ZAKLJUČEK AKCIJE »TEHNIŠKA KULTURA MLADIH« "BOGATE IZKUŠNJE RAZVIJATI DALJE yra Kakor smo že pofoçali, je bila pred časom v okraju tudi uradno zaključena dveletna akcija, ki je v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger potekala pod geslom »Tehniška kultura mladih«. Ob tej priložnosti je bila zaključna -razširjena seja okrajnega odbora JPI, na kateri je predsednik Vojko Simončič poro- čal o akciji ter razglasil rezultate tekmovanja. V svojem poročilu je zlasti po- udaril velik pomen in uspehe, ki so izpričani že s tem, da so v akciji so- delovali vsi pionirski odredi v okra- ju, pri čemer so jih prosvetni de- lavci nesebično vodili in usmerjali. Težave so bile predvsem v pogledu kvalificiranih kadrov, saj je na 69 popolnih osnovnih šolah le 12 pred- metnih učiteljev za tehniški pouk, v ostalem pa poučujejo ta predmet razredni učitelji. Vrzel je deloma izpolnilo 30 inštruktorjev izven pro- svetnih vrst. Vse to pa je v primer- javi s številom krožkov — teh je v okraju okrog 650 in v jih okrog 14 tisoč pionirjev — premalo. Slabosti tehniške vzgoje so se pokazale tudi v vsebinskem in programskem smi- slu: naravoslovni predmeti, kot fi- zika, kemija, biologija in geografija so še vse preveč izolirani od širšega pojmovanja tehniške in znanstvene vzgoje ter jih ponekod podajajo preveč verbalno. Vzroke za to je iskati delno tudi v slabih material- nih razmerah posameznih šol, da bi''si" predvsem uredile potrebne de- la:vnice in si nabavile ustrezno opre- mo. V okraju imamo le 39 takih delavniç, 8 pa jih urejajo. Sodobno urejene delavnice imajo novozgra- . jene šole, drugod uporabljajo v te namene zasilne prostore podstrešij ali kleti. V bodoče bi bila potrebna -večja pomoč občinskih skladov za 'ïéolstvo, pa tudi delovnih organiza- cij, čeprav so te v veliki meri pod- prle pionirske odrede (Kovinotehna •na primer je I. osnovni šoli poda- rila stružnico v vrednosti 600 tisoč dinarjev!). Sodelovanje med šolami in podjetji je obojestransko korist- no: mladina lahko prireja delovnim kolektivom različne kulturne prire- ditve, sama pa spoznava proizvod- njo, organizacijo podjetja, delavsko samoupravljanje itd. Za dejavnost in izvedbo akcije so občinski odbori JPI dobili preko 11 in pol milijonov dinarjev, ki so jih prispevale občinske skupščine, šol- ski organi, organizacije SZDL, de- lovne organizacije, ljudska tehnika, zveza prijateljev mladine in ne na- zadnje okrajna skupščina. Ta sred-, stva seveda niso mogla zadostiti potrebam, zato bodo spričo dej- stva, da je tehniška kultura v refor- mirani šoli element osnovnega izo- braževanja, potrebne še nadaljnje investicije, za katere bo nujno po- trebno zainteresirati vse odgovorne činitelje v posameznih komunah. V letih »Tehniške kulture mladih« so si pionirji ogledali nad 1500 de- monstracij, preko 480 filmov, izde- lali nad 1200 fotografij, napisali več tisoč prispevkov s tehniškega pod- ročja, priredili preko 150 razstav in se udeležili preko 230 tekmovanj (v predmetnih predpisih, modelar- stvu, radiotehniki itd.) Razen tega je 8 ekip sodelovalo na tekmovanju v republiškem okviru, pri čemer se je 9 članov uvrstilo na vidna mesta. Tu je prišla do polnega izraza ust- varjalnost mladega rodu, ki je bila deležna tudi javnih priznanj. Kakor je ob zaključku poudaril Vojko Simončič, naj bi bila akcija »Tehniška kultura mladih« spodbu- da, da bi ob široki družbeni inicia- tivi našli trajne oblike za razvoj tehniške vzgoje v šolah. S tem v zvezi se je zahvalil vsem, ki so v njej tako požrtvovalno sodelovali ter jo materialno in moralno pod- prli. Posebej so izrekli priznanje tudi n j emu, ^ ki je^kot predsednik okrajnega odbora JPI z ljubeznijo do mladine prevzel odgovorno na- logo in jo z velikim prizadevanjem izpolnil. Komisije, ki so ocenjevale pionir- sko dejavnost po januarju razpisa- nih petih temah, so nagradile skupaj, 39 odredov z nagradami v višini 2 milijona 680 tisoč dinarjev. Naj- višje nagrade so prejeli: pionirska odreda osnovne šole Franja Vrunča ter I. osnovne šole Celje po 110.000 dinarjev, odred Miha Pintarja-Tole- da Velenje 100.000 dinarjev, Gusta- va šiliha Velenje 80.000 dinarjev (in zvezno nagrado), prav toliko tudi odred osnovne šole Senovo; po 70.000 dinarjev so prejeli odredi iz Leskovca, Sevnice, Ljubnega ob Sa- vinji, Žalca, Pristave, 65.000 dinar- jev (in republiško nagrado) odred osnovne šole Podčetrtek itd. dhr Gradbena dela na novem objektu rudarsko šolskega centra v Velenju gredo h kraju. Kot kaže bodo v novo šolo že v jeseni stopili prvi kandidati, ki so se odločili za rudarski poklic. V zadnjem času se kolektiv rudnika zaveda, da bo lahko reševal kritično stanje pomanjkanja delovne sile le s šolanjem mladih, zato tudi ta smotrna gospodarska investicija. Kam po končanem šolanju Konec šolskega leta je za vse tiste učence, ki zaključujejo redno šo- lanje, važen mejnik. Zato je vpra- šanje, kam po obveznem šolanju, toliko bolj odgovorno; pri tem mla- dine ne kaže prepuščati same sebi. Razen staršev in prosvetnih delav- cev so tu v pomoč tudi zavodi za zaposlovanje delavcev in referati za poklicno usmerjanje. Referentki Roziki Sodin, ki vodi to službo pri konjiškem zavodu za zaposlovanje, smo zastavili nekaj vprašanj. — Koliko učencev bo to šolsko leto zaključilo osnovno šolo in kako jim zavod ^pomaga pri izbiri pokli- cev? — Po doslej zbranih podatkih bo končalo osemletko v naši občini 380 učencev, od tega 60 odstotkov osmi razred. Samo v zadnjih dveh, treh mesecih se je pri zavodu zgla- silo nad 70 mladih fantov in deklet, da bi dobili pojasnila o možnostih nadaljnjega šolanja, vključevanja v uk ali zaposlitve. Razen tega ,smo skor-aj na vseh šolah,y občini pred- vajali filme o posameznih poklicih, prav tako smo šolam dali na razpo- lago ustrezno strokovno literaturo, seveda pa smo jim poslali tudi raz- pise prostih učnih mest v delovnih organizacijah. — Kakšne so možnosti za vklju- čitev v uk in zaposlitev? — Do začetka junija so delovne organizacije razpisàle 85 prostih učnih mest, od teh 71 za fante in le 14 za dekleta. Velika večina mest so poklici kovinske stroke, ker pač imamo v občini razvito kovinsko industrijo. Razen tega potrebujemo večje število mizarjev, vtem ko je za dekleta največ mest v obrti, tr- govini in gostinstvu. Glede zaposlit- ve mladih delavcev in njih priuče- vanja velja dodati, da je KOSTROJ pripravljen sprejeti večje število fantov, ki bi se v posebnih tečajih usposabljali za različna dela. Po- dobno. jih bo lahko nekaj zaposlilo tudi podjetje ELKOP. — Kakšen namen ima izdaja po- sebnega biltena? — Bilten bo posvečen izključno vprašanje mpoklicnega usmerjanja in bodo v njem objavljeni različni članki s tega področja, ki bodo lahko služili kot pripomoček tako šolam kot posameznikom. V. L. 1000 učencev preveč Ф v celjskem okraju bo v letoš- njem letu končalo 8. razred osnovne šole 3291 učencev: 1503 dečki in 1788 deklic! # Šole II. stopnje lahko sprejme- jo v šolskem letu 1964-65 v 84 oddel- kov 2290 dijakov! Kot nam povedo gornje številke, bo v prihodnjem šolskem letu osta- lo okrog 1000 učencev, ki so dokon- čali 8. razred osnovne šole, brez možnosti, da bi nadaljevali šolanje. To nam lahko da misliti, posebno ce pogledamo situacijo okrog vpisa še z ene strani. Naše gospodarstvo bi v letošnjem letu potrebovalo v raznih poklicih 1685 Učencev v go- spodarstvu, od tega preko 1200 mo- ških (kovinarji, rudarji, gradbin- ci...)! Te (moške) pa bo kljub kri- tični situaciji težko dobilo in ver- jetno bo potrebno sprejematni učen- ce celo iz drugih republik! To se pravi, da bo vpis posebno kritičen za dekleta, medtem ko ima- jo fantje dovolj možnosti, da sc vpi- šejo v poklicne šole. Toda poklicna šola je za marsikoga Ic izhod v' sili, ki ga izbere šele tedaj, ko izgubi možnost vpisa v. srednjo šolo. Tako nekateri vlagajo prošnje za vpis v 'vse srednje šole, ne glede na to, za kaj imajo nagnjenje. Temu je v pre- cejšnji meri krivo napačno vredno- tenje posameznih poklicev, tako pri starših kot pri samih učencih. ^Tudi poklicno usmerjanje v osnovni šoli je šele v povojih. Razen tega bodo v letošnjem letu nekatere srednje šole sprejele manj dijakov kot v prejšnjih letih. Tako bo sprejela tehniška šola le 60 di- jakov, ker na šoli nimajo dovolj predavateljev za strokovne predme- te. Tudi na gimnaziji bodo v letoš- njem letu sprejeli le polovico toli- ko učencev, kot so jih lansko leto. Ravnatelj gimnazije prof. Ivan Gro- belnik nam je o tem povedal tole: »Gimnazija bo v šolskem letu 1964-65 sprejela le 150 dijakov. Ker so bile v preteklem šolskem letu za- sedene vse učilnice, bomo lahko sprejeli le toliko oddelkov, kot jih letps zapusti šolo; to je pet razre- dov. Razen tega pa imamo težave tudi z učiteljskim kadrom v neka- terih strokah (kemija, matematika, fizika, tehnični pouk), kar kaže na nenačrtno politiko štipendiranja, saj imajo nekatere stroke višek kadrov. Zaradi omejenega vpisa in 'ker pričakujemo velik naval ravno na gimnazijo, bomo letos uvedli preiz- kus znanja. To bomb naredili s po- močjo posebnih t^tov, ki so prfla- gojeni osnovnošolskemu programu. Možnost vpisa bodo imeli učenci, ki so dokončali 8. razred vsaj z dobrim uspehom. Odločilna pa bo za spre- jem kompleksna slika učenca — uspeh v glavnih predmetih v zad- njih letih. Tako bomo že sedaj na- redili selekcijo, ki sc navadno izvrši v prvem letniku. Na ta način bomo lahko dvignih tudi nivo pouka v pr- vih letnikih.« Z novim šolskim letom bodo uči- teljišča prenehala sprejemati nove dijake, ker se bodo polagoma uki- njala. Namesto učiteljišč bodo usta- novljene pedagoške gimnazije. Rav- natelj celjskega učiteljišča prpf. An- ton Aškerc nam je o tem dejal: »Republiški sekretariat za šolstvo jc, 'Sklenil, da se učiteljišča postopo- ma ukinejo. I. letnik ne bo več uči- teljišče, pač pa pedagoška gimnazi- ja. Pedagoške gimnazije naj bi bile v Celju, Mariboru in Ljubljani; v krajih, kjer so bila prej učiteljišča,^ pa naj bi se na gimnazijah odprli oddelki pedagoške smeri. Vse te tri gimnazije skupno z oddelki na gim- nazijah naj bi sprejele isto število dijakov, kot so jih prej sprejemala učiteljišča. Zato bomo mi v letoš- njem letu sprejeli na našo šolo 90 novih dijakov. Ker pričakujemo preccjšen naval, bomo uvedli preizkus znanja iz slo- venskega jezika in matematike ter preizkus posluha. Vplival bo tudi uspeh v 6. in 7. razredu osnovne šo- le.« Tako kot na gimnaziji in učitelji- šču bodo uvedli preizkus znanja tu- di na drugih sfednjih šolah, kjer pričakujejo velik naval. Zato bi bi- lo pamétno, da se tisti, ki niso pre- pričani, da bodo sprejeti, raje vklju- čijo v poklicne šole, kjer je dovolj prostih mest, zlasti za fante. •jz. »Dragi lažnivec« ZADNJA PREMIEÊA LITOS Slovensko ljudsko gledaMče Ce-- Ije pripravlja za konec sezone ko- medijo z neobičajnim nastankom in vsebino. Ko je 1940. leta umrla v Franciji velika angleška igralka Beatrice Stella T^nnerjeva, je ime- la pri sebi vso korespondenco, ki jo je izrnenjal z njo v 40 letih intim- nega prijateljstva George Bernard Shaw, znameniti angleški dramatik in satirik. Prijateljici, ki je bila ob njeni smrti postelji, je uspelo pre- nesti Ipisma v Anglijo nekaj dni pred vdorom nemških čet na» fran- cosko ozemlje. Američan Jerome Kilty je bil tisti čas na Angleškem pri letalstvu, kjer se je tudi spoznal s prijateljico umrle igralke. Cesto je nanesel pogovor na še neobjavlje- no korespondenco med Shawom in Tannerjevo. Takrat se je Kiltyju tudi porodila ideja', kako bi povezal pisma v organizirano dramsko Ce- loto. Ko so končno 1952. leta pisma izšla ,v Ameriki, je imel dramatiza- tor dokaj nehvaležno nalogo, saj je moral vso to obsežno koresponden- co najprej pregledati in spraviti v dialogično obliko, pri tem pa paziti, da je ostal zvest obema junakoma. In tako je nastal »Dragi lažnivec«, blesteče pričevanje o življenju dveh umetniških narav, inteligentna pri- poved o sicer skrivnih zadevah po- ročenih ljudi, izbran dialog, ki ga ožarjata iskriv humor in topla člo- veška izpoved — lahko bi rekli — Vse od rojstva do smrti. Igravca, ki »bereta« to zasebno življenje, nam ne predstavljata več Shawa in Tan- nerjevo, marveč nam predočita del življenfja, kakfsnü jê'z vsemi -varlji- vimi upi in možnostmi v nas samih. Kulturna poslastica ob koncu sezo- ne. Komedija je v rokah Celjana re- žiserja Andreja Stojana. Kot Shaw bo nastopil Janez Bermel, kot igrav- ka Tanner jeva Mi j a M enee jeva. Premiera bo izjenioma že v torek, 16. junija. iž REVIJA MLADIH Preteklo nedeljo je občinski svet kulturno prosvetnih organizacij v Šmarju priredil občinsko pevsko revijo. Ta je bila v zdraviliški dvo- rani v Rogaški Slatini, udeležili pa so se je zbori iz Podčetrtka, Šentvi- da pri Grobelnem, Šmarja, Kostriv- nice, Bistrice ob Sotli, Kozjega, Ro; gatea in Rogaške Slatine. Na reviji je nastopilo 555 pevcev, razen zbo- rovskega petja pa je bilo tudi nekaj solističnih točk, s katerimi so na- stopili gojenci glasbenega pouka. J POKAŽI KAJ ZNAŠ I v BELIH VODAH Pred dnevi je prosveJtno društvo »Planinar« * "Belih vodati priredilo javno oddajo »Po- sait kaj znaš«, na kateri je sodelovala po- večini mladina. Za uVod je šolski pevski zbor ïapel nekaj pesmi, ocenjevalna komisija pa J« dodelila največje priznanje Štefki in Fran- ®M VlKoćnJk. M S- NARODNO GLEDALIŠČE IZ TUZLE V CELJU Na svoji slovenski turneji se bo Narodno gledališče iz Tuzle ustavi- lo tudi v Celju. Naj že takoj v za- četku povemo, da se bomo srečali kar s tremi umetniki, ki uživajo v jugoslovanskem gledališkem življe- nju sloves vrhunskih ustvarjalcev. Vsi trije sodelujejo v Strindbergovi drami »Oče« kot gostje iz Jugoslo- vanskega dramskega pozorišta iz Beograda. To so: Blaženka Katali- nić, dramska prvakinja, Milivoje Zi- vanović, dramski prvak in pa reži- ser Maia Milosevic. Kataliničeva bo nastopila v vlogi Laure, živanović pa v vlogi njenega soproga kapeta- na. Manjše vloge kreirajo člani tuz- lanskega gledaUšča. Celjani se bomo tokrat prvič sre- čali z Augustom Strindbergom, predstavnikom naturalizma v evrop- ski književnosti. Strindberg (1849— —1912), je Šved. Vse njegovo obsež- no ustvarjalno delo je ena sama iskrena izpoved, brezobzirno vrta- ji'tega odkrivanja, te vivisekcije, se je rodila umetnost, ki nam je še danes blizu, čeprav nam je mentali- teta fin de siècla pomalem tuja. Strindberg v svojem zasebnem živ- ljenju zaradi svojega nesrečnega značaja nikoli ni doživel prave sre- če. V vseh svojih dramah (»Mrtvaški nje v svojo lastno dušo. Prav na me- ples« je najbolj ekstremen) je na- čel vprašanje odnosov moža in žene v zakonu. V »Očetu« je postavil to večno vprašanje pred nas z nena- vadno strastjo in dramsko silovi- tostjo, ki nas pretrese kljub temu, da je Strindberg v nekem smislu nepravičen: žena odigra v odnosu do moža negativno vlogo. Toda to je že del nepomirljivega avtorjeve- ga stališča v odnosu do žensk, ki pa vendarle dobi v umetniški realizaci- ji kozmično razsežnost. Gostje iz Tuzle bodo pri nas v če- trtek, 18. junija. ZA ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA Za zaključek šolskega leta bo posebna de- lovna brigada osnovne šole Karla Destovnika Kajuha v Belili vodah uredila okolico. Učenci višjih razredov urejajo šolski vrt, zgradili pa bodo tudi manjši bazen za kopanje in otroško igrišče. Oba objekta bodo izročili namenu ob koncu šolskega leta. M. S. ODDELEK ZA NADARJENE OTROKE Pred nekaj leti je celjska glasbena šola odprla poseben razred, tako imenovano pripravljalnico, ki ima namen glasbene vzgoje otrok z do- vršenim prvim razredom osnovne šole. V pripravljalnici, ki beleži doslej odlične uspehe, tako da jo namera- va vodstvo šole še razširiti in zain- teresirati za njo najširši krog star- šev, dobijo otroci prvi stik z glasbo in osnovne glasbene pojme, ob pet- ju pa razvijajo muzikalnost — po- sluh, občutek za ritem in glasbeni spomin. Izkušnje so pokazale, da otroci po končani pripravljalnici do- sti laže pristopijo k inštrumentu, razen tega jim tudi ni treba oprav- ljati sprejemnega izpita, ki velja si- cer za vsakega novinca, saj učitelj v času šolanja natanko spozna otro- kovo sposobnost. Hkrati mu tudi svetuje, za kateri inštrument naj se odloči po nagnjenju in fizičnih dis- pozicijah. Po uspešno končani pri- pravljalnici so vsakomur odprta vrata v L razred glasbene šole. Pouk v tem razredu obsega 2 uri tedensko, starši pa plačujejo meseč- ni prispevek 300 din. Pri tem seveda ni obvezno, da učenec nadaljuje glasbeno št>lo, važno pa je, da mu tvarina daje osnove pravilnega zbo- rovskega petja ter. da ga uvaja v svet glasbe. Celjska glasbena šola bo v pri- hodnjem šolskem letu sprejela 80 otrok ter pričakuje velik odziv. Financiranje rešeno z ustanovitvijo sklada za kultur- no prosvetno dejavnost so v konji- ški občini rešili vprašanje financi- ranja tega področja. Ña osnovi zbranih sredstev je občinski svet kulturno prosvetnih organizacij pred dnevi f^pravljal o delu posa- meznih društev ter v obliki akonta- cije določil kvoto, ki jo bodo pre- jela. Člani sveta so pri tem ugo- tavljali, da so zelo aktivna » zlasti društva v nekaterih manjših kra- jih, kot Stranicah, Gorenju in Jer- neju. V. L.