoelektrike lotili odgovorno z velikim navdušenjem in uspehi niso izostajali. Delavci so že zgodaj spoznali, da je lahko uspešen dolgoročen razvoj kolektiva
Kratke proslave pred otvoritvijo novih proizvodnih objektov predstavniki federacije, republike in občine Nova Gorica.
Robert Žerjal, glavni direktor Iskre Avtoelektrike je goste in kolektiv prisrčno pozdravil.
možen le z odpiranjem v svet, s pridobivanjem lastnega strokovnega kadra ter z lastnim razvojno raziskovalnim in tehnološkim potencialom. Kolektiv je beležil konstantno stabilno rast ter je uspešno sledil hitremu razvoju avtomobilske in motorne industrije v Jugoslaviji in svetu. S stalnim spremljanjem svetovnega razvoja na področju avtoelektrike, uporabo modernih tehnologij in materialov, dobro kakovostjo izdelkov ter korektnimi poslovnimi odnosi je Iskra Avtoelektrika danes s 3.600 zaposlenimi najpomembnejši jugoslovanski proizvajalec av-toelektričnih izdelkov, ki je uspel tudi na najzahtevnejših svetovnih trgih, kamor izvozimo okrog 30% naše proizvodnje.
Delavci v Iskri Avtoelektriki se vseskozi borimo, tako v kolektivu kot v širši skupnosti za spoštovanje in vrednotenje poštenega dela, za izpostavljenje odgovornosti pri delu, za uveljavljanje kritičnega m odkitega dialoga, za razvoj samoupravljanja ter socialističnih odnosov in vrednot. Vseskozi smo namreč trdno prepričani, da le resnično odločanje delavcev o rezultatih in pogojih svojega dela lahko zagotovi v sistemu družbene lastnine proizvajalnih sredstev, stabilen in uspešen razvoj vsakega posameznega kokektiva in družbe kot celote.
Akumulirano znanje, tehnološka opremljenost ter marljivi v svet odprti ljudje, ki se hočejo in znajo povezovati v razvoju in delitvi dela, so garancija, da si bo Iskra Avtoelektrika tudi v prihodnje še bolj utrdila svoj položaj doma in v mednarodni delitvi dela na zahtevnem področju avtoelektrike in avtoelektronike.
Projekt razvoja avtoelektrike in avtoelektronike je opredeljen kot eden izmed strateških srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih projektov Iskre ter je še posebej usklajen s projekcijo razvoja vozil Zastava in vključen v skupni izvozni program Jugo — ZASTAVA. Projekcija razvoja predvideva proizvodnjo novih avtoe-lektricnin in elektronskih izdelkov sodobnih konstrukcijsko-tehnoloških rešitev z večjo zanesljivostjo, boljšimi specifičnimi karakteristikami in izkoriščenostjo materiala.
Pomemben korak na tej poti predstavlja tudi predstoječa investicija v povečanje in modernizacijo kapacitet za proizvodnjo, razvoj in osvajanje avtomobilskih alternatorjev večjih specifičnih moči in večje zanesljivosti ter elektronskih sklopov v hibridni tehnologiji z uporabo mikroelektronskih vezij, ki zagotavljajo večjo zanesljivost delovanja.
Elektronski sklopi so prvenstveno namenjeni za regulatorje napetosti, sisteme, ki zagotavljajo zanesljivejše delovanje in vžig motorja, manjšo porabo goriva, manjše onesnaževanje okolja in večjo varnost pri vožnji.
Investicija v kapacitete za proizvodnjo avtomobilskih alternatorjev in elektronskih sklopov, ki je vredna preko 8.000.000.000 din bo v letu 1988 omogočila proizvodnjo preko 700.000 alternatorjev s pripadajočimi regulatorji in preko 400.000 ostalih elektronskih sklopov ter je izrazito izvozno usmerjena, saj bomo v letu 1988 izvozili posredno in neposredno okrog 70% proizvodnje.
Tudi pri tej investiciji je prišla do polnega izraza pomembnost lastnega znanja — predvsem razvojno raziskovalnega in tehnološkega, saj je izbor tehnologij in dobaviteljev tak, da poteka aktiviranje tehnološke opreme izredno uspešno in pravočasno, kar je osnovni pogoj tudi za ekonomsko uspešnost investicije, v kateri tehnološka oprema predstavlja preko 70% vrednosti. Tudi ostale aktivnosti iz terminskega plana realizacije investicije so potekale kvalitetno in pravočasno, kar gre zahvala prav vsem, ki so karkoli pripomogli pri tem izjemno zahtevnem delu:
— Iskrinim tehnologom, predvsem v TOZD Generatorji in elektronika,
— delavcem TOZD DES, ki so med drugim sprojektirali in izdelali okrog 15% opreme
so se udeležili najvišji
Slavnostni govornik Milan Pavič, predsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije.
Ob 40-letnici svobodne Primorske nova
.....
.f!
y" ■' ' ' •	■ ' ; / - * '' - ' - '	__
Na slavnosti je pel pevski zbor Provoks iz Nove Gorice
—	delavcem SGP Gorica
—	delavcem področja za investicije v DSSS
—	vsem ostalim izvajalcem del in dobaviteljem opreme.
Izbrana tehnologija, ki zagotavlja bistveno povečanje avtomatizacije v proizvodnji, alter-natorjev, zlasti pa v proizvodnji elektronike ter osvojitev novih tehnoloških rešitev za vitalne podsestave avtomobilskega alternatorja, proizvodne stroške ter povečala akumuiativnost izdelkov.
Posebej pa bi rad izpostavil možnosti, ki se odpirajo s to investicijo za še hitrejšo inovacijsko dejavnost zlasti na področju avtoeiektrike, ki se v svetu izjemno hitro razvija in je tudi za nas strateškega pomena ter na področjih izdelave orodij in tehnološke opreme, informatike, ki se predvsem v zadnjem času uspešno razvija v DO ter na področju zagotavljanja kakovosti izdelkov.
Na koncu bi rad zaželel delavcem uspešno delo z novimi pridobitvami in jim čestitat za doseženo delovno zmago.
Hvala!
Z velikim zadovoljstvom je sprejel povabilo k slavnosti tudi predsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije Milan Pavič, ki je bil v Iskri Avtoe-lektriki tudi slavnostni govornik. Tudi njegov govor objavljamo v celoti.
Res je težko izbrati lepši trenutek in vzrok za proslavitev tako čudovite delovne zmage, kot je dokončanje novega sodobnega in najsodobneje opremlejnega obrata za proizvodnjo avtomobilskih alternatorjev in elektronskih sklopov, ki vsekakor pomeni novi tehnološki korak v naši avtomobilski industriji, kot je to 40-obletnica priključitve Slovenskega Primorja matični domovini.
V tem je mnogo simbolike: kot je bita stoletna težnja slovenskega naroda, da živi skupaj, v svoji svobodni demokratični državni skupnosti in skupaj z drugimi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi, prav tako je bila to stoletna težnja za višjim življenjskim standardom ter tehničnim in družbenim napredkom.
Današnji slovesni trenutek je dejanska sinteza teh dveh tako plemenitih teženj ponosnega in svobodnega slovenskega naroda ter vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti.
Kot v stoletnem boju, ki je dosegal viške v ostrih in zmagovitih spopadih z nemškim in italijanskim fašizmom, si je slovenski narod skupaj z drugimi našimi narodi in narodnostmi
izborit svobodo in socializem, prav tako pa je tudi po vojni v socialistični izgradnji dosegel velikanski gmotni, tehnološki m družbeni napredek. O tem zgovorno pričajo številni in sodobni industrijski objekti, nove ceste in železnice, nova mesta in naselja, kulturni in športni objekti, izobraževalne ustanove, inštituti, akademije... Toda od vsega je najpomembnejše to, da se je
izoblikoval novi človek z novo socialistično demokratično zavestjo, izobražen in kulturen, sposoben, da se meri s svetovno kulturo, proizvodnjo ter znanostjo in tehnologijo, sposoben za delo na področju elektronike in računalništva, za odkrivanje največjih skrivnosti narave in vesolja.
Boljšega primera za to od Nove Gorice in od iskre A vtoelektrike bi res težko našli. Ta občina je v tridesetih letih iz nerazvite prerasla med deset najbolj razvitih v Sloveniji. Tudi Iskra Av-toelektrika je začela pred 27. leti orati ledino, danes pa je najpomembnejši proizvajalec av-toelektričnih naprav za vozila Zastave, za druge jugoslovansko motorno industrijo, kot tudi za partnerje v tujini.
Za naš težak gospodarski položaj, v katerem vse bolj, na žalost, seštevamo slabe poslovne rezultate in neuspehe — od izgub, programskih napak in nezadostnih izvoznih uspehov, do protizakonitih pojavov in kršitev finančne discipline — in v takšnem položaju deluje konstanten in stabilen razvoj kolektiva Iskre Avtoeiektrike impresivno, poučno, ohrabrilno in tudi vizionarsko, saj je ta kolektiv tržno usmerjen, je na svetovni tehnološki ravni, je izvozno usmerjen k najbolj znanim evropskim tovarnam avtomobilov, dosega pa tudi velike razvojne in poslovne rezultate.
V teh 27. letih, ko je Iskra Avtoelektrika zrasla iz nič, bo 3.630 delavcev v tem gospodarsko težkem letu izvozilo za preko 25 milijonov dolarjev in to skoraj vse na konvertibilno tržišče, povečalo bo produktivnost za 13,8%, doseglo skupni prihodek za več kot 76 milijard dinarjev ter stopnjo akumulacije za 10%. Vse to govori, kakšen kolektiv je Iskra Avtoelektrika, kolektiv, ki bi moral biti vzor tudi za druge.
Nedvomno so ti uspehi tudi delo delavcev in strokovnjakov iz močnega poslovnega in teh-
Gostje so si z zanimanjem ogledali tudi proizvodnjo v novih prostorih.
f
Prav zato smo bolj odločno kot kdajkoli po sprejetju Dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije sprožiti proces sprememb v družbeno-ekonomskem in političnem sistemu države — od sprememb Ustave ter Zakona o združenem delu, do sprememb gospodarskega sistema. Skoraj ni družbeno-gospodarske-ga področja, ki ga te spremembe ne bi zajele, od kreditno-monetarne politike, ekonomskega poslovanja s tujino, bančnega sistema, davčne politike in delovnih odnosov, do številnih vidikov socialne politike.
Kritično moramo preučiti mnoge rešitve v gospodarskem sistemu in to odločno in brez-komprosisno. Nič ne more biti sveto, če se je v praksi pokazalo za slabo in če zavira naš nadaljnji razvoj v okviru dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije.
Resnično moramo uresničiti pogoje za razvoj tržišča in socialistične blagovne proizvodnje, do konca uvesti v našo ekonomijo realne faktorje proizvodnje, izključiti socializacijo kot faktor v gospodarstvu, odločneje uvesti elemente gospodarske motivacije — od proizvodnje do delitve — brezkompromisno osvoboditi socialistično samoupravno podjetje od vse hujših administrativnih okovov, sprostiti velikansko energijo delovnih kolektivov izpod nerazumnih predpisov, zagotoviti da bomo spoštovali sprejete pravne norme, samoupravne
nološkega sistema celotne Iskre. Ne smemo pa zanemariti vlogo okolja, ekonomskega, družbenega in političnega — v katerem se je ta vaš kolektiv razvijal. Ni slučajno, da se je v tej občini razvil vaš kolektiv, pa tudi ne to, da je Iskra postavila tukaj svoj izobraževalni center za računalništvo.,. Tukaj ob najbolj odprti meji v Evropi, v Novi Gorici, se torej razvija najvišja tehnologija — od proizvodnje do programiranja, to je tudi želja prebivalcev tega območja k napredku, k novim dosežkom, takšnim in še bolj naprednim kot jih imajo razvitejši sosedje. Na vaše razvojne dosežke smo vsi ponosni. Naša želja in cilj je ta, da bi takšne rezultate dosegli vsi kolektivi v naši državi.
Samo z usmeritvijo naših delovnih organizacij na tržišče in k zahtevam domače in svetovne konkurence, samo s premišljenimi programi v proizvodnji in razvoju, z naslonitvijo na lastne strokovne in znanstvene moči, s tem, da v razvitem svetu izbiramo resnično le najbolj potrebne in najboljše tehnološke rešitve, z doslednejšim spoštovanjem zakonitosti, disciplino in odgovornostjo, z razvijanjem socialistične poslovne morale, in še bi lahko našteval, samo tako bomo hitreje in plodneje sprožili pozitivne procese okrevanja naše hudo bolne ekonomije.
Naše združeno delo se bo moralo odločneje usmeriti v bolj racionalno gospodarjenje, v boj za produktivnost, boljšo organizacijo, bolj racionalno uporabo energije, surovin m materialov, v boljšo izkoriščenost strojnih in človeških resursov. Z eno besedo, moramo se obrniti vase ter svoje probleme bolj kot doslej reševati z večjo proizvodnjo, produktivnostjo in z izvozom, manj pa s pomočjo cen in mehanizmov delitve.
Tako bomo najbolje pomagali pri uresničevanju programa stabilizacije. Takšne usmeritve pa ni moč razviti do konca brez nadaljnjega še odločilnejšega razvoja samoupravnih socialistih odnosov, neposredne delavske demokracije, brez krepitve vodilne ideino-politične vloge ZKJ, in brez skupne nadaljnje socialistične demokracije naše družbe.
Da bi spodbudili takšno usmeritev sta nam potrebna precej, drugačno pravno okolje in drugačna družbena klima. Obstoječi družbeno gospodarski odnosi in vse hujši pojav splošne neodgovornosti vsekakor niso v korist težnjam k gospodarskemu in tehnološkemu razvoju, za stabilizacijo našega gospodarstva in za boljši standard.
Ob 40-letnici svobodne Primorske nova
Po ogledu prostorov v krajšem razgovoru (od leve proti desni) Franc Šifkovič, predsednik PO SOZD Iskra, Danilo Bašin, predseslnik novogoriške skupščine, Lazar Mojsov,j>redsednik predsedstva SFRJ, Dušan Šinigoj, predsednik IS Slovenije in Robert Žerjal, glavni direktor Iskre Avtoelektrike.
ti, pospešiti poslovne procese, bolj odprti naše gospodarstvo v svet, gospodarskim subjektom moramo omogočiti, da bodo samostojni in bolj odgovorni, z eno besedo — osvoboditi moramo ustvarjalno energijo našega združenega dela, gospodarstva. To je pot za intenzivnejše povečanje proizvodnje, izvoza in tehnološkega razvoja, brez tega pa si izhoda iz gospodarske krize ne moremo zamisliti.
Danes ni pomembnejše naloge od povečanja proizvodnje in izvoza. Od tega je tudi odvisen uspeh našega stabilizacijskega programa. Zato moramo skupen gospodarski razvoj države še bolj odločno podrediti uresničevanju te naloge.
Jasno je, da izvoz še vedno ni dohodkovno dovolj motiviran, prav tako pa je jasno tudi to,
sporazume in družbene opredelitve. Jez med normami in resničnostjo se mora zmanjšati in izginiti. Ne moremo več dovoliti, da gredo naše proklamacije, zapisane v političnih, družbenih in zakonskih dokumentih po dobro urejeni in s cvetjem okrašeni poti, praksa sama pa po brezpotju.
Eno in drugo mora iti po isti poti, pa naj bo še tako težko prehodna.
Tovarišice in tovariši!
Kljub vsem naporom v boju za stabilizacijo našega gospodarstva, nam doslej ni uspelo premagati njegovih ključnih slabosti. Nismo odločneje sprožili procesa strukturalnih sprememb, nismo pomembneje zmanjšali dolg v tujini. Povečana proizvodnja in izvoz ne zadostujeta za preskrbljenost domačega tržišča ter za devizni priliv za reprodukcijo in odplačevanje tujih dolgov, stopnja inflacije je v stalnem porastu in vseskozi ruši standard delovnega ljudstva itd. Takšne negativne tendence zahtevajo od nas, da bolj odločno in brezkompromisno sprejmemo gospodarske ukrepe, da bi te nepravilnosti zaustavili in odstranili.
Rešitve moramo še naprej iskati v razvoju tržnega gospodarstva, temelječe na realnih proizvodnih m ekonomskih faktorjih. V spremembah gospodarskega sistema, ki bodo bistveno zmanjšale administrativne okove, moramo poenostaviti odnose med gospodarskimi subjek-

Izredno veselo, sproščeno in množično pa je bilo na tovariškem srečanju v Opatjem selu.
Damjan Doplikar in njegova žena Ksenija sta veselo dvignila roke, ko sta zmagala v nagradni igri vleka sukanca skozi iglino uho
da kljub motiviranosti izvozni efekti ne bi bili popolni zaradi okorelosti nekaterih rešitev v deviznem sistemu. Zato smo sprožili proces sprememb in dopolnitev zakona o deviznem poslovanju. Kot je znano, je med predlagatelji tudi Gospodarska zbornica Jugoslavije.
Po mnenju našega gospodarstva moramo omogočiti samostojnost in odgovornost združenega dela pri razpolaganju z delom zasluženih deviz. Le tako bomo iahko spodbudili združeno delo, da bo izvažalo in načrtovalo pogumnejši izvozni program, ki je tako potreben našemu gospodarstvu in državi.
Praksa je nedvoumno pokazala, da bomo stabilizacijski program uspešno uresničili le, če bomo povečali izvoz in proizvodnjo, zajezili inflacijo, zagotovili notranjo in zunanjo likvidnost, če bomo spoštovali pravne norme in zagotavljali delovanje pravnega sistema države, zagotovili finančno disciplino in izvajanje finančnih obveznosti med pravnimi subjekti, če bomo finančno konsolidirali gospodarstvo itd.
Če bomo še naprej pustili razpadanje pravnega sistema, bo to vsekakor v nasprotju z uresničevanjem programa stabilizacije.
Dosledno spoštovanje zakonoitosti in brezkompromisno odstranjevanje vseh pojavov, usmerjenih proti gospodarskemu in finančnemu sistemu države, kar je doseglo višek z nezakonitim poslovanjem z menicami, je prva in najpomembnejša naloga vseh subjektov naše družbe, predvsem gospodarskih sobjektov. To je predpogoj, da ohranimo in naprej razvijamo naš samoupravni socialistični, družbeno-eko-nomski in politični sistem, medsebojno poslovno zaupanje, socialistične poslovne odnose in poslovna morala, ki morajo karakterizirati odnose v jugoslovanskem gospodarstvu.
Tovarišice in tovariši!
Jugoslovanska politika gospodarske stabilizacije in razvoja računa na široko fronto združenega dela, ki mora biti nosilec boja za poslovne in razvojne rezultate, takšne, kot jih dosega vaš kolektiv in še boljše. Ostanite še naprej v prvi bojni črti jugoslovanske stabilizacijske gospodarske in razvojne politike.
Čestitam vam k veliki delovni zmagi. Želim vam še mnogo takšnih delovnih zmag za lepšo prihodnost SR Slovenije in SFRJ Jugoslavije.
Prišel je najslavnejši trenutek, otvoritev novih proizvodnih zmogljivosti. Gostje in člani kolekti-
va ter prijatelji Iskre so odšli pred vhod v obrat elektronike, kjer sta jih počakali mladinka Darja Tavčar, ki je predala škarje za prerez razpetega rdečega traku preko vhoda Bojani Orel, ki je slavnostno dejanje opravila z največjim ponosom in zadovoljstvom. Potem, ko ji je čestital Lazar Mojsov in drugi, ki jih je zanimala nova pridobitev, so si le-to skrbno ogledali in izrazili mnogo pohvalnih besed o širokem napredku Iskre Avtoelektrike.
Žal se je slovesnost s tako visokimi gosti kar prehitro zaključila, kar pa ne velja za kolektiv, ki je počastitev delovne zmage nadaljeval na tovarniškem srečanju v Opatjem selu, vasici z naravnim amfiteatrom na obronku goričkega krasa. Tuje bil ples z ansamblom Lopos, tu je bila tombola, tu je bilo veselje, ponos in radost, kot se ob taki pridobitvi tudi spodobi.
Marko Rakušček foto: D. P.
Vesel nasmeh, kako tudi ne, če dobiš na tomboli športno kolo.
Iskra Elektroakustika ,
Razgovor z Edijem Drašičem
Letna bilanca bo brez izgub
Naša DO Elektroakustika v Sežani je ob polletju sicer izkazala izgubo, vendar vse kaže, da bo do konca leta zagotovo črtana z neprijetnega zgubarskega seznama” v Iskri. Kaj vse so storili in kaj vse še nameravajo storiti v tej naši tovarni, je bilo vodilo, da smo se napotili v Sežano. Direktor te naše DO Edi Drašič je bil odkrit in stvaren, njegova razmišljanja, spoznanja in dejstva pa smo takole zabeležili:
»Izid poslovanja naše DO je bil ob polletju nekoliko neugoden, je že na začetku pribil naš sogovornik. »Znesek izgube ni problematičen, gre za 10 starih milijard. Moram pa pri tem poudariti, daje izguba pravzaprav rezultat delovanja hipoteke preteklosti in cikličnega ponavljanja padcev v naši produkciji oz. prodaji, kajti praktično imamo dva kvartala (I. in III.) mrtva in nekaj nesrečnih naključij okrog terjatev pa nas je privedlo do tega, da prihodek ni bil takšen, kot smo ga načrtovali in kot bi ga bilo možno uresničiti.
Žal se v teh zaostrenih razmerah poslovanja, v katerih nismo nobena izjema, potrjujejo določene stvari, ki jim moramo vsekakor v prihodnosti posvetiti pozornost, gre namreč za ceno denarja in smotrno gospodarjenje z njim. Ne smemo pozabiti, da imajo naše relativno nerazvito tržišče, pomanjkanje denarja na njem in delovanje interventnega zakona svoje reperkusije na vse gospodarske subjekte, nekatere udari bolj, druge pa manj. Naše blago je predvsem investicijskega značaja in je tako še dodatno obremenjeno z delovanjem tega interventnega zakona, na drugi strani pa izredno neugodna finančna struktura iz preteklosti bremeni naš finančni izid.
Lansko leto in letošnji prvi kvartal smo sicer zaključili pozitivno, v drugem kvartalu pa je prišlo do izpada, kajti naročila so se praktično zmanjšala in takšen rezultat nam je dal tudi nezadosten celoten prihodek.
Ostale kategorije so kolikor toliko pod nadzorom, toda kolektiv je še vedno v procesu sanacije, to pa je proces, ki ne more biti časovno opredeljen na eno samo leto, kolikor traja družbeno varstvo. Ostajata nam še dve nalogi, to pa sta konsolidacija finančnega in kadrovskega segmenta.
V ostalih poslovnih funkcijah smo dosegli izredno zanimive rezultate, čeprav učinka še ni. Modifikacijo tako razvojno kot estetsko obstoječega programa tudi zaključujemo in ga bomo predstavili na sejmu elektronike v Ljubljani.
Finančno stanje je izredno neugodno ob prehodu iz leta v leto, imeli smo izgubo pokrito, sredstva pa so šla naprej upnikom, medtem ko kvalitetnih obratnih sredstev za financiranje poslovnega procesa pravzaprav ni bilo.
Poudariti moramo tudi na to, da so izredno težavno področje plačilni pogoji v razmerah, ko smo prisiljeni financirati trgovino, kar pomeni podaljšan plačilni rok, na drugi strani pa vložek v poslovni proces plačujemo na 15 dni, prodaja pa pretežno na 60 dni. Ob neugodni finančni strukturi vse to sili kolektiv v najemanje kreditov, tako da smo žal še vedno neto dolžniki in nam ta oscilacija v tej kategoriji pač povečuje sezonsko odvisnost od konjunkture prodaje.
Aktivnosti, ki so opredeljene v našem sanacijskem elaboratu tečejo v predvidenem roku. Mi smo v Iskri tretji po vrsti, ki smo zmanjšali število zaposlenih in se držimo smernic in priporočil poslovodnih organov oz. kolegija. Izpeljali smo tehnološko posodobitev programa in končali projektiranje tehnološkega procesa. Rezultati so izredno ugodni, nad pričakovanji. Okvirna ocena je, daje materialni vložek v nosilnem programu zmanjšan za približno 40%, produktivnost se je morda povečala še za nekaj več — za 50%, pri našem vzporednem programu pa je zaradi svoje lastnosti in oblike ta delež nekoliko manjši, vendar bo produktivnost po vsej verjetnosti za kakih 15 do 20% večja. Omenjeni proces nam je prinesel še
novo bolečo resnico, ki definira polovico manjše zaloge kot jih imamo v resnici. To pomeni, da nam je tipizacija proizvodnega programa natančno opredelila, da imamo za 50% zalog balasta. To je izredno veliko finančno breme, ki ga že zaradi specifičnosti materiala in zaradi tega, ker se soočamo z dejstvom, da imajo vsi pretirane zaloge, otežuje prodaio le-teh.
Kljub vsemu pa smo od 31.3.1987 do 31. 8.1987 zmanjšali zaloge repro-materiala za 30 starih milijard. Nekoliko so se nam povečale zaloge polizdelkov in nedokončane proizvodnje, to pa zato, ker smo material, namenjen staremu programu, uporabili za izdelavo naprav, ki jih bomo poskušali prodajati. Ocenili smo, da je bolje, če te naprave dokončamo in tako porabimo ves omenjeni repro-material, kot pa da ga imamo na zalogi.
Optimizem izhaja tudi iz dejstva, da smo tovrstne aktivnosti izredno hitro zaključili.
Ni dvoma, da bodo težave še naprej, vendar aktivnosti so naše tako nastavljene, da tudi v tretjem kvartalu in sploh ob kojicu leta ne bi smelo biti izgub. Položaj ni rožnat. Težave vsekakor izvirajo iz prej navedenih razlogov, kajti imeli smo še kolektivne dopuste v III.kvartalu in prodajne aktivnosti so zamrle. Prej omenjeni optimizem pa je prisoten zato, ker smo od julija do sedaj dokončali naš proces tipizacije izdelkov in tehnološke osvežitve, začeli smo tudi z rekonstrukcijo stavbe, kamor že leta in leta ni bilo ničesar investiranega in kjer so bile zaradi tega nemogoče delovne razmere. Ob tem poskušamo še z vpeljavo novih programov, ki naj bi zaposlili tehnološki višek. Breme viška ljudi je, glede na obseg proizvodnje, izredno veliko in skoraj neobvlad-
Edi Drašič
Ijivo, kajti dejstvo je, da imamo za naš program po grobi oceni 34 do 40% preveč ljudi. Produkcija takega tipa tolikšnega števila zaposlenih sploh ne prenese. Zavedamo se omejitev, ki jim imamo pri prezaposlovanju, prestrukturiranju in prekvalifikaciji. To pade na naše breme. Drugega izhoda pa pravzaprav nimamo, možnosti za nove programe pa upoštevajo situacijo, v kateri smo in sredstva, ki so potrebna za nakup novih programov. Bila pa bi iluzija, da bi vse to lahko samo firma, ki je v procesu sanacije, tudi sama uresničila.
Vsekakor pa bo konec leta boljši, kajti obvladujemo predvsem finančne tokove in zmanjšujemo zaloge, zmanjšujemo stroške poslovanja, zmanjšuje se število zaposlenih. Naj navedem za konec nekaj finančnih podatkov ob polletnem poslovanju: celotni prihodek se je povečal z indeksom cca 172%, amortizacija — čeprav v absolutnem znesku ni visoka, vendar pa je indeks 235%, dohodek pa 187%, kar vse kaže, da so na polletni izid vplivale naslednje kategorije porabljenih sredstev: repromateriali m zaloge. To pa so dejavniki, ki so zdaj pod strogim nadzorstvom in upamo, da s takšnim načinom dela pravzaprav ne bi smelo biti večjih izpadov.
Za konec še rezultati, ki smo jih dosegli ob polletju v primerjavi s polletjem lanskega leta: zaposlenih imamo približno 40 ljudi manj. Trenutno imamo 256 ljudi, to pa je zmanjšanje, ki gre v smislu začrtane poti, daje treba optimum v naši DO doseči pri cca 220 — 250 zaposlenih. Struktura zaposlenih pa je še vedno neugodna. Imamo 45% režije iz naslova neustreznega dela. Toda tudi tu s projektiranjem tehnološkega procesa že dobivamo jasne konture delitve dela v naši DO in s tem tudi prihodka,” je zaključil svoja razmišljanja ob polletni bilanci DO Elektroakustika EDI DRA-
Finančni pokazatelji 1. poli.	1987		
	30. junija 86	30. junija 87	%
CELOTNI PRIHODEK	1.588.267.884	2.992.488.732	188,4
DOHODEK	265.862.988	497.212.061	187,1
ČISTI DOHODEK	188.971.860	271.482.073	143,7
RAZLIKA izguba ali ostanek	+7.338.761	— 100.701.077	88,6
ZAPOSLENI	341	303	
POVPREČNI netto OD	57.102,—	145.844,-	
			
Kitajska delegacija v Iskri
V Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani je v petek, 11. septembra predsednik PO SOZD Iskra Franc Šifkovič s sodelavci sprejel kitajsko gospodarsko delegacijo, ki jo je vodil Wang Hengzhi. Delegacija je te dni na poslovnem obisku v Jugoslaviji. Gostje so se seznanili z organizacijo sistema Iskra in s proizvodnimi programi, s katerimi bi morda še razširili že sicer uspešno obojestransko sodelovanje. Vodja kitajske delegacije Wang Hengzhi je direktor inštituta JCS (Institut for machine tool building), ki je ob CMEC (China national machinerry import & export Corporation) naj večji poslovni partner na Kitajskem, s katerima Iskra uspešno sodeluje. Obojes-
transka letna izmenjava znaša do 2 milijona ameriških dolarjev.
Sodelovanje s partnerjema se je začelo pred petimi leti, ko sta Iskra Commerce in Iskra Avtomatika podpisali prvo petletno proizvodno kooperacijo. Sodelovanje z naše strani se je pričelo z izmenjavo krmilij za obdelovalne stroje (NP 37, ljumo), čitalnih glav in relejev; s kitajske strani pa z žičnimi erozijskimi stroji in navojnimi vreteni. Ti proizvodi so še vedno osnova za sodelovanje, vendar se je z leti razširilo še na druge izdelke na obeh straneh. Seveda pa se že kaže potreba, da bo treba nekatere zastarele izdelke zamenjati z novimi. Tako je bila že letos junija
Predsednik PO SOZD Iskra Franc Šifkovič in vodja kitajske gospodarske delegacije Wang Hengzhi med pozdravnim nagovorom (foto: D. P.)
podpisana nova petletna kooperacijska pogodba, ki predvideva v letih 1988—1992 obojestransko izmenjavo blaga v višini 23 milijonov ameriških dolarjev. Kot predmet kooperacijske pogodbe so bili na naši strani določeni: krmilja za obdelovalne stroje (NP, ljumo, CNC 2-T), čitalne glave, merilne glave, releji, mize za laserski rezalni stroj (bilje razvit skupaj s kitajskim partnerjem); na kitajski strani pa: žični erozijski stroji, obdelovalni centri, merilni stroji, laserski del rezalnega stroja.
Kitajska delegacija bo v naslednjih dneh obiskala še nekaj Iskrinih delovnih organizacij. Tako bomo o zaključkih teh septembrskih razgovorov podrobneje poročali v naslednji številki tednika Iskre.
D. P.
V Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani so se v' petek, 11. septembra člani kitajske gospodarske delegacije, ki se že več dni mudi v Jugoslaviji, seznanili med drugim tudi z organizacijo sistema Iskra (foto: D. P.)
I_________lskra Kibernetika___________________
Referendum o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov
Delavski svet delovne organizacije je na 10. zasedanju dne 8. 9.1987 sprejel sklep, da se o predlogu sporazuma o delitvi dohodka in čistega dohodka in sporazuma o delitvi osebnih dohodkov odloča na referendumu dne 24. 9.1987.
Skupno z obravnavo rezultatov poslovanja za prvo polletje tega leta so delavci obravnavali tudi vsebino samoupravnih splošnih aktov, in to
—	pravilnika o odgovornosti za nelikvidnost, motnje v poslovanju za izgubo ter
—	sporazuma o varstvu pri delu in varstvu okolja.
Ta dva akta so delavci nato sprejeli na zborih delavcev, prav tako sporazum o delitvi dohodka in čistega dohodka ter sporazum o delitvi osebnih dohodkov, ki ju bodo sprejemali na referendumu.
Za sprejem teh dveh aktov je določen rok 25. september letos,
v nasprotnem pa bo potrebno znižati osebne dohodke, in to kar za 40%.
Sporazum o delitvi dohodka in čistega dohodka vsebuje predvsem določila, ki na osnovi zakonov in družbenih dogovorov urejajo delitev v delovni organizaciji, sporazum o delitvi osebnih dohodkov pa pomeni spremembe in dopolnitve za stimulativnejše nagrajevanje. Sporazum uvaja zahtevo po programiranju dela pri režijskem delu in vodenje evidenc pri delu, kar naj bo tudi osnova za ocenjevanje delovnega prispevka delavcev.
V ostalem pa so dopolnitve in
spremembe naslednje:
— Poveča se dodatek za kvaliteto dela (kjer se kvaliteta lahko meri) od 10 na 15%, da se bodo lahko stimulirali delavci, ki delajo posebno kvalitetno.
— Spremeni se dodatek na strokovno izobrazbo, ki se zahteva za določen delokrog tako, da ga lahko pridobijo že delavci z enoletno poklicno šolo. Dodatek se tudi poveča od 1,2 do 10%.
— Poveča se dodatek za strokovne izpite in znanje tujih jezikov od 1,2 do 5%.
— Uvaja se dodatek za ustvarjalnost od 1 do 5%.
— Poveča se dodatek na de-
lovno dobo v Iskri, in to 5 na 8% (različno od dolžine delovne dobe) in tako znaša skupni dodatek od 1 do 20%.
— Uvedejo se nagrade za dokončanje študija ob delu (od 1 /2 povprečnega OD za KV do 3 povprečne OD za doktorat znanosti).
— Povečajo se jubilejne nagrade za delovne jubileje (10,20 in 30 let) tako, da se spremeni osnova za obračun.
— Spremeni še osnova za obračun OD v času dopusta, ki se bo v bodoče obračunavala od povprečja preteklega meseca.
Predlagane spremembe bodo zagotovile nove možnosti za stimulativnejše nagrajevanje in s tem večjo motivacijo in boljše rezultate dela in poslovanja, zato ni dvoma, da bodo predlagani akti sprejeti.	N pav,in
--------——----------—---------------—Iskra Kibernetika
Prizadevanja Tovarne števcev za boljše poslovne rezultate
Delavci bodo z nadurami nadomest
Neustrezna cenovna razmerja na domačem trgu so bila glavni razlog za zmanjšanje proizvodnje električnih števcev. Po izgubi ob koncu leta 1986 so v Tovarni števcev izdelali sanacijski načrt in se skušali prilagoditi spremenjeni gospodarski politiki.
V drugi polovici letošnjega leta se je položaj na domačem trgu izboljšal. Iskra je dobila tudi nova naročila števcev iz tujine. Zato si delavci v zadnjem času močno prizadevajo, da bi čimprej nadoknadili zaostalo proizvodnjo električnih števcev. Le z izpolnitvijo letnega načrta proizvodnje bodo lahko dosegli ugodne rezultate poslovanja.
spremeniti... Ljudje so najbolj nezadovoljni prav zaradi poslabšanja življenjskih razmer, denar je gotovo največji problem.
V	zadnjih tednih smo večkrat delali po šest nadur (v 14 dneh smo opravili 30 nadur). Cene števcev so sedaj ugodnejše. Želimo jih čimprej prodati, saj se vsi zavzemamo za boljše poslovanje in večji dohodek.
V	maju smo izdelovali predvsem števce za izvoz, manj rentabilen domač proizvodni program pa smo morali zmanjšati in se tako prilagoditi prenizkim cenam. Prednosti, ki naj bi jih imeli kot aktivni izvozniki, pa ne vidimo!
Delavci v Tovarni števcev so seznanjeni z dodatnimi nalogami. Zavedajo se resnega položaja, zato so pripravljeni z nadurnim delom nadoknaditi zamujeno. V avgustu in septembru bodo opravili dodatno delo v obsegu enomesečne proizvodnje števcev za domači trg. Obiskali smo jih med opravljanjem nadur in se z njimi pogovarjali o njihovem delu in problemih ter o njihovi izredni pripravljenosti za premagovanje težav v poslovanju te največje temeljne organizacije v DO Iskra Kibernetika v Kranju.
Marjan Dolenc, vodja izmene na traku trifaznega števca T27: »Ne morem razumeti...”
»V Tovarni števcev delam dvanajsto leto in ne morem razumeti, da z enakim ali celo z boljšim delom ne moremo uspešno poslovati. Osebni dohodki naših delavcev so pod slovenskim povprečjem, čeprav ogromno števcev prodamo na tuje. Nekaj se bo moralo
Osebno menim, da nadurno delo ni ustrezna rešitev, saj bi morali z normalno redno proizvodnjo dosegati ugodne rezultate. Če bomo morali cene spet znižati, delavke ne bodo videle smisla nadurnega dela. Že sedaj težko sprejemajo dodatne delovne naloge.”
Ana Jerala, poverjenica sindikata na traku 727: »Več delamo, slabše živimo!”
»Veliko več napora bo treba, da bomo popravili primanjkljaj v proizvodnji za domači trg. V sindikalni organizaciji večkrat obravnavamo težave, ki pestijo izvoznike. O nalogah, ki nas čakajo, sproti seznanjam sodelavke na traku.
Nadurno delo je težko organizirati, saj morajo delati vse delavke na tekočem traku. Dodatno delo je huda obremenitev, saj je že osemurni delavnik dokaj naporen. Po nadurah se delavke vračamo domov povsem zbite. Dela v gospodinjstvu nas seveda počakajo, tudi sama to dobro občutim, imam namreč veliko družino.
Želim, da bi čimprej izboljšali prodajo števcev, da bomo spet lahko delali v dveh izmenah, česar smo bili vajeni. Upam, da bo naš trud pokazal rezultate in nam zagotovil višje dohodke!"
10. stran
št. 32., 21. septembra 1987
Hi izpade v proizvodnji
Ana Jerala, poverjenica sindikata na Merita Beriša, delavka na traku enofaz-traku T27	nega števca
Merita Beriša, delavka na traku enofaznega števca: »Rada bi delala v prvi izmeni...”
»Radi delamo nadure, če imamo le kaj prostega časa. Večkrat nam to povzroča težave. Vrtci ob sobotah niso vedno odprti. Večina delavk ima majhne otroke, zato nadurno do raje opravljamo v petkih.
Z delom na tekočem traku nisem povsem zadovoljna. Najprej sem bila razporejena na integrirano delovno mesto, kjer sem prejemala dohodek za V. grupo. Zaradi obsega dodatnih nalog začasno delam na traku, kjer imam le III. grupo. To me moti, saj sem tukaj dosti bolj obremenjena. Moti me tudi neenakomerna kakovost materiala, s katerim težko dosegamo zahtevano kakovost števca.
Rada bi delala v prvi izmeni, ker imam majhnega otroka, ki potrebuje mamico. Poznam delavke, ki nočejo delati v drugi izmeni, čeravno nimajo posebnih obveznosti... Morda zato; ker so se navadile na prvo izmeno?"
Avguština Gortnar, delavka na traku T3: »Kdo je odgovoren za zastoje?”
»Zaradi nadurnega dela so prikrajšane predvsem naše družine, saj je delo na tekočem traku prenaporno že brez dodatnega dela. Dopoldne večkrat čakamo na material, kasneje pa so potrebne nadure. Redno oskrbo z repromaterialom bi pač morali zagotoviti, saj so roki pravočasno postavljeni. Vsako zamudo moramo nadoknaditi.
Avguština Gortnar, delavka na traku T3
Večkrat se sprašujemo, kdo je odgovoren za zastoje. Delavec na traku je takoj kaznovan za napako, za vzroke daljših zastojev pa navadno ne odgovarja nihče. Pred kratkim je zmanjkalo stojal, trak in reparatura sta spet obstala... Sankcije bi bile potrebne povsod.
Material, ki ga vgrajujemo v števce, se slabša, zato je vprašljiva tudi kakovost izdelka.
To pa vpliva tudi na višino naših osebnih dohodkov. Med delavci opažam vse večje nezaupanje. To se kaže tudi pri obravnavi predlogov samoupravnih aktov ali njihovih sprememb. Delavci premalo razumejo ta gradiva, za poglobljeno branje pa nimajo časa. »Informacija”, ki smo jo dobili pred referendumom,je premalo razumljiva. Strokovni kader ta vprašanja laže presoja, delavec v proizvodnji premalo pozna predpise. Tisti, ki pripravljajo predloge, naj delavcem enostavno in razumljivo povedo, kaj prinašajo predložene spremembe. Upam, da bomo dodatne informacije dobili na sestankih sindikalnih skupin.
Večkrat smo že odločali o aktih, katerih nismo razumeli. Če so delavci večkrat izigrani, zaupanje v predloge upade. Delo na našem traku je prijetno. Ženske rade delajo, saj razumejo dodatne naloge. Če bi vsak tako delal kot delavka na tekočem traku, bi bili rezultati poslovanja boljši. Razen malice in desetminutnega odmora delamo neprekinjeno dopoldne in popoldne. Še vedno verjamemo, da bomo s tem dosegli ugodnejše rezultate poslovanja."
Alojz Boc
št. 32., 21. septembra 1987
stran 11
Iskra Elementi
Tudi 10-letno delo PE Solčava je del 35-letnega uspešnega razvoja Feritov
Delavci TOZD Feriti te dni beležijo že 35 letnico svojega delovanja, obenem pa se izteka 10 let, kar so v gorski vasici Solčavi na začetku Logarske doline ustanovili manjši obrat, ki je *v tem obdobju z dobrimi delovnimi rezultati že upravičil pravilnost takratne odločitve Iskrinih strokovnjakov. Skupno z novo zgrajenimi proizvodnimi prostori na Ljubnem, ki so jih slovesno predali namenu pred letom dni, so tako dane trdne osnove in pogoji za razvoj moderne elektronske industrije, s tem pa tudi vsesplošnega napredka kraja in okolice.
Zaposleni temeljne organizacije Feriti so se odločili, da svoje jubileje obeležijo skromno, s svečano sejo delavskega sveta, ki je predstavljala tudi simbolično zahvalo sodelavcem, ki si že 10,20, ali 30 let prizadevajo za razcvet tovarne.
Slovesnost se je pričela z nastopom pevskega zbora delavk iz poslovne enote Solčava, ki priča, da delavci poleg vsakodnevnih naporov najdejo čas in voljo tudi za kulturno udejstvovanje. Občinstvo so navdušili tudi najmlajši iz VVZ Solčava s prisrčnim in spontanim pevskim in plesnim nastopom.
Direktor TOZD Feriti Dušan Dolničarje ob jubilejih razmišljal o prehojeni poti in nakazal tudi dolgoročnejše razvojne perspektive:
Človek, kar verjeti ne more, da je minilo že 10 let odkar smo tu v Solčavi, na močno željo krajanov, ob prizadevanjih Krajevne skupnosti ter pomoči Občine odprli to poslovno enoto ISKRINE Tovarne Feritov, ki je danes prijeten sodoben obrat in daje zaposlitev 41 delavcev. Nekaj je bilo nezaupljivežev, ki so dvomili v dolgo življenje tega obrata, ki stoji tako globoko v dolini in je tako oddaljen od matične Tovarne. Imeli so slabe izkušnje s podobnimi primeri iz preteklosti. Očitno so se zmotili. To ni bil obrat, odprt zgolj na politični osnovi, ampak je imel svoj ekonomski in poslovni temelj: dobro programsko smer, strokovno zaledje v matični tovarni ter pridne roke delavk in delavcev, ki se zavedajo, da je dobro delovanje enote v tem kraju, odvisno tudi od njihovega odnosa do dela.
Starostna sestava prvih 18 delavk je bila dosti višja, danes pa se je kolektiv povprečno pomladil, kljub temu, da slavi 10-letnico in ima že 13 jubilantov ter nekaj upokojencev, samo iz te enote. To je dokaz, da se za-
posluje vedno več mladih delavk. S tem smo dosegli ustavitev odhajanja mladih iz Doline in domačij, kar je bil tudi eden od ciljev ustanovitve tega obrata. Še več: čeprav nam pri vsakdanjem delu hodi narobe, smo veseli, da je največji delež porodniških dopustov prav v tem delu TOZD-a, kar pomeni, da Slovenci v tej prelepi Dolini in pobočjih ob njej, ne bomo izumrli. Proslavljati na veliki nogi, v času tako globoke družbene in ekonomske krize, kot jo preživljamo, ni primerno, niti prijetno. Zato smo tudi mi zasnovali današnje proslavljanje skromno, kljub temu, da s 10-letnico obstoja PE Solčava slavimo tudi 35 let odkar smo v ISKRI oziroma takratnem institutu za elektrozveze začeli razvijati feritne materiale.
Se lani, ko smo otvarjali enega najlepših obratov ISKRE — na Ljubnem, smo se hvalili, da zadnjih 15 let v Feritih nismo imeli nobene krize - da smo kos vsem tudi zunanjim negativnim vplivom. Letos tega ne bi mogli vec trditi, če smo kritični, kot v Feritih znamo biti. Menim, da smo tudi mi nekoliko klonili epatiji okolja. Tudi pri nas je popustila osebna odgovornost za izpeljavo sprejetih nalog,
popustiti smo s sledenjem zahtev po višji kvaliteti izdelkov, ki jih terja tržišče. Zato nam ne rastejo proizvodnja, produktivnost in kvaliteta tako kot bi nam lahko, z ozirom na vlaganja, ki so bila v zadnjih letih dokaj intenzivna. Hude krče na to temo doživljamo v tem času posebno v proizvodnji feritov v Stegnah.
Še bolj so zaznavni, ker obenem vzgajamo novo mlajšo generacijo strokovnih in vodstvenih kadrov. Morda pa je bolje, da te krče prebolimo sedaj—to je celo del strategije vodenja TOZD—da bomo bolje pripravljeni na neusmiljeno konkurenčnost, ki bo prišla s tržnim gospodarstvom, ki mora nujno slediti katastrofalnemu ekonomskemu stanju v katerem se nahaja naša družba sedaj.
Kritičnosti do lastnega dela nam v Feritih nikoli ni manjkalo, zato tudi danes ob proslavljanju nisem mogel mimo tega. Situacija pa prav gotovo za Ferite ni alarmantna. Kljub vsem slabosti smo še vedno tudi po vseh najnovejših kazalcih nad povprečjem dejavnosti in tudi celotnega gospodarstva Slovenije, kar pa nas seveda ne sme zavajati. Ne smemo se zadovoljiti s tem, da bomo slabi med še slabšimi, moramo biti dobri po drugih, ne jugoslovanskih merilih, če si hočemo zagotoviti dobro prihodnost.
Zato se ne smemo predati stagnaciji. Kljub temu, da imamo polne roke dela s premagovanjem sedanje krize, moramo skrbeti za intenzivni nadaljnji razvoj, čeprav preudarno, da ne rečem previdno, kar zadeva vlaganja. Naši načrti v SR planu so še vedno aktualni, kot pred tremi leti ko smo jih postavljali. Poleg že realiziranih ciljev, moramo: razviti in vpeljati v proizvodnjo še nove kvalitete mehkih in trdih feritov.
Priznanja in nagrade ter spominsko darilo za 10. letno delo v Iskri je prejelo 23 delavcev: Cigala Marjja, Gradišek Verona, Gramc Jelka, Grudnik Pavla, Ipavec Marija, Jurjovec Arpali-ja,Karapetrovič Ranko, Knez Ivana, Kramar Marija (Štiftar), Mlačnik Marija, Nadvežnik Ivanka, Orešnik Marija, Pečovnik Terezija, Perič Dragica, Poličnik Marija, Ristič Anka, Robnik Breda, SeHšnik Franc, Slapnik Ida, Solar Alenka, Strnad Liljana in Šuštaršič Borivoj.
Že 20 let se trudijo in vlagajo svoje znanje in moči: Dolinar Brane, Dolničar Dušan, Japelj Janez Pečelin Alojz.
Ulrih Magda pa že kar 30 let izkazuje zvestobo TOZD Feriti.
—	nove moderne miniaturne izvedbe navitih komponent
—	vpeljati v proizvodnjo večji asortiman termistorjev in pozistorjev
—	mehanizirati izdelavo navitih komponent do največje mere
—	dvigniti moramo kvaliteto in produktivnost meritev in sortiranja
Na vseh teh nalogah se dela in uspele bodo! Ob sprotnem opremljanju s posameznimi stroji moramo po finančnem predahu po dveh skoraj zaporednih večjih investicijah — pripraviti in začeti z gradnjo obrata trdih feritov, čeprav skoraj ne verjamem, da ga bomo do konca srednjeročnega obdobja t. j. do leta 90. že tudi končali.
Dela na pripravi projekta se začenjajo. Potrebe tržišča po teh izdelkih terjajo povečane kapacitete in nove kvalitete, kljub zoženim možnostim vlaganj v tem času. Vse odločitve pa morajo biti skrajno pretehtane in ekonomsko utemeljene. Tako smo se ravnali tudi pri elektrarni, za katero ste se zavzemali krajani Solčave. Ker ekonomike ni pokazala, jo nismo investirali. Morda jo še kdaj bomo, drugačno, pod drugimi pogoji.
Naj ob koncu čestitam vsem članom kolektiva PE Solčava ob 10-letnem jubileju njihovega obrata. Posebna zahvala na njihov prispevek k razvoju tovarne in čestitke, pa gredo jubilantom 10, 20 in celo 30-letnega dela v Feritih, oziroma v Iskri.
Zoran Polič, direktor DO Elementi je v pozdravnem nagovoru čestital vsem jubilantom, in obenem pa opozoril da so predvsem ljudje nosilci razvoja. Prave ljudi na prava mesta je vodilo, ki bi se moralo še bolj kot doslej uveljaviti tudi v Iskri.
6 pomenu poslovne enote v Solčavi in njeni vlogi pri razvoju kraja in širšega področja je spregovoril predsednik KS Damijan Havdej:
Ko praznujemo 35 letnico delovanja Iskra feriti in 10 letnico PE Solčava mi je čast, da v imenu Krajevne skupnosti Solčava čestitam temu jubileju, kakor tudi vsem jubilantom, delavcem, ki prejmejo priznanja ter vsem ostalim. Ko čestitamo za prehojeno pot moramo vedeti, da je bilo vloženo mnogo truda in napora kakor tudi dobre volje, da ste oprav li vsa začeta dela kakor tudi za aktivno poslovanje naše poslovne enote Solčava.
Rad bi omenil Solčavo, kot zadnjo gorsko vasico v Savinjski dolini — koliko je bilo pomislekov za ustanovitev tega obrata, koliko bo možnosti za to poslovanje radi oddaljenosti kakor tudi zaposlitve, Solčavani smo hvaležni vsem, ki ste nas podprli, dali možnost, da je Solčava ostala naseljena. Čeprav je bilo takrat mnogo mladih prisiljenih iskati zaposlitev drugod se je z ustanovitvijo tega
Damijan Havdej
obrata ponudila možnost predvsem ženski delovni sili ostati v domačem okolju in si ustvarjati tukaj družinsko življenje.
Med NOV je Solčava na svojem območju nudila zatočišča mnogim, ki so se borili za svobodo, posebno enote Koroških odredov so na tem območju imele bolnice razne delavnice in ravno ti borci so tudi sedaj dokazali svojo solidarnost in poskrbeli Solčavanom za boljši jutri z ustanovitvijo tega obrata.
Zato bi se ob praznovanju 10 letnice obstoja tega obrata najiskreneje zahvalil
vsem, ki so vlagali svoj trud za ustanovitev ISKRA FERITI: enota Solčava:
Koroškim borcem: — skupščini občine Mozirje takratnim članom sveta KS Solčava kot pobudnikom: Posebna zahvala direktorju za aktivno poslovanje: Dušanu Dolničarju, in kolektivu za njegovo vlaganje doseganje planov, da se podjetje razvija in daje možnost še za večje zaposlitve.
Predstavnik občine Mozirje je navzoče pozdravil v imenu občinskih teles in samoupravnih organov, jim čestital za delovne uspehe in poudaril pomen obeh poslovnih enot za razvoj kraja ter zaželel še nadaljnje zgledno sodelovanje z delavci Iskre.
Nekateri pokazatelji polletnega poslovanja v TOZD Feriti
Proizvodnjo je realizirana v višini 65% plana.
Celotni prihodek so dosegli v višini 51 % plana, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa je višji za 128%.
Delež izvoza v CP je zaradi visoke neplačane realizacije le 25,53%.
Izvoz se giblje v višini 48% plana, glede na izredno slabo realizacijo v lanskem 1. polletju pa je višji kar za 38%.
Uvoz repromateriala je dosežen v višini 40% plana in je za 6% nižji od realiziranega v 1.6.1986. Razmerje med izvozom in uvozom znaša 1,79 :1 in je boljše od načrtovanega, ki je 1,50 :1.
Zaloge: Kljub prizadevanjim za znižanje, le-te zaradi podražitev vrednostno še vedno naraščajo in s tem poslabšujejo likvidnost ter uspešnost našega poslovanja. Rezultati akcije za znižanje zalog bodo znani šele pri obravnavi 9-mesečnega poslovanja.
Stroške oziroma porabljena sredstva smo realizirali v višini 49% plana, v primerjavi z istim obdobjem lani pa so višji za 121 %. Pri tem so se stroški surovin in materialov na delovni nalog v drugem trimesečju povečali v primerjavi s prvim kar za 16%.
Dohodek je ustvarjen v višini 54% planiranega in je za 140% več kot v enakem lanskem obdobju.
Čisti dohodek je realiziran v višini 52% planiranega in je za 130% višji od realiziranega v 1. polletju 1986.
Za poslovni sklad je tako »ostalo” 19,9 mrd. S din ali le 3,3 mrd. S din več kot v 1. trimesečju. To pa je tudi le za 47% več kot v istem lanskem obdobju.
Delež proizvodnje v PE Ljubno in Solčava se je povečal za 4% glede na isto obdobje lani in predstavlja 24,59% celotne proizvodnje. Delež BODPE Ljubno—Solčava v masi BOD znaša 25,46%, kar pomeni, da so ustvarili dohodek v višini 460,837.710 din in je glede na isto obdobje lani višji za 167%. (IND 267).
Referendum razpisan za
Delavski svet delovne organizacije je na predlog odbora za organizacijo in kadre ter razvoj samoupravljanja na svojem 6. rednem zasedanju dne 8. 9.1987 na podlagi 153. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo ter stališč pristojnih organov temeljnih organizacij določil predlog samoupravnih sporazumov o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, upoštevaje pri tem pripombe in predloge iz poprejšnje obravnave, ki je tekla v času od 15.7. do 20. 8.1987.
Z razlogi, ki narekujejo spreminjanje oz. dopolnjevanje cit. samoupravnih sporazumov, prav tako pa tudi pravilnikov temeljnih organizacij, ki urejajo razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, so bili delavci seznanjeni v času poprejšnje obravnave v posebnem pismenem gradivu z dne 15. 7. 1987, objavljenem skupaj z osnutki navedenih samoupravnih sporazumov.
Uskladitev samoupravnih spo- . rarazumov o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo z družbenima dogovoroma o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SFR Jugoslaviji in SR Sloveniji, terja zakon o celotnem prihodku in dohodku, ki neusklajenost samoupravnih splošnih aktov z cit. družbenim dogovorom sankcionira tako, da sme temeljna organizacija izplačevati bruto osebne dohodke iz živega dela največ do zneska 80% povprečnega mesečnega bruto osebnega dohodka na delavca v tej organizaciji za predhodno leto, obračun po samoupravnem splošnem aktu oz. zveznem zakonu, povečan za odstotek rasti povprečja življenjskih stroškov v obračunskem obdobju v primerjavi s povprečjem življenjskih stroškov v predhodnem letu v SFRJ in sicer vse dokler ne uskladi samoupravnega splošnega akta glede razporejanja čistega dohodka z zakonom, samoupravnim sporazumom oz. družbenim dogovorom.
Delavski svet delovne organizacije je določil gornji predlog v skladu s »Programom usklajevanja samoupravnih splošnih aktov o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v delov-
ni organizaciji z dne 10.6.1987”, sprejetim na priporočilo Občinskega odbora za spremljanje izvajanja usmeritev družbenega dogovora skupščine občine Ljub-Ijana-Šiška, kateremu bo treba predložiti sprejete samoupravne splošne akte.
Po 87. členu zakona o celotnem prihodku in dohodku je odbor pooblaščen, da izda potrdilo o usklajenosti samoupravnih splošnih aktov z družbenim dogovorom.
Pri določitvi predloga je delavski svet upošteval besedilo obeh osnutkov s tem, da je v samoupravnem sporazumu o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka dopolnil 19. člen glede opredelitve deleža bruto osebnih dohodkov, ki se razporeja za potrebe neposredne skupne porabe, v samoupravnem sporazumu o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo pa je delavski svet deloma preoblikoval določbe o neposredni skupni porabi (v IV. poglavju), se opredelil za upoštevanje variantnega predloga, po katerem se določa osebni dohodek na podlagi delovne dobe (45. a člen), ter izločil člena 48. a in 48. b (korekcijski faktor za minulo delo), upoštevajoč usmeritve iz panožnega samoupravnega sporazuma in usmeritve, sprejete v okviru SOZD ISKRA; drugi popravki besedila (v 47., 57. in 59. a členu) bodo prispevali k večji jasnosti cit. določb.
Delavski svet delovne organizacije je hkrati z določitvijo predlogov razpisal tudi referendum za sprejem predlogov obeh samoupravnih sporazumov in določil, da bo glasovanje v vseh temelj-
nih organizacijah v četrtek, 24.9. 1987.
Delavski svet delovne organizacije je pozival vse delavce, da se seznanijo ss predlaganimi spremembami in dopolnitvami samoupravnih sporazumov in glasujejo za njihov sprejem.
In katere so bistvene spremembe?
1) V samoupravnem sporazumu o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka, so v skladu z družbenim dogovorom na novo opredeljeni cilji, ki jih delavci TOZD zasledujejo, ko določajo in urejajo odnose pri planiranju ter razporejanju dohodka in čistega dohodka in ko razčlenjujejo skupne osnove in merila za razporejanje dohodka in čistega dohodka. Pri planiranju dohodka in njegovem razporejanju se bodo uporabljali kazalniki in izhodiščne vrednosti, ki jih določa republiški družbeni dogovor. Istočasno spremembe sporazuma ohranjajo možnost medsebojnega usklajevanja ravni sredstev za OD in skupno porabo na ravni DO, pri čemer bo mogoče v planu DO dogovoriti tudi druga delitvena razmerja.
Ugotavljanje in razporejanje dohodka je usklajeno z določbami zakona o celotnem prihodku in dohodku.
Bistvene novosti, ki veljajo pri oblikovanju sredstev za bruto OD in skupno porabo po družbenem dogovoru so zlasti: določanje izhodiščnih vrednosti in ugotavljanje ravni uspešnosti gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Raven uspešnosti gospodarjenja pa se bo ugotavljala glede na povprečni bruto OD in povpreč-
četrtek, 24septembra
no skupno porabo na delavca v gospodarstvu SRS, število delavcev in faktor odstopanja povprečnih OD od gospodarstva v SRS ter glede na akumulacijsko stopnjo v panogi in povprečno uporabljenimi sredstvi TOZD. Obseg sredstev za bruto OD in skupno porabo se bo oblikoval glede na tako določene izhodiščne vrednosti na število delavcev in doseženo raven uspešnosti gospodarjenja TOZD. Pri usklajevanju sredstev za OD in skupno porabo v DO se bo kot kriterij za prerazporeditev ugotovljenih sredstev med TOZD in uspešnost gospodarjenja posamezne TOZD glede na DO.
OD na podlagi živega dela se bodo ugotavljali in delili glede na planirane in dosežene rezultate dela, upoštevajoč skupna izhodišča za ugotavljanje in primerjanje zahtevnosti del in nalog v skladu z družbenim dogovorom.
Pri določanju deleža OD na podlagi minulega dela v celotnih sredstvih za OD pa bodo morali biti upoštevani deleži, kakor jih opredeljuje družbeni dogovor v SRS.
2.	V samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo pa se pri osnovah in merilih za delitev OD na podlagi živega dela osnovama zahtevnosti dela in delovne uspešnosti pridružuje še delovna doba, pri čemer se upošteva tako skupna delovna doba kot delovna v DO (20%).
Ugotavljanje delovne uspešnosti delavca se postavlja na nekatere nove osnove, pri čemer izhajamo iz možnosti uporabe več meril s ciljem, ugotoviti delovnič prispevek k uresničevanju skupnih ciljev poslovanja in razvoja TOZD, motivirati delavce za doseganje in preseganje planiranih rezultatov dela ter zagotoviti ustrezne razlike v delitvi sredstev za OD delavcev, ki pri delu dosegajo boljše rezultate od drugih. Delovna uspešnost se bo tako lahko ugotavljala na ravni TOZD, organizacijske enote ali delovne skupine. Merila so lahko individualna ali skupin-
ska. Za vsako merilo pa se določa tudi faktor vplivnosti, ki izraža težo posameznega merila.
Pri delitvi sredstev za OD na podlagi minulega dela se uvajata novi osnovi, ki jih bo potrebno upoštevati in sicer; OD delavca iz živega dela in OD delavca v letih, ko je prispeval k ustvarjanju akumulacije, izhajajoč pri tem iz dosežene akumulacijske stopnje v teh letih. Prri tej osnovi se upošteva raven akumulacije in raven OD v preteklih 3. letih. Iz primerjave teh ravni se ugotovi prispevek delavca k akumulaciji, pri čemer bo ta prispevek tem večji, čim večja je bila akumulacija ob nižjih OD v primerjavi s panogo v določenem obdobju. Družbeni dogovor tudi terja opredelitev višine zajamčenega OD nad višino, ki jo določa zakon. Sporazum določa višino 90% od osnove, ki jo sicer določa zakon o zajamčenem OD. Na novo je opredeljeno tudi poglavje o obračunavanju OD. Pri opredelitvi nadomestila OD delavcem, ki jim je opešala zmožnost za delo, ne gre za novo rešitev glede na to, da smo že poznali dodatek za zmanjšano delovno sposobnost.
Dodatek k OD opredeljuje družbeni dogovor kot denarne prejemke delavcev, ki delajo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa in niso upoštevani pri ugotavljanju zahtevnosti del oz. nalog. Osnovo za izplačevanje takih dodatkov določa družbeni dogovor SFRJ in sicer v odstotkih od tekočega OD oz. OD za živo delo. Na novo je opredeljena tudi skupna poraba, ki je sestavni del bruto OD; in sicer tisti del, ki je opredeljen kot neposredna skupna poraba (regres, jubilejne nagrade, nagrade ob upokojitvi itd). In sicer so nove osnove, po katerih se odmerjajo sredstva neposredne skupne uporabe — to so zneski povprečnih mesečnih OD na delavca v gospodarstvu republike, izplačani po predhodnem periodičnem obračunu oz. zaključnem računu, kar pomeni več sredstev za te namene v primerjavi z sedanjo opredelitvijo.
14. stran
št. 32., 21. septembra 1987
Tudi Japonci se zanimajo za naš varilni program
V	okviru 14. dnevnega bivanja v Evropi, je v ponedeljek, 7. septembra 10. članska delegacija strokovnjakov japonske varilne industrije obiskalatudi delovni organizaciji Avtomatiko in Elektro-optiko.
V	zaključi >m delu obiska so si
gostje ogledali še video program iz varilstva, v delovni organizaciji Elektrooptika pa demonstracijo laserskega varjenja.
Morda še zanimivost. Ravno v tem času poteka v Birminghamu že tradicionalni mednarodni sejem varilstvo-Weldex, na katerem se bo Iskra-Avtomatika predstavila na razstavnem prostoru skupaj z VVelding Torch Compa-ny, VVigon UK. Sejemsko prireditev bo obiskala tudi omenjena japonska študijska skupina in si istočasno ogledala tudi našo tržno ponudbo.
Obstaja torej realna možnost, da se obojestransko sodelovanje ne bo zaokrožilo le na sejemskih nastopih oz. obiskih in ogledih, saj bi razširitev na poslovno-tehnično sodelovanje lahko prinesla ugodnosti in koristi enemu kot drugemu poslovnemu partner-
ISKRA ZORIN
TOZD Center za avtomatsko	/7+777
obdelavo podatkov CAOP	.
LJUBLJANA	MIKEv
Trg revolucije 3	Iskra softvvare
V okviru projektne naloge priprave organizacijsko-informacij-skega okolja za uvedbo črtastih (BAR) kod v Iskro, organizira ISKRA ZORIN TOZD CAOP dne 29. septembra 1987 ob 10 uri, v veliki sejni dvorani v PPC, Ljubljana, Trg revolucije 3,
Predstavitev možnosti uporabe črtastih (BAR) KOD
Program predstavitve:
—	opis bar-kod sistemov;
—	prednosti uporabe črtastih kod;
uporaba črtastih kod v proizvodnji, trgovini in poslovnem sistemu;
predstavitev konkretnih rešitev uporabe in ustrezne opre-
—	razprava.
Vljudno vabimo čim širši krog zainteresiranih
VSTOP PROST!
Mag. Džordž Krstič
Na obrtniškem sejmu predstavili storitveno in prodajno dejavnost
Na pravkar končanem 20., jubilejnem mednarodnem sejmu obrti v Celju so uspešno sodelovali tudi Iskrini serviserji. Na lični stojnici so predstavili svoja tri produktna področja —- od širokopo-trošnih izdelkov, preko telefonije ter napajalnih naprav in električnih pastirjev do merilne tehnike in urnih mehanizmov. Seveda so na sejmu predstavili tudi lasten izdelek, to je posredovalec informacij, ki ga sami izdelujejo v manjših serijah in ga pri kupcih tudi montirajo.
Posredovalec informacij je razvil Iskrin serviser iz CTSO-ja v Rožni dolini v Ljubljani Franc
Pirc. Za napravo je dobil tako v Iskri kot tudi zunaj nje več priznanj, med drugimi tudi nagrado viške občine za inovativno delo.
Osnovni namen nastopa Iskrinih serviserjev na celjskem obrtniškem sejmu je bil predstaviti obiskovalcem obe dejavnosti DO
Ojstrica
2349
Le še trije planinski izleti v organizaciji PD Iskra bodo v tej sezoni: najprej izlet na Ojstrico, nato skupaj s sekcijo Iskrinih kranjskih organizacij na Kepo, predvidoma 24. oktobra pa bo izlet v neznano.
Izlet na Ojstrico v Kamniških Alpah bo ze v soboto, 26. septembra. Več o izletu vam bo seveda lahko povedal njegov vodja, mi pa naj zapišemo ie to, da Se bomo udeleženci zbrali ob pol sedmih zjutraj pod uro na ljubljanski železniški postaji in se z rednim avtobusom odpeljali do Kamniške Bistrice. Od tam se bomo podali skozi Repov kot na Srebrno sedlo, nato pa preko Korošice na Ojstrico. V dolino se bomo vrnili čez Kamniško sedlo. Prijetna tura, kaj ne?
Izlet bo vodil Tone Burger, ki ima v službi tale telefon: 572-247.
Iskra Servis, to je storitveno in prodajno. Obrtniški sejem pa ni edina takšna prireditev, na katerih predstavljajo svoje delo — redno sodelujejo tudi na drugih sejmih, kot na primer na kranjskem sejmu kooperacij, že v kratkem, to je od 5. do 9. oktobra pa jih bomo srečali tudi na Iskrini stojnici na gospodarskem razstavišču v Ljubljani na sejmu Sodobna elektronika.
Morda še nekaj podatkov o pravkar končanem obrtniškem sejmu v Celju. Skupno se je na njem predstavilo 3000 razstav-Ijalcev, od tega nekaj tudi iz Avstrije, Madžarske, ZR Nemčije in Italije. Poznana je afera, ker so trije večji slovenski razstavljalci odpovedali sodelovanje na sejmu, ker niso hoteli razstavljati pod velikimi šotori, toda prihodnje leto bo na sejmišču v Celju že nova velika dvorana in takšne hude krvi verjetno ne bo več. Novinarjem so tokrat še postregli s podatkom, da je bila na jubilejnem sejmu le slaba desetina razstavnih prostorov pod velikimi šotori.
LD
SOZD Iskra
Izobraževalni center
Ljubljana
razpisuje strokovno izpopolnjevanje na temo:
Lastnosti in način preverjanja materialov (kontrolna tehnologija III. del) v času od 26. 10. — 30. 10. 1987
Strokovno izpopolnjevanje je namenjeno tehnologom kontrole kakovosti, delavcem v RR dejavnosti in drugim delavcem, ki se ukvarjajo s planiranjem kakovosti in tehnologijo kontrole.
Program izpopolnjevanja sodi v sklop programov ža izpopolnjevanje kontrolnih tehnologov v Iskri:
1.	Osnove kakovosti in statistične metode
2.	Metrologija in preizkušanje
3.	Lastnosti in način preverjanja materialov
4.	Izdelovanje kontrolne tehnologije
VSEBINA: udeleženci seminarja se bodo seznanili z materiali na področju elektroindustrije, njihovimi lastnostmi in metodami preizkušanja.
Prikazani bodo tudi razvojni trendi na področju razvoja in uporabe materialov v elektroindustriji s posebnim poudarkom v elektronski industriji.
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM:
1.	Vpliv vezi in strukture na lastnosti materialov
2.	Kovinski materiali — železne kovine, neželezne kovine, magnetni materiali, kontaktni materiali, spajkalne zlitine,
3.	Nekovinski materiali: keramika in stekla v elektroniki
4.	Polprevodniški materiali
5.	Umetne mase: termoplasti, duroplasti, elastomeri
6.	Degradacije materialov
ČAS IN KRAJ: s programom strokovnega izpopolnjevanja bomo začeli v ponedeljek 26.10.1987 ob 9. uri v hotelu Transturist, Škofja Loka. Zaključek seminarja-bo 30.10. 87 ob 17. uri.
NOSILEC PROGRAMA: Iskra Kibernetika, TOZD Razvojno-tehnološki center
VODJA PROGRAMA: dr. Ciril Zevnik, dipl. ing. metalurg
PRIJAVE: Prijavnice pošljite najkasneje do 19.10.1987 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3, etaža
Podrobnejše informacije o organizaciji seminarja lahko dobite pri Miši Čehovin na tel.: 061; 222-212.
[_____ Iskra ZORIN .....................
Uporaba projektne tehnologije v Iskri
Pred približno dvajsetimi leti je bila Iskra med prvimi organizacijami v Sloveniji, ki je pričela z raziskovanjem in uporabo projektne tehnologije. Tudi danes je Iskra pred pionirskim korakom, pred uvajanjem poenotene kakovostne projektne tehnologije po celi Iskri. Sodobni pristopi na osebnih računalnikih bodo omogočili zanesljivejši in hitrejši razvoj novih izdelkov, boljše vodenje velikih in kompleksnih projektov, doma in v zamejstvu, pravočasno oblikovanje letnih planov ter boljše obvladovanje matrične in projektne organiziranosti.
V	poznih šestdesetih letih je Iskra preizkusila prve pakete za mrežno planiranje na računalniku (npr. v takratni Elektromehaniki v Kranju dr. Marko Rant in Franc Kuhar).
Leta 1967 je pokojni mag. Mitja Klopčič, nazadnje leta 1981 direktor razvoja programske opreme v TOZD Računalniki, Ljubljana, objavil prvo monografijo o mrežnem planiranju na Slovenskem, pod naslovom, ki danes sicer zveni arhaično: Omrežno planiranje (v izdaji Zavoda za tehnično izobraževanje, Ljubljana). Medtem ko pišem te vrstice, se z dolžnim spoštovanjem spominjam svojega prijatelja Mitje, ki nas je pred šestimi leti zapustil, tako nenadoma in prezgodaj.
V	sedemdesetih letih, zlasti v obdobju 1974—1977, po postavitvi znanega paketa za obvladovanje projektov OPTIMA na Republiškem računalniškem centru v Ljubljani, je veliko delal na raziskovanju, popularizaciji in uporabi projektnih pristopov, pokojni Mario JeJež, dipl. ing. Bil je med prvimi pri nas, ki je izpostavil prednosti uporabe pre-dhoniško-aktivnostnih mrež in mul-tiprojektov (ali kakor je to on imenoval, mreže mrežnih planov). Spominjam se ga, kot izrednega tovariša, zelo prizadevnega in pridnega strokovnjaka, obenem dobrega teoretika in praktika. Julija 1975 je takratni Iskra — Institut za prenosno tehnikov Ljubljani izdal njegovo lepo napisano knjigo »Uvod v mrežno planiranje”. Menim, da že naslov knjige izraža njegovo skromnost, kajti knjiga je več kot zgolj uvod — večkrat sem jo uporabljal pri svojem delu in tudi navajal v svojih prispevkih.
V	zgodnjih osemdesetih letih (1980—82) sva s sodelavko iz TOZD CAOP, dipl. mat. Vanjo Kužnik, precej delala s paketom OPTIMA, organizacijsko in programsko sva dopolnila pristope uporabe in v določenem obdobju redno uporabljala te pristope na tipiziranem (matičnem) mrežnem planu razvoja programske opreme.
Osrednja pomanjkljivost takratne projektne tehnologije je bilo pomanjkanje interaktivnih računalniških pristopov in zaradi tega tudi
resnične širine uporabe te tehnologije v praksi. Je pa to bilo obdobje, ko se je »kovalo" in preizkušalo vodenje projektov in organizirano skupinsko (timsko) delo ko se je utirala pot matrični in projektni miselnosti in ustreznim znanjem. Ta proces še zmeraj ni dokončn in se vsi skupaj še premalo poslužujemo projektnih pristopov.
Pred letom dni je dipl. ing. Boris Volk iz DO Avtomatike, TOZD AVN v glasilu Iskra (št. 32, 22. 09.1986, str. 14—15) pod naslovom »Projektno vodenje? seveda, vendar...” lepo izpostavil tri osrednje razloge za nekatere neustrezne rezultate naših projektov:
1.	pomanjkljivo definiranje izhodiščnih parametrov projekta;
2.	pomanjkanje izkušenj posameznih vodij projektov in
3.	pomanjkanje znanja in pripomočkov za planiranje (in aktivno spremljanje, op. D.K) projektov.
Dal je tudi dober predlog, »da bi namreč morala organizirati vsaka večja organizacija, v kateri se neprestano odvija po več projektov, nekakšen center za metodiko projektov, ki bi bil opremljen z ustreznim kadrom, mikroračunalnikom in potrebno programsko opremo”. Prve kali takšnega pristopa se že
uspešno pojavljajo na nekaterih mestih po Iskri (recimo v Komercialnem inženiringu za trženje sistemov — KITS v Iskra Com-mercu).
Oktobra lansko leto smo se na posvetovanju »Informatizacija Iskre” zmenili, da moramo sodobnim projektnim pristopom v Iskri dati neprimerno večji poudarek. Kot rezultat te ciljne usmerjenosti in potrebe, da poiščemo najbolj ustrezno programsko opremo, smo v ISKRA ZORIN - TOZD CAOP preizkušali in izbirali pakete za vodenje projektov na osebnih računalnikih. Primerjava nekaterih pomembnejših lastnosti posameznih paketov je podana v preglednici 1.
Od paketov, ki smo jih pregledali, odstopa po dobrih performansah SUPER PROJECT PLUS, proizvajalca Computer Associates, ZDA.
Omogoča vse vrste povezav aktivnosti, oblikovanje podprojektov, povezavo projektov, ki uporabljajo iste vire, optimiranje virov po različnih kriterijih, sprotno časovno in stroškovno spremljanje izvajanja projektov, primerjave s plani ter prenose podatkov v preglednice SuperCalc4 ali Lotus 1-2-3.
V Iskri smo imeli do sedaj štiri predstavitve paketa SUPER PRO-
JECT in smo s paketom seznanili okoli 85 strokovnjakov, ki so ocenili paket kot zelo ustrezen za Iskro.
Z zastopnikom proizvajalca v Jugoslaviji CA-Metalka, smo vzpostavili stike in dobili ponudbo za neomenjeno licenčno razmnoževanje paketa v Iskri.
Priporočili smo nakup paketa SUPER PROJECT PLUS z združevanjem potrebnih sredstev v vseh DO Iskre. Na sestanku dne 26. avgusta smo se zmenili za ključ (kriterij) deleža vsake posamezne delovne organizacije. V sedanjem obdobju poteka dokončna odločitev za nakup v vsaki posamezni organizaciji in lahko upamo, da bomo kmalu vsi zainteresirani imeli na osebnih računalnikih najsodobnejšo projektno tehnologijo.
Pobrigali smo se tudi za masovno izobraževanje iz Vodenja projektov s pomočjo paketa SUPER PROJECT PLUS na osebnem računalniku in v dnevih 24. in 25. septembra organiziramo dvodnevni tečaj pod ugodnimi pogoji. Udeleženci tečaja bodo dobili tudi ustrezno literaturo v slovenščini (Prijavite se lahko na TOZD CAOP, Brijona Krajnc, tel. 061: 213-213, int. 34-74).
Kolikšna je potreba za ustreznim projektnim vodenjem in organiziranjem v naši družbi, je priča tudi skorajšne posvetovanje, ki bo v KD Ivana Cankarja v Ljubljani, v dh od 26. — 27. novembra, prav na to temo »Projekti in razvoj” v organizaciji VEKŠ Maribor pod pokroviteljstvom IS SRS ter RK za raziskovalno delo in tehnologijo.
Upamo, da se bo Iskra aktivno udeležila tudi tega posvetovanja.
Mag. D. Krstič
Primerjava paketov za vodenje projektov na osebnih računalnikih
Paket in proizvajalec	analiza multi-. projek.	uprav- ljanje virov	kole- dar virov	inter aktiv PERT	plo- ter ?
ABT VVORKBENCH (Applied Business Techn)	DA	delno	NE	DA	NE
HARVARD TOTAL ROJECT MAN. (Softvvare)	NE	NE	NE	delno	NE
HORNET 4000 (Claarmont Controls Ltd.)	NE	NE	NE	delno	DA
M S PROJECT (Microsoft Corporation)	NE	NE	DA	delno	NE
N1100 (Nichols)	NE	DA	DA	NE	NE
PERT MASTER (VVestminster Softvvare)	NE	NE -	DA	NE	DA
PROJECT SCHEDULER NETVVORK (Scitor)	NE	delno	NE	delno	DA
OICKNET (P D S 1)	NE	NE	NE	delno	NE
SUPER PROJECT (Computer Associates)	NE	NE	NE	DA	DA
SUPER PROJECT + (Computer Associates)	DA	DA	DA	DA	DA
TIME LINE (Breakthrough Corporation)	NE	DA	NE	delno	NE
V1EW POINT (Computer Aided Management)	DA	DA	NE	DA	NE
Podlistek
Naš sogovornik: Anton Lovko
1972 leta zelo povečana proizvodnja
Pričevanje našega sobesednika se približuje h koncu. Ugotovila sva, da je bilo v preteklosti objavljenega g gradiva o Žarnicah v našem glasilu sorazmerno malo, zato za konec ponatisnimo še sestavek o »Žarnicah”, ki gaje objavilo naše glasilo 26. avgusta 1972. leta.
Danes malo več prostora namenimo obratu tovarne elementov za elektroniko »Žarnice”, o katerem pravzaprav že lep čas nismo slišali. V ta namen je naš sodelavec obiskal vodjo obrata Antona Lovka in se z njim na široko pogovarjal o delu, problemih in uspehih dvestočlan-skega delovnega kolektiva, ki edini v tej naši tovarni še ni prišel do ustreznejših delovnih prostorov, v katerih bi zaposlenim zagotovili znosnejše pogoje za uspešno ddeio.
Ko prideš na skrito in tesno dvorišče v Kotnikovi 16 v Ljubljani, prav gotovo ne pričakuješ, da boš v teh neuglednih in sorazmerno tesnih prostorih našel resnejšo proizvodnjo, ki zaposluje kar dvesto delavk in delavcev. Pa vendar so tu že dolgo vrsto let, marljivo delajo, se borijo z neštetimi težavami, a se uspešno razvijajo, četudi dandanes, kljub povečanim potrebam tr-
ga doma in v tujini in modernejšim proizvodnim napravam svojih zmogljivosti ne morejo več povečati.
Letošnja proizvodna naloga obrata »Žarnice” presega že 6,5 milijonov žarnic za dolgo vrsto različnih avtomobilov, kar dosega vrednost približno 26,300.000 dinarjev. Tako visoke vrednosti pa prav gotovo ne bi zmogli doseči brez nove avtomatizirane proizvodne proge, ki je bila pač prvi pogoj za povečanje njihove proizvodnje. Iz Velike Britanije bi jo morali dobaviti, popolno in razumljivo temeljito preizkušeno, že lani, tako da bi s polno paro na njej lahko začeli proizvajati vsaj v ps prvim januarjem letošnjega leta.
Zakasnela dobava, ki jo je bilo delno krivo tudi zakasnelo plačilo, je povzročila, da je proizvodnja stekla šele pred kratkim in prav zato so v prvem polletju izdelali 47% letnih količin žarnic. Zaostanek si bodo vsekakor prizadevali do konca leta nadoknaditi, ker pa je tudi po dinamiki bila v drugem polletju že tako načrtovana (glede na novo avtomatizirano progo) občutno večja proizvodnja ta naloga zagotovo ne bo lahka.
Marjeta Vidmar porezuje kontaktne žice
Večino svojih izdelkov obrat »Žarnice” plasira na domačem trgu, kjer je spričo rasti proizvodnje vrste avtomobilov v državi dokajšnja konjunktura. Nekako šestino sedanje proizvodnje pa tudi izvažajo, predvsem v Zvhodno Nemčijo in delno tudi v Italijo.
Asortiment njihovih proizvodov
Delo na stroju za kitanje in cinjenje asimetričnih žarnic
Marica Peršin vlaga balone žarnic v stroj za zataljevanje
danes obsega široko izbiro avto-mobislkih žarnic, vendar si prizadevajo, da bi čimprej začeli tudi s proizvodnjo halogenih-jodovih žarnic, ki jih trg vse bolj želi. Tovrstno proizvodnjo načrtujejo.
Že ko je tekla izgradnja tovarne elementov za elektroniko na Stegnah, je bila tu celotna železna konstrukcija tudi za obrat »Žarnice", vendar je takrat zmanjkalo razpoložljivih sredstev za gradnjo. V takšnem stanju so se tedaj rajši odločili za nabavo avtomatizirane proizvodne proge. Zato pa se danes tem bolj določno kažejo nujne potrebe po novih proizvodnih prostorih, dovolj visokih, da bi v njih lahko instalirali ustrezne klimatske in prezračevalne naprave in tako zaposlenim ustvarili normalne delovne pogoje. T eežko sije namreč predstavljati, kako delavke in delavci lahko vzdržijo ob številnih plinskih
ognjih za zataljevanje, še zlasti, kadar poletna temperatura že zunaj doseže blizu trideset stopinj. K temu še slab zrak ob izgorevanju plina, pa mirno lahko rečemo, da njihovo delo ni nič kaj privlačno. Vendar — delavke in delavci obrata »Žarnice” vztrajajo, potrpijo v teh delovnih okoliščinah in se zavedajo, da jim le čim večja proizvodnja odpira pot v bodoče nove delovne pogoje, kjer bo nedvomno bolje poskrbljeno za zdravo in manj naporno delo.
Na tihem je bilo sicer upati, da bi že v letošnjem letu lahko zgradili nov objekt za obrat »Žarnice” na Stegnah, žal pa se želje delovnega kolektiva niso mogle uresničiti tudi zaradi težkega položaja, v katerem še je lani znašla tovarna elementov za elektroniko spričo svetovne recesije, ki je zavladala na področju elementov. K sreči se razmere na svetovnih trgih znova izboljšujejo in tako je upati, da bo tovarna uspela zbrati lastni potrebni delež sredstev za najetje kredita v banki, s katerim pa bi čimprej lahko tudi delovni kolektiv obrata »Žarnice” iz Kotnikove ulice preselili na Stegne, zagotovili mu ugodnejše delovne možnosti, hkrati pa ustvarili tudi pogoje za še večji obseg in izpopolnitev proizvodnega programaobrata.
Kolektiv obrata »Žarnice” pa tudi sicer, če odštejemo že dovolj poudarjene nemogoče delovne prostore, ni brez težav. Posebno občutne jim povzroča splošna nelikvidnost, ki se najbolj odraža v nabavi nekaterih uvoznih materialov. Le teh pogostokrat ni bilo mogoče pravočasno dvigniti na carini in ker jih niso imeli tudi na zalogi, je razumljivo prihajalo do zastojev v proizvodnji. Prizadevanja nabavne službe pa so bila letos k sreči bolj uspešna kot prej in tako je bilo zastojev iz teh razlogov manj.
Delovnemu kolektivu obrata »Žarnice" ob njihovih pogojih za delo in doseženih dosedanjih rezultatih predvsem želimo, da bi se mu čim prej uresničila dolgoletna želja — priti v nove delovne prostore, saj smo prepričani, da bo potem s svojo marljivostjo ustvaril še več.
Drugi o nas
• Ljubljanski Dnevnik piše o izvoznih uspehih žužemberške Iskre, ki načrtuje leta 1989 izvoz strojev v vrednosti 5 milijonov dolarjev. Tovarna je leta 1984 prvič izvozila opremo za proizvodnjo večslojnih kondenzatorjev. Prvi izvoz je bil na Kitajsko v vrednosti 400.000 dolarjev, lani so v Sovjetsko zvezo že izvozili stroje v vrednosti 1,6 milijona dolarjev, letos bo ta znesek večji še za 400.000 dolarjev, prihodnje leto načrtujejo izvoz strojev v vrednosti 3 milijonov dolarjev. Proizvodnja strojev bo kmalu predstavljala kar 30 odstotkov celotne realizacije. Za še večjo proizvodnjo bo potrebno povečati prostore in bolje opremiti strojni park. V Žužemberku že potekajo priprave za novo naložbo v vrednosti 2 milijarde dinarjev, ki bo že prihodnje leto omogočila proizvodnjo strojev za izvoz. Nastop na tujih trgih zahteva tudi nov kadrovski pristop. Zaposlovanje ne raste več, nekvalificiranih delavcev, ki gredo v pokoj, ne nadomeščajo več z novimi, če ti nimajo najmanj srednje šole.
• Revija za mladino Pionirski list že vrsto let na svojih straneh sistematično objavlja prispevka o modernih tehnologijah. Z letošnjim novim šolskim letom je list pričel na poljuden, otrokom razumljiv način v nadaljevanjih objavljati prispevke o robotih. Serija sestavkov bo bralce seznanjala z nastankom robotov, z njihovo uporabnostjo, pomenom robotizacije, osnovami robotike itd. Mladi bralci bodo zvedeli, kakšni so današnji roboti, kako so močni in združljivi, kakšna je njihova natančnost in vloga v gospodarstvu in širše.
•	V sobotni prilogi Dela je izšla anketa o vključevanju delovnih organizacij v carinsko cono v Ljubljani. Na vprašanje, kako je združeno delo pripravljeno na ta izziv, sta iz Iskre odgovarjala Jure Butina, direktor DO Iskra Videomatika in Peter Kavčič, pomočnik direktorja Iskra Elektrooptika. Jure Butina je dejal, da so v njegovem kolektivu že pred leti velik del izvozne proizvodnje usmerili tako, da bi uporabljali carinsko cono, saj so veliko komponent za izvozne artikle uvažali. To jim je povzročilo veliko poslovnih stroškov. Ker v tem času niso bile ustanovljene carinske cone, so morali uvožene materiale zamenjati z domačimi, zato zdaj nimajo posebnega interesa za sodelovanje v carinski coni. V naslednjih letih pa bodo verjetno spet začeli razmišljati o možnostih sodelovanja v coni.
•	Peter Kavčič iz Iskre Eleketrooptike pa je dejal, da se s tujimi partnerji ne morejo začeti pogovarjati, dokler so stvari še v zraku, saj še ne vedo, kakšni bodo pogoji zaposlovanja, uvoza itd. Program za
sodelovanje imajo, zato bo njihova marketinška služba (ko bodo pogoji znani), začela proučevati možnosti za vključevanje v carinsko cono.
•	Beograjski Privredni pregled je objavil širši prispevek o polletnih rezultatih poslovanja SOZD Iskra. Vrednost proizvodnje je v primeri z lanskim polletjem porasla za 5,3 odstotke, kar je ugodno glede na dejstvo, da je v celotni elektroindustriji Slovenije zabeležen padec za 1,6 odstotkov. Izgleda, da se postopoma kažejo prvi rezultati uresničevanja nekaterih glavnih ciljev poslovno-razvojne orientacije Iskre, ki so jih zastavili v začetku letošnjega leta. Na prvem mestu je izvoz, ki je v prvem polletju znašal 132 milijonov dolarjev, kar je 2,3 odstotka več kot v lanskem prvem polletju. Pozitivne premike je Iskra zabeležila tudi v zaposlovanju, ki se je zmanjšalo na 0,9 odstotka. Politika zaposlovanja je predvsem usmerjena na zaposlovanje deficitarnih visokoizobraženih strokovnjakov in bo ključno doprinesla k postopnemu prestrukturiranju starih, delovno intenzivnih proizvodnih programov. Kljub 8 milijardam dinarjev izgub ima Iskra skupaj preko 17 milijard dinarjev akumulacije. Letos bodo v Iskri mnogo pozornosti posvetili realizaciji nekaterih strateških investicij (optični kabli, računalniški sistemi, javne digitalne telefonske centrale, mikroelektronika itd.). Kar zadeva notranjo konsolidacijo bo osrednja pozornost namenjena razpravi o novem samoupravnem sporazumu o združevanju v SOZD ter programskem in poslovnem sodelovanju z velikimi sorodnimi sistemi doma in v svetu.
•	Ljubljanski Dnevnik piše o novih zmogljivostih za proizvodnjo optičnih vlaken, razvoja laserjev in termovizije Iskrine delovne organizacije Center za elektrooptiko. V tem kolektivu so namreč sredi gradnje nove naložbe, ki s 17 tisoč kvadratnimi metri uporabne površine pomeni že pravo malo novo tovarno. Novi objekt, ki stoji ob starem v Stegnah, so začeli graditi konec lanskega leta, poskusna proizvodnja pa naj bi predvidoma stekla marca prihodnje leto. Del prostorov bodo uporabljali za proizvodnjo nekaterih povsem novih programov. Največ si obetajo od novega programa optičnih telekomunikacij. Poleg tega naj bi bila nova naložba temelj za pospešitev proizvodnje in razvoja laserjev za različne namene. Tretja proizvodna novost, ki jo napovedujejo v Iskri—CEO, pa je termovizija, ki beleži različna toplotna sevanja. Uporablja se med drugim v medicini, pri raznih petrokemičnih in železarskih procesih, pri nadzoru toplotnih izgub posameznih stavb itd.
Iz tujega strokovnega tiska
Kontaktne leče
Medicinski strokovnjaki was-hingtonske univerze v St. Louisu so razvili kontaktne leče, ki se jih po uporabi vrže v smeti. Leta 1980 uvedene kontaktne leče za večmesečno uporabo so se namreč izkazale za škodljive. Povzročile so nevarne stranske učinke, ki jih sprva ni bilo zaznati. Nakopičene obloga beljakovin so ustvarile ugodno rastlišče bakterij. Le-te pa so povzročile težka vnetja. Nove kontaktne leče lahko uporabljajo ljudje le dva tedna, nato jih preprosto odvržejo. V ZDA jih predpiše optik ali okulist za tri mesece vnaprej. Nove leče so v poprečju cenejše od starih.
Obolele mačke
Pri zdravljenju obolelih mačk so ameriški znanstveniki odkrili presenetljiva dejstva glede mio-kardiopatije (splošen izraz za vse srčne bolezni). Veterinarji in raziskovalci živalske prehrane na kalifornijski univerzi v Davisu so ugotovili, da hrana obolelih živali nima dovolj taurina. Po tem, ko so mačkam dodali ustrezne doze te snovi (aminoetansulfonske kisline), se je normalizirala funkcija srca. Vzroki te živalske bolezni, za katero pogine v ZDA letno na
desettisoče mačk, so bili do sedaj neznani. Izsledki študije bodo zato tudi dobrodošli raziskovalcem obolenj človeške srčne mišice. Taurin, ki ga človeški organizem sam producira, je, kot kaže, pomembno okrepčilo za srčno mišico.
Super dizel
Mednarodne družbe naftnih derivatov, kot so Aral, Totai, Texaco, BP in Esso so dale na tržišče super dizel gorivo. Novo gorivo vsebuje aditive (kemične organske spojine, ki v zelo majhnih količinah, dodane mineralnim oljem oziroma naftnim proizvodom bistveno poboljšajo posamezne lastnosti). Mešanica aditivov in dizel goriva povzroča, da teče motor mirneje, izpušnik oddaja manj saj, dima in ogljikovega monoksida. Zaščita pred rjo je boljša, gorivo hitreje teče v tank, ker se ne peni. In končno: poraba goriva je nekaj manjša. Cena novega goriva je ista kot za starega.
Strokovnjaki so brž raziskali navedene prednosti in ugotovili, da gre pri tem za mnogo večjo reklamo, kot pa so dejanske koristi novega super dizel goriva.
Zbral, prevedel in priredil Marjan Kralj
Iskra
ISKRA ZORIN, o.sub.o. CAOP, b.o.
Trcj revolucije 3, 61000 Ljubljana (Brijona Krajnc)
Osnove uporabe osebnih računalnikov (PC) učilnica (K1)
Urnik
I.	Dan:
8.15-8.30 Uvod (Krstič)
8.30 -L- 9.45 Rokovanje s PC (Fabjančič)
10.30 — 11.30 MS-DOS 3.2 (Golob)
II.	45 — 13.45 Menu — za računalniško rabo PC (Fabjančič)
-II. Dan:
8.15 — 13.45 VVordstar — osnove popularnega besednega procesorja (Fabjančič)
VVordstar vaje (Fabjančič)
III.	Dan:
8.15 — 13.45 Lotus — osnove (Fabjančič)
Lotus —vaje (Fabjančič)
Prvi tečaj bo od 30.9. do 2.10., ponovljena pa od 14.10. do 16.10 in od 28. 10. do 30. 10. 1987.
Magister D. Krstič
Uspešna predstavitev Iskre
Rotomatike na sejmu v Poidenonu
2L. . ....       _ . & ..... ne hi bknrktili na tpr-
Živahno industrijsko središče v severni Italiji, mestece Pordenone, v pokrajini Furlaniji-Julijski krajini, približno 120 km oddaljeno od Nove Gorice, je privabilo od 4. do 13. septembra od vsepovsod mnogo poslovnežev, gospodarstvenikov in drugih obiskovalcev na letni tradicionalni že 41. vzorčni sejem mednarodnih razsežnosti. Razstavljale! so prikazali praktično vse, od igle do traktorja, zato se ni čuditi obisku, ki je bil po mnenju tamkajšnje direkcije sejma daleč nad pričakovanim.
V	najbolj obiskanem paviljonu, na dokaj posrečeno postavljenem in urejenem razstavnem prostoru, smo seveda zasjedili tudi napis Jugoslavije. Že bežen pogled na razstavljene eksponate pa nas je prepričal, da so vsi le iz Slovenije, še točneje, iz Severnoprimorske regije. Kar pa je še najbolj razveseljivo, glavno »besedo” na našem prostoru, na letošnjem sejmu pa je imela naša delovna organizacija Iskra Rotomatika Spodnja Idrija, ki je delček prostora »odstopila” tudi Iskri Kondenzatorji iz Semiča.
Ko smo omenili posrečeno izbran prostor, ne moremo mimo ugotovitve, da je Iskra Rotomatika razstavljala tik ob pordenonskem gigantu bele tehnike Zanussiju, torej ob njihovem pomembnem poslovnem partnerju, vendar o tem nekoliko več v nadaljevanju.
V	četrtek, 10. septembra, ko smo se mudili na sejmu, je bil dan Iskre. Poslovnežev in gospodarstvenikov, raznih kupcev njihovih izdelkov in dobaviteljev je bilo še več kot običajno. Tu so bili predstavniki Zanussija, na vljudnosti obisk je prišel celo sam direktor pordenonskega sejma, izmed domačinov pa naj omenimo predsednika medobčinske gospodarske zbornice severnoprimorske regije Davorina Škarabota, predsednico Skupščine občine Lidrija Ivico Kavčič, direktorja Rotomatike Edvarda Svetlika, vodjo komerciale Rotomatike Gorana Petka in druge.
Iskra Rotomatika je obiskovalcem njihovega razstavnega prostora prikazala vrsto zanimivih izdelkov. Tu so našle mesto črpalke za pralne in
pomivalne stroje Zanussi, črpalke za pralne stroje Gorenje, motorčki za ventilatorsko pečico za štedilnike, kolektor-ski motorji za fene in kavne mlinčke, rotorje in statorje za kompresorje itd., semiški kondenzatorji pa so prikazali paleto majhnih kondenzatorjev, zanimivih za tuje kupce.
Na sejmu smo zaprosili za izjavo tudi Davorina Skarabo-ta, predsednika medobčinske gospodarske zbornice Nova Gorica, ki nam je med drugim dejal: »Letos poteka že 4. leto, ko razstavljajo severnoprimorske delovne organizacije na našo pobudo na tem zanimivem sejmu. Zelo uspešno se je prvič predstavila tudi Iskra Rotomatika Spodnja Idrija. V njihovem proizvodnem programu so taki izdelki, ki so zanimivi za vrsto proizvajalcev bele tehnike, posebej še za Zanussi, zato ni zgolj slučaj,
da je njihov razstavni prostor tik ob Zanussiju. Z letošnjim nastopom Iskre že lahko govorimo o višjih oblikah sodelovanja, saj predstavljajo tehnološko izredno razvito delovno organizacijo, ki uspešno dela tudi za Zanussi. Temu razvitemu področju severne Italije želimo prikazati naš napredek, torej je nastop na sejmu ena izmed etap poglabljanja gospodarskih odnosov s tukajšnjim gospodarstvom. Da je temu tako, pove tudi podatek, da imamo že naslednji mesec skupni sestanek naše gospodarske zbornice s por-denonsko, kjer bomo še bolj utrdili in začrtali nove možnosti sodelovanja.”
Zadovoljen nad uspešno predstavitvijo in nastopom Iskre Rotomatike na sejmu je bil tudi Edvard Svetlik, direktor, ki je za naše glasilo dejal:
i
Direktor Iskre Rotomatike Spodnja Idrija Edvard Svetlik.
»Tokovi, ki so sedaj v svetu prisotni na področju proizvodnje bele tehnike, se lahko primerjajo s položajem, ki je pred leti vladal v avtomobilski industriji. Uspešno so se obdržali le veliki in močni proizvajalci. Tudi pri proizvajalcih bele tehnike nastaja proces koncentracije, kar pomeni, da bo tržišče obvladalo le nekaj združenih proizvajalcev. Med njimi je gotovo tudi Elektro-luks—Zanussi, ki je poleg Siemensa in Philipsa eden najmočnejših koncernov bele tehnike v svetu. Nam se odpirajo lepe možnosti nastopa v tem koncernu, zato jih želimo izkoristiti, saj tudi oddaljenost v kilometrih je ista kot do Gorenja, ki je naš največji domači kupec. Torej bi bilo napak, če te možnosti in bližine
ne bi izkoristili. Seveda pa terja prodor k takemu partnerju mnogo naporov in primerne predstavitve, zato smo tudi izkoristili ta sejem. Imamo že nekaj konkretnih projektov za Zanussija, kot na primer črpalke za pralne in pomivalne stroje, ventilatorje za pečice na topli zrak, ventilatorje za mikrovalovne pečice 'itd. Ta izziv bomo vsekakor uspešno sprovedli v dobrobit našega kolektiva.”
Vsekakor moramo omeniti še eno zanimivost z Iskrinega razstavnega prostora. Idrijo namreč vsi poznamo tudi po dolgoletni tradiciji — izdelovanju čipk. In tudi tu sta bili v središču pozornosti dve sim-
Razstavni prostor Iskre Rotomatike na sejmu v Pordenonu.
patični domačinki, Marinka Rupnik in Milena Vončina. Ves čas sta vneto klekljali in tudi na ta način najlepše predstavili tradicijo Idrije, znane sigurno po vsem svetu.
Marko Rakušček
Vabilo
Pordenonski sejem je eden največjih v severni Italiji.
na 8. zasedanje delavskega sveta SOZD Iskra, ki bo v sredo, dne 23. septembra 1987 ob 9. uri, v prostorih Iskra PPC, Ljubljana, z naslednjim predlogom dnevnega reda:
1.	Informacija o izvršitvi oz. izvajanju sklepov 7. zasedanja DS SOZD Iskra z dne 26. 6.1987 Poročevalec: Jasto Marcon
2.	Poročilo o poslovanju SOZD Iskra v I. polletju 1987 Poročevalec: Franc Sifkovič, Vito Osojnik
3.	Predlog za odobritev dolgoročnega sanacijskega kredita DO Elementi TOZD Keramika in TOZD Upori Poročevalec: Vito Osojnik
4.	Predlogi poslovnega sveta ZT skupnosti:
1.	Poročilo o poslovanju Iskrine inomreže v I. polletju
2.	Osnutek Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah in obveznostih in postopkih pri opravljanju gospodarske dejavnosti v tujini
3.	Povečanje kapitala v firmi Iskraemec, Ecuador
4.	Informacija o predvideni zamenjavi poslovnega letala Iskre
Poročevalec: Janez Vipotnik
5.	Poročilo o razvojno-raziskovalno dejavnosti v SOZD Iskra za leto 1986
Poročevalec: Rado Faleskini
6.	Poročilo o kakovosti Iskre za leto 1986 Poročevalec: Rado Faleskini
7.	Predlog usmeritev za dograditev sprememb aktov o nagrajevanju minulega dela na podlagi družbenega dogovora
Poročevalec: Jože Godec
8.	Predlog razpisa del in nalog člana PO SOZD Iskra za namensko proizvodnjo
Poročevalec: Jože Godec
9.	Razpis arbitrov notranje arbitraže SOZD Iskra Poročevalec: Jože Godec
10. Vprašanja delegatov
Predsednik DS SOZD Iskra: Igor Gruden
Iskra
Iskra SOZD elektrokovinske industrije, n. sol.
0.	.
Izobraževalni center Iskre
61000 Ljubljana, Trg revolucije 3
razpisuje strokovno izpopolnjevanje na temo:
Projektiranje embalaže in zaščita izdelkov
v času od 14. 10. do 16.10. 1987
Strokovno izpopolnjevanje je namenjeno oblikovalcem embalaže, tehnologom, nabavnim referentom, delavcem v kontroli in linijah pakiranja, tržnim raziskovalcem, vodjem komerciale in direktorjem DO in TOZD. Seminarja se lahko udeležijo vsi, ki se ukvarjajo z oblikovanjem izdelkov in trženjem.
VSEBINA: Udeleženci bodo spoznali novosti na področju embalažnih materialov in utrdili znanje iz tehnike pakiranja izdelkov s posebnim poudarkom na izvozu. Predstavljene bodo evropske metode kontrole transportne embalaže s temelji hi-grometrije. Izbrane teme iz tržne raziskave in načrtovanja nove embalaže z osnovami grafičnega oblikovanja enovite podobe Iskre bodo zaključene z »okroglimi mizami« in neposrednimi predstavitvami proizvajalcev embalaže EGP, Škofja Loka in Is-tragrafike iz Rovinja.
Izobraževalni program:
1.	Embalažni materiali
2.	Temelji higrometrije
3.	Vidiki kontrole embalaže
4.	Tržne raziskave
5.	Načrtovanje nove embalaže
6.	Grafično oblikovanje embalaže
7.	Racionalizacija embalaže
8.	Logistika tehnike pakiranja
Vsa predavanja bodo spremljana z neposrednimi razgovori s predavatelji.
čas in kraj: S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli dne 14.10.1987 ob 9.00 uri v hotelu Transturist, Škofja
Vodji programa: dr. Franc Cegnar in Franc Perčič.
Prijave: izpolnjene prijavnice pošljite najpozneje do 5.10.1987 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3/E-11. Informacije lahko dobite po telefonu: 061-222-212.
IV slovo i
V metalurškem oddelku Raz-vojno-tehnološkega centra v Iskri Kibernetiki smo izgubili dobrega sodelavca in prijatelja Adija Vizoviška. Ko se pretreseni za vedno poslavljamo od njega, je težko zbrati misli, strniti vtise in najti besede, ki bi bile obenem poklon in zahvala.
Vsi, ki smo Adija poznali, vemo, da ni bil človek, ki bi ljubil ali potreboval napihnjen blišč. Poznali smo njegovo življenj-
Radivoju
sko logiko in filozofijo. Ko je sodeloval pri strokovnem pogovoru, resni razpravi ali v prijateljskem Klepetu, je bil domač in nedvoumen. Njegove besede so bile včasih resne, pa trpke in pikre, včasih hudomušne ali nepričakovane — tak je bil tudi njegov odhod.
Ni treba naštevati običajnih besed in fraz, kako se je kot mlad fant zaposlil v naši tovarni, kako je pridno delal, kakšna priznanja je dobil, kako ga bomo in bodo pogrešali... Tistim, ki smo ga poznali, ni treba ponavljati njegovega življenjepisa. Zadosti boleče je spoznanje, da ga ni več.
V naših srcih bo ostala praznina. Za slehernim človekom ostane nič koliko nepojasnjenih misli, vprašanj brez odgovora. Iskreno upamo, da med Adijem in nami ni ostalo mnogo takih. Vsi, ki ostajamo, se spomnimo besed pesnika: «... življenje je sen in to tudi ni; vsak ga enkrat, za zmeraj in nepreklicno doživi tudi kot mračno, strašno zare-
zo.
F. K.
Jutro! Rojeva se nov dan. Jutro kot vsa druga, a vendar drugačno, saj je v njem ugasnilo mlado življenje. Nedoumljiva roka usode te je iztrgala iz naše srede.
Radivoj, naš prijatelj in sodelavec! Imel si komaj dvajset pomladi.
Tvoja veliko prekratka življenjska pot se je začela 11:2. 1967. leta v Dolgem lazu. Bil si ubogljiv otrok in dober učenec. Spoštljiv do staršev, skromen, varčen; marljivost, vrlina, ki te je vedno spremljala. Brez velikih besed si bil prijatelj mnogim v Lomu in Tolminu, kjer si tudi
končal osnovno šolo.
Pred petimi leti si se preselil v Tolmin, šolo obiskoval v Novi Gorici in se zaposlil pri nas v Iskra AET Tolmin.
Rad si zahajal v Lom, poromal v Dolgi laz.
Rad si delal, kjerkoli: doma, v tovarni ali v gozdu. Narava, gozd, delo v njem sta bila tvoja velika ljubezen. Nisi poznal besede »ne morem" ali »nočem", nisi odrekel pomoči staršem in prijateljem. Redkobeseden, miren, namesto tebe je govorilo opravljeno delo.
Zelo zgodaj si dozorel v človeka ki ima pred seboj jasno začrtano pot. Bil si poln načrtov.
Ker si želel vedeti čimveč, si v knjigah našel prijateljice in tešiteljice tvoje vedoželjnosti.
Učil in delal si z veseljem, kar je danes, žal, redkost. Bil si vzoren vojak, pohvaljen in nagrajen. Ko si letos v začetku junija slekel vojaško suknjo, si nam ostal zvest in se zaposlil v naši tovarni. Pri delu si bil vesten in se nisi nikoli protoževal.
Tak boš ostal v našem spominu.
KOLEKTIV TOZD AET TOLMIN
__Mali oglasi________________________________________________
Prodam zastavo 850, letnik dec. 82. Informacije po tel. (064) 70-131 int. 23.
Iskra — Baterije Zmaj
Industrija baterij in svetilk
Ljubljana, Stegne 23
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge v
Delovni skupnosti skupnih služb:
vodenje investicijske dejavnosti
—	za nedoločen čas
Pogoji: VII/1 stopnja strokovne izobrazbe — smer strojna, elek-tro in 4 leta delovnih izkušenj.
Poskusno delo traja 60 delovnih dni.
Organizator AOP
—	za nedoločen čas
Pogoji: VII/1 stopnja strokovne izobrazbe, dipl. org. dela, dipl. ekonomist in 2 leti delovnih izkušenj ali VI/1 stopnja strokovne izobrazbe — org. dela, ekonomist z možnostjo ugotavljanja delovne zmožnosti.
Poskusno delo traja 60 delovnih dni.
Vodje pravno splošne službe
—	za nedoločen čas
Pogoji: VII/1 stopnja strokovne izobrazbe — dipl. pravnik in 4 leta delovnih izkušenj.
Poskusno delo traja 60 delovnih dni.
Vodja službe za varstvo pri delu
—	za nedoločen čas
Pogoji: VI/1 stopnja strokovne izobrazbe — varnostni inženir, strojni, kemijski, elektro inženir in 5 let delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 60 delovnih dni.
Pospeševalec prodaje s sredstvi ekonomske propagande
za nedoločen čas
Pogoji: VII/1 stopnja strokovne izobrazbe — smer dipl. ekonomist in 2 leti delovnih izkušenj ali VI. stopnja strokovne izobrazbe — ekonomist in 3 leta delovnih izkušenj, z zmožnostjo ugotavljanja delovne zmožnosti.
Poskusno delo traja 60 delovnih dni.
Vodje finančnega knjigovodstva
—	za nedoločen čas
Pogoji: VI/1 stopnja strokovne izobrazbe — ekonomist in 3 leta delovnih izkušenj ali V. stopnja strokovne izobrazbe — ekonomski tehnik z možnostjo ugotavljanja delovne zmožnosti. Poskusno delo traja 60 delovnih dni.
TOZD Baterije Ljubljana
Strojno vzdrževalna opravila
— več izvajalcev — za nedoločen čas
Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe — strojni ključavničar in
2 leti delovnih izkušenj.
Poskusno delo traja 40 delovnih dni.
Transportna opravila
— za nedoločen čas
Pogoji: I. stopnja strokovne izobrazbe — končana osemletka in 3 mesece delovnih izkušenj.
Poskusno delo traja 40 delovnih dni.
Interesenti naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev kadrovsko socialni službi Iskra — Baterije Zmaj, Ljubljana, Stegne 23
Prijave sprejemamo do zasedbe del in nalog.
-	Iskraši letujejo
Kako smo počitnikovali
Uspešen zaključek sezone v Poreču
Čeprav sta se poletje in počitniški čas v glavnem že iztekla, je bil razgovor z Zoranom Drobnetom, upravnikom doma Iskre IEZE v Poreču naravnan v glavnem na prihodnost in možnosti počitnikovanja Iskrinih delavcev ob morju. Ne bi tu omenjali trenutnih težav in skoraj nemožnosti Urn. delavskega turizma, zlasti ob morju, vendar kljub gospodarskim težavam nekatere naše delovne organizacije le nudijo možnosti, da letu-
jejo ob morju tudi njeni delavci s povprečnimi osebnimi dohodki.
»Tu, v Poreču imajo v načrtu, da bi se delavski turizem razvijal v Materadi, kjer naj bi locirali domove vseh zainteresiranih delovnih organizacij. Kot sami vidite, imamo sicer odlično lokacijo sredi Poreča ob obali, vendar je dom še kako potreben prenove in obnove, zlasti v smislu sodobnega turizma, saj sobe nimajo kopalnic, sanitarij in podobno. Tako bi nas temeljita prenova našega doma v tem smislu stala najmanj kakih 50 starih milijard.
Menim, da je Iskra edina firma, ki nima centra, kjer naj bi se razvijal njen turizem ob morju, saj vemo, da imajo naše posamezne delovne organizacije ob morju na številnih lokacijah razdrobljene manjše enote, bodisi bungalove, počitniška stanovanja, prikolice ali pa mesta v kampih. Skratka, po mojem mišljenju bi
se morali tudi v Iskri teh problemov lotiti organizirano in načrtno, ne pa tako kot doslej vsak zase in skoraj na skrivaj.”
Temu mnenju smo morali pritrditi, kajti takšna neorganiziranost in nepoznavanje počitniških zmogljivosti v Iskri povzroča na drugi strani tudi to, da ponekod vseh mest nimajo niti zasedenih, kar seveda ni niti gospodarno niti rentabilno. V nadaljevanju razgovora pa nas je zanimalo, kako je posloval njihov dom v letošnji sezoni.
»Predvsem moram poudariti, da imamo z občino zelo dobre odnose in v tem smislu nobenih problemov. Predsezono v Poreču smo začeli že junija letos in smo dom oddajali maturantom za njihove maturantske izlete. V tej jeseni pa tudi šene nameravamo takoj zapreti vrat našega počitniškega doma in mislimo poseženo izkoristiti za teniške tečaje, srečanja mladine, tečaje za deskanje in podobno. Pravo počitniško sezono smo začeli 27. junija in jo končali 10. septembra."
In kakšne ste imeli cene v letošnji visoki sezoni?
»Kot veste ima naš dom 55 ležišč in celotno poletno sezono je bil popolnoma zaseden. Člani naše delovne organizacije so plačevali 5.000 dinarjev na dan za poln penzion, letovanje pa je trajalo po 7 dni, medtem ko je za neiskraše veljal tedenski penzion 49.000 dinarjev.
Zoran Drobne
Seveda pa so k ceni 5.000 dinarjev na dan prispevali svoj delež tudi naši posamezni tozdi oz. delovna organizacija. Za letošnjo sezono torej lahko rečem, da je bila ena doslej najuspešnejših sezon v našem letovišču in upam, da bo podobno tudi prihodnje leto," je zaključil nas pogovor Zoran Drobne.
D. Ž.
Cerklje na Gorenjskem
Ohranjamo tradicije NOB
Preteklo nedeljo je bila v Planinskem domu na Gospincu, ob zgornji postaji žičnice na Krvavec osrednja letošnja proslava ob 45-letnici poti in bojev druge grupe odredov in Kokrškega odreda, ko je na območju Krvavca od 13. julija do 20. avgusta 1942. leta padlo 24 borcev, 14 pa so jih ujeli. Slovesnosti so se udeležili številni predstavniki Kranja in cerkljanskega območja, preživeli borci 2. grupe odredov in Kokrškega odreda ter praporščaki. Slovesnost bi morala biti na Jezercih pod Krvavcem, na nadmorski višini 1430 metrov, a je močno deževje proslavo pri spomeniku onemogočilo, tako, da so jo pripravili v planinskem domu.
Navzoče je v imenu organizacij cerkljanskega območja pozdravil Marjan Jagodic, slavnostni govornik pa je bil Metod Jurčič, borec 2. grupe odredov, ki je med drugim poudaril herojsko pot Simonovega bataljona in štaba 2. grupe odredov na legendarni poti iz Dolenjske čez Gorenjsko na Štajersko. Hkrati pa je bilo to tudi 14. srečanje borcev, planincev in aktivistov krvavškega območja. Spomnili so se tudi aktivistov — terencev, ki so borce oskrbovali z vsem potrebnim, da so si lahko izbojevali težko pričakovano svobodo.
Sledil je bogat kulturni program, v katerem sta sodelovala moški pevski zbor KUD Davorin Jenko in učenci osnovne šole Davorin Jenko, oba iz Cerkelj, delegacije pa so nato odnesle k spomeniku na Jezerca vence. Prijetno tovariško srečanje je trajalo do poznih popoldanskih ur, vsi pa so se razšli z željo, da se na Krvavcu ob letu ponovno srečajo.
Besedilo in foto: Janez Kuhar
Iskra
Iskra SOZD elektrokovinske industrije, n. sol. o
Delovna skupnost skupnih služb
61001 Ljubljana, Trg revolucije 3
objavlja prosta dela in naloge
samostojnega svetovalca
v področju za razvoj In inovacije za dela na področju razvoj nlh In inovacijskih dejvnosti
Pogoji:
—	visoka izobrazba elektro smeri
—	aktivno znanje 1 tujega jezika
—	4 leta delovnih izkušenj
—	3 mesečno poskusno delo
svetovalca
v področju za plan in ekonomiko
za dela na področju planskih nalog in finančnih analiz poslovanja
Pogoji:
—	visoka izobrazba ekonomske smeri
—	aktivno znanje 1 tujega jezika
—	3 leta delovnih izkušenj
—	3 mesečno poskusno delo
Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljejo na naslov: SOZD IŠKRA DSSS
—	Sekretariat, Ljubljana, Trg revolucije 3.
Objava velja do zasedbe.
\ Razpisi
Organizacijski odbor objavlja razpis za sodelovanje na zabavnoglasbeni prireditvi
Zlata
slušalka ’87
Pevce amaterje in kantavtorje obveščamo, da bo prireditev 23. oktobra ob 18., v dvorani Iskre Telematike na Laborah. Vsakdo, ki namerava sodelovati, se mora predhodno obvezno prijaviti na spodaj navedeni naslov, da bo možno pripraviti seznam in izžrebati vrstni red nastopajočih. Zaradi zanesljive udeležbe morate položiti kavcijo v višini 5.000 din (številka našega žiro računa: ZSMS KS OOZSM Iskra Telematika 51500-678-96419). s priposom »Za Zlato slušalko 87«. Na naš naslov pošljite fotokopijo dokazila o vplačilu!
Prijava naj vsebuje: ime izvajalca in naslov pesmi, ki jo nameravate predstaviti (ter naslov rezervne pesmi), poklic, zaposlitev, konjiček ter točen naslov in telefonsko številko v službi.
O poteku vaj pred prireditvijo bodo vsi nastopajoči pravočasno obveščeni. Na vajo obvezno prinesite kaseto s posnetkom pesmi, ki jo nameravate izvajati.
Prijave sprejema: Barbara Berlič, Iskra Telematika Kranj, Ljubljanska cesta 24a, TOZD Terminali, tel.: 064-28861, int. 2910.
Prijavite se lahko najpozneje do 1. oktobra 1987 (v rok bomo upoštevali datum poštnega žiga).
Mladinski pozdrav!	Predsednik organizacijskega
odbora Zlate slušalke '87 Bojan Rakovec
Popravek
V 30. številk! glasila Iskra smo prvič objavili razpis za Zlato slušalko ’87. V tem razpisu je objavljena napačna številka žiro računa ZSMS KS OO ZSMS Iskra Telematika. Pravo številko objavljamo v današnjem razpisu
Uredništvo
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23 telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica — Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.