Izhaja vsak četrtek, Velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom
na celo leto . 3 fl. , pol leta . lil. 50 k.
„ '/< * • -fl-sok.
Brez pošiljanja na dom za celo leto . 2 fl. 50 k. . pol leta . 1 11.30 k. *	n . — fl. 70 k.
Posamezni listi so dobijo pri knjigarn Novaku na velikem trgu za 5 k.
SLOVENSKI
POB
Podučiven list za slovensko ljudstvo.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne prijemajo.
Oznanila se prijemajo in plača se za navadno vrstico če se oznanilo natisne enkrat, 10 kr., če dvakrat, 15 kr., če trikrat 20 kr., in vsakokrat za kolek 30 k.
„Poduk v gospodarstvu bogati deželo."
Stv. 17.
V Mariboru 28. aprila 1870.
Tečaj IV.
Postava od 8. februarja 1869,
IV. Deželno šolsko s\retovalstvo.
(Konec.)
§. 37. Viša šoleogledavna gospodska v deželi je
c. k.
deželno svetovalstvo.
Njemu so podložni :
1.	Šolski in odrejevalni zavodi, kteri so odkazani delokroga okrajnim šolskim svetovalstvom.
2.	Izobraževalni zavodi za učitelje in učiteljice ljudskih šol.
3.	Srednje šole (gimnazije realne gimnazije in realke), kakor tudi vsi privatni in špecijalni učni zavodi, če stojijo pod višim vodstvom ministerstva nka in verozakona.
§. 38. Deželno šolsko svetovalstvo je sostavljeno :
1.	iz deželnega poglavarja ali iz namestnika, kterega on imenuje kot predsednika;
2.	iz dveh udov, ktere voli deželni odbor;
3.	iz jednega uda, kterega voli srenjsko svetovalstvo glavnega mesta Gradca.
4.	iz jednega uda deželne namestnije;
5.	Iz dveh deželnih šolskih ogledov;
6.	iz dveh katoliških in jednega evangelskega duhovnika;
7.	iz dveh udov iz učiteljstva.
§• 39. V §. 38 pod št. 4, 5, 6 in 7 imenovane ude
deželnega šolskega svetovalstva imenuje cesar po predlogu ministra za bogočastje in uka.
Eden izmed šolskih ogledov mora popolnoma znati slovenski jezik.
V §. 38 pod št. 2, 3, 6 in 7 imenovanih udov se odločijo po ukazu. Udje voljeni iz učiteljstva, dobivajo opra-vilsko plačo iz državnih dohodkov.
§. 40. Deželno šolsko svetovalstvo ima v šolskih zadevah onih šol, ktere so njemu podložne, on isti delokrog, kterega je dozdaj imelo politično deželno namestništvo do tega , da se ne skrajšajo pravice cerkvene više gospodske in viših šolskih ogledov, ktere so jim pridržane v postavi od 25. maja 1868 drž. post. lista št. 48.
1.	gledati na okrajna in krajna šolska svetovalstva in na vodstvo učiteljskih pripravnišč.
2.	potrditi ravnatelje in učitelje na srednjih šolali, ktere zdržujejo srenje in varovati posebne pravice, ktere imajo srenje, družbe in privatne osebe,
3.	odobriti učne načrte, pomočke in knjige za srednje in predelne šole.
4.	sporočati vsako leto o stanju vsega šolstva v deželi ministerstvu bogočastja in uka,
5.	odločiti pritožbe proti naredbam okrajnih šolskih svetovalstev.
41. Seje deželnega šolskega svetovalstva so ali redne ali zvunredne. Zvunredno sejo sme sklicati predsednik vsak čas in tudi mora, če to zahtevata dva uda.
Zadeve, zastran kterih se mora kaj odločiti, mnenje izreči ali predložiti ministerstvu bogočastja in uka, se morajo zborno uravnavati, vse druge pa se rešujejo pod lastnim odgovorstvom predsednika, ki mora v vsaki seji deželnega šolskega svetovalstva naznaniti, kar se je med tem časom zaukazalo. Deželno šolsko svetovalstvo se sme pri posebnih zadevah po zvedencih pomnožiti, ki smejo pri seji tudi svetovati.
§. 42. Odločiti se le sme, če je nazoč predsednik in najmanje polovica udov.
Odločuje se po večini glasov, če je na vsaki strani enako glasov, odloči glas predsednika , ki tudi ima pravico izpeljanje odločbe zabraniti, če bi odločba bila po njegovem mnenju soper postavo mora 7ender o tem priskrbeti odločbo ministerstva za bogočastje in uk.
Posvetovanja in glasovanja v zadevah, ktere se tičejo osebnih koristi kakega uda, se ta ne sme udeležiti.
Pritožbe proti odloki deželnega šolskega svetovalstva grejo do ministerstva bogočastja in uka. Se morajo vložiti pri deželnem šolskem svetovalstvu, imajo odložno moč, če se to zgodi v 14 danih po oznanjenju one odločbe soper ktero gre pritožba.
§. 43. V zadevah, ktere so tako nujne, da se ne more čakati do prihodnje redne seje in se ne more sklicati zvun-redna seja; sme predsednik stvar sam poravnati, mor;t vendar brez odlaganja ali najkesnej v prihodnji seji v tem si priskrbeti dovoljenje deželnega šolskega svetovalstva.
§. 44. Neposrednji upljiv do podučivnika in odgojnih šolskih zadev po začasnih ogledih, vodstvo skušenj, nadzorovanje delavnosti šolskih ravnateljev, kakor tudi krajnib in okrajnih svetovalstev itd. imajo pred vsem drugim deželni šolski ogledi, kterim dava potrebne službene poduke ministerstvo bogočastja in uka.
Deželni poglavar vendar enaka opravila tudi lehko podeli v posameznih primerljejih drugim udom deželnega šolskega svetovalstva.
Ogledi sporočavajo o njihovi delavnosti deželnemu šolskemu svetovalstvu, ktero mora te predložiti ministru vero-
zakona in uka in ob enem pristaviti', kar je o tem sklcnolo in storilo. Deželni šolski ogbdi so tudi primorani, na velje tudi zraven poročevati ministru bogočastja in uka.
po-
§. 45. Predsednik deželnega šolskega svetovalstva raz-deluje posle med posamesne ude in izvršuje odloke. Potrebne sodelavce in pisarniške potrebe daje politični deželni urad.
H. Hoiiečne odločbe.
§. 46. Ko najbitrej bode osnovano deželno šolsko svetovalstvo, okrajna in krajna šolska svetovalstva se po odločbah te postave prenesejo vsi šolski posli cerkvenih viših gosposk, deželnih viših ogledov in političnega deželnega urada deželnemu šolskemu svetovalstvu, oni političnih okrajnih gospodsk in okrajnih šolskih ogledov okrajnemu šolskemu svetovalstvu in zadnjič oni krajnib duhovnikov, krajnih šolskih ogledov in odborov šolske konkurencije krajnemu šolskemu svetvalstvu.
§. 47. Postava je vpeljana in dobi svojo moč od dneva, ko se bode oznanila in ob enem zgubijo vse druge dozdajne postave in naredbe svojo moč, ktere tej postavi soper govorijo.
§. 48. Moj minister bogočastja in uka ima povelje to postavo izpeljati.
Franc Jožef, 1. r.
Hasner, 1. r.	Giskra, 1. r.
Gospodarske stvari.
Umni sadjorejec.
Drevesni divjaki
Drevesni divjaki, ki so natorno takovi, ali so žlahtnost zgrešili, se lahko med žlahno drevje uvrstijo, če se pocepijo. Ako bi pa kaki iz žlahne peške izrašen divjak žlahne lastnosti kazal, če ima namreč gladko kožo , široko perje , nobenega trnja, naj ostane brez cepljenja. Tako drevo bo pozneje rodilo, potiej pa bolj rado, polno in trdno ostalo, včasi se po tej poti še nova, žlahna plemena zaplodijo, posebno jabelk.
Sadje se da le enakega plemena vkup žlahniti. Cepi se toraj jabelka z jabelčnim, hruška s hraškovimi cepiči. Dajo pa se hruške v mnoge hruškove divjake, v kutno in v glog cepiti, kisla jabelka v sladka, sladke črešnje le v sladke, višnje pa v črešnje in višnje. Samo v mahalebovo drevo se žlahnijo črešnje in višnje z najboljšim uspehom; mahaleb je tisto drevo, ki daje tobakarjem dišeče cevi. Kdaj se črešinj cepič tudi v slivo cepljen prime. Marelice se cepijo v breskve in slive; takrat dajo lep sad , in ne pozebejo hitro, breskve se zamoreju v mandeljnovo drevo, v breskvo, slivo ali marelice cepiti. Mandeljnovo drevo hoče globoko, rahlo in dobro zemljo pa topli kraj, kder ne pozebe, kdar cvete. Tudi breskve ljubijo nekoliko vlažno toplo zemljo in kraj, kder najraje rodijo. Slive ne storijo dolgih korenin, ki bi globoko v zemljo rastle, in so zadovoljne tudi z vlažno, težko zemljo. Gladke breskve se v breskve ali slive cepijo, žlahne slive v slive navadne domače; mandeljni v mandeljnovo drevo, pa tudi v vsako slivno pleme; nešplje v nešplje, glog in hruškove divjake, in trte mnogega plemena med seboj, pa tudi v viniko. Samo kostanj in orehi se ne cepijo; kakošnjo seme se sadi, takošnji sad drevo rodi. Nikoli ne cepi peškovega sadja v kosčično, ne kosčičnega v peškovca.
Kar se tiče kutue, drena, ribiza itd., se ne cepijo, rastejo povsod rade in grme delajo, ker iz korenin izrastlike ženejo, in ne pozebejo. Da pa veča, zala drevesa zrastejo, je treba take grme otrebiti in okoli korenin okopavati, in včasi s kako dobro prstjo pognojiti.
Na kutue se cepijo hruške in jabelka tiste, ktere imajo nizke ostati za brajde v vrti h ali pa pri hišnih stenah. V ta namen se tudi na divjake hruškove ali jabelčne cepijo , ki so iz semena izrastli, pa so slabi. Na kutne cepljena drevesa sicer prej rodijo, pa ne trpijo zlo dolgo, ker so kutne nepotrpeče. Na glog je hruške boljši cepiti, kdor hoče nizka drevesa imeti, ker glog dolgo trpi in tudi tam raste, kder hruška ne bi storila, in tako se na njem delj časa ohranijo.
Za nizke črešnje in višnje se jemlje mahaleb ali ost-hajmka, to ste dve črešnji nizke rasti, ali pa se druge navadne črešnje slabe rasti v to obrnejo, kakor slive, marelice in breskve, ki se cepijo na svojo lastno pleme, se pa potem z obrezovanjem v nizka drevesa izrejajo.
Sadjorejske skušnje.
CA 1 i je koristno več sort cepiti na eno drevo?) — Nekteri mislijo, da je to le igrača; ali to ni res. Angleži imajo navado, da na eno in isto vhruško cepijo polovico zgodnih sort, polovico pa poznih. Če zgodaj cvetečo sorto pokvari neugodno vreme, tem bolje se mnogokrat obnaša ona, ki je cvetela pozneje. Zgodna hruška zori, kedar drevo še tako malo moči potrebuje, da redi pozno sorto; kdar pa ta zori, zgodna sorta ne obtežuje več drvevesa, tedaj pozni lahko ves živež daruje. Tudi pri dvakratnem pridelku ne gre toliko sadja v nemar kakor le pri enem. — Po takem tedaj utegne gospodar najžlahnejša plemena si izrejati, čeravno ima le malo prostora in le malo dreves.
(Precepiti stara sadna drevesa) donaša dvojni dobiček: namesti slabejih sort se dobijo dobre, namesti nerodovitnih pa rodovitne. Kdar se pa tako staro drevo precepi, naj se vzamejo cepiči prav rodovitnih sort, in izbero naj se le zdrava in še močna drevesa; sicer je delo zastonj, kajti od debla, ktero je že trohljivo, ne moreš več upati potrebne moči. Se ve, da je stareja drevesa treba včasih pognojiti.
-e-«»8®sm-
Dopisi.
Iz Bodlslavec pri mali Nedelji 23. mal. travna. V 15. listu „Slov. Gospodara" je bil iz Ljutomera dopis, v kterem je govor o Malonedelčanih, njihovem narodnem čuv-stvu, od kterega so, kakor nam volitve v okrajni zastop v Ljutomeru kažejo, odstopili. Gotovo žalostna resnica! Vsakega Nedeljščana mora sramotna rudečica politi, da se za-more pri nas kaj takega zgoditi. Žalostno je to, in žalost-neje še bi bilo, ako bi mi Nedeljščani s tem obnašanjem naših volilcev zadovoljni bili , in ako bi to tudi naši volilci iz popolnega prepričanja bili storili. Ali tolaži nas to, da je pri vsem tem početju nekdo drugi vzrok, kteri se je menda potrudil, da so nam naši volivci tako sramoto naredili,"kterih gotovo nismo s tem namenom v Ljutomer poslali, da bi tam za naše nasprotnike glasovali, sirovo se obnašali in nam domu sramoto prinesli. Nočem zagovarjati to brezuačajnost, ker bilo bi tudi zastonj. Ali pravico imam tirjati (kar tudi naše prejšnje obnašanje potrdi), da se po tem naj ne sodijo vsi farmani, ker še imamo tukaj može, kteri se ne dajo premotiti, kar je spričal tudi g. Zoreč in njegov volilec (slava njima!). Kar tudi mora znano biti gosp. dopisniku iz Ljutomera. Grdoba pa za tiste, ki so temu prvi vzrok. Da je naše ljudstvo verno, in da na duhovnike mnogo drži , to je gotovo; da tedaj duhovnemu, kteri mu je postavljen za dušnega pastirja, zaupa , in ga pri mnogih rečeh za svet vpraša in njegovo svetovanje veruje, misleče , da se duhovnikom sme popolnoma zaupati, kdo mu bode to za hudo štel. Da pa se še zamorejo nekteri gospodi tako izpozabiti, da to udanost njim izročenih ovčic za to rabijo, da nje nesrečne storijo, da bi nje v koš nemškutarskih krampljačev stlačili, da rabijo to zaupnost v ta namen , da bi tako tiho in lisičje njim enega največib darov — narodnost iztrgali, to je brezznačajno , grdo in duhovnika nevredno. Človek bi skorej ne vrjel, da bode iz prostorov posvečenih od Krem-pelnove delavnosti za narod, da bode iz teh prostorov kedaj pihal mrzel sever nemškutarije in paril mlade cvetlice narodne zavednosti naših farmanov. Ali mi pri nas imamo že to nesrečo, da imamo že delj časa same protinarodne duhovnike, kterim še to ni dovolj , da sami za-se svoje srce pasejo za nemškutarijo, temuč hočejo še naše zavedajoče se ljudstvo spet nazaj v tisto lužo spraviti, iz ktere so ga po mnogih trudih izvlekli možje sloveči, ne samo po naši fari temuč po celi Sloveniji.
Sicer zamorejo, rabeči svoje stališče, naše ljudstvo hipoma oslepiti, ali 8 tem teku slovenskega čuvstva nikakor jeza postavili ne bodo. Slovenski narod se zaveda, gre naprej, in gotovo mu bomo mi Nedeljščani, kteri smo že tolikokrat svojo narodnost pokazali, z veseljem sledili, in radostno stopili v vrsto narodnih borilcev. Na osebe pa, ktere bi nas na tem potu zadržavati hotele, ne bomo gledali, niti se dali motiti od njih. Bili smo oslepljeni. Enkrat je šlo, drugikrat pa ne bo. Poznamo se! Vam pa, dragi farmani, kličem, ne pozabite, da ste Slovenci! Operite to sramoto drugokrat, kdar se bo sopet vam priložnost ponujala, da se lehko pokažete kaj ste. Naj vam bode pri takih priložnostih naš rajni Krempl pred očmi, kteri nas je prvi zbral pod narodno zastavo, in nas učil ceniti dar, kterega so vsi veliki možje vse čase zlo cenili. Živeli Slovenci! Vse za vero, domovino in cesarja!!	Nemanič.
■z Ljutomera, 5. apr. Naši ustavni kričači so si v članku „ein Wahlsieg der Clerikalen" (Tagespošto 3. t. m.) spet svedočbo siromaštva podpisali. Oni nimajo niti toliko političnega izobraženja, da bi različne politične stranke in njih skupke v Avstriji poznali. Tista stranka, pri kteri je samo eden duhovnik, goji po mnenju naših zvoničnih poli-tikarjev (kirchthurmpolitiker) klerikalne težnje. Na toliko še niso napredovali, da bi stvar od osebe razločiti mogli. Morem jih zagotoviti, da naše narodne težnje le na to merijo, da bi se zavest Slovencev zbudila, njihov jezik izobražil in duh slovenske narodnosti oživel. Da so se tem težnjam tudi nekteri duhovniki pridružili, so naše težnje zarad tega tem manj klerikalne, ker ti duhovniki svoje posebne klerikalne koristi pri tem ne iščejo. Naše težnje zahtevajo narodni napredek: kdor je zanj, je z nami, kdor proti njemu, naš protivnik, bodisi duhovnik ali svetovnjak. To razumeti, je za naše ustavne kričače previsoko. Pa kaj bi se tudi moglo pričakovati od zaroda, kteri, ako ni na lovu, ali ako si v gostivnici starih kvant ne pripoveduje, na Mihe-ličevi klopi sedi, v zrak zija, zeva in Bogu dan krade. Za-
volj tega zaroda tako imenovani ustavni stranki za res ne zavidamo, ker on samo škoduje. — Naš novi okrajni zastop je gotovo za svoboden razvitek Avstrije, hoče iz Avstrije pravno državo narediti, v kteri so vsi narodi enakopravni. Za tem je težil tudi naš prejšni okrajni zastop. Res je, da v našem okrajnem zastopu tudi mnogo kmetov sedi, ali mora se tudi na to ozir jemati, da so naši kmetje razmerno bolje razviti in da jih stvar brez tujega vpljiva mika. Želeti bi bilo, da bi povsod tako bilo , ker dokler se kmetovalec za javne zadeve ne briga, tako dolgo tudi ni svoboden državljan. Brez tega pa ne more nobena država obstati, in zarad tega voli kmeta v javne zastope , da se uči, da se svoje naloge kot državljan zave in da si pridobi duh edin-stva, kar je podlaga državi. „Duhovni agitator" ima tedaj prav, ako prosto ljudstvo za to stvar spodbuja, in ono mu bode s časom gotovo bolj hvaležno, kakor Vam nedelovnim kričačem. Pod Vašim vodstvom bi kmetje obudaliti morali, ker se ne bi nič učili, kar njih bitju odgovarja, ter bi se morali sukati, kakor bi jim Vi žvižgali. Pod Vami bi vsak j trag samostalnosti zgubili, ker Vi ste najegoističnejši zarod,; kteri je le kdaj na svetu bil. Vi duhovniku agitacijo očitate,! ne pozabite le na agitacijo, ktero ste Vi po A. R. naprav-ljali. Od drugih agitacij nočem govoriti. Ta mož se je vozil spremljan od svojih dveh velikih psov po vaseh, ter prosto ljudstvo za Vaše namene obdeloval ter narodno stranko na različni način sumničil, pri čemur je njegova marcijalična podoba in pretnje njegove zdravniške prakse mnogo pomagalo; in vendar Vam je ljudstvo prostovoljno brbet obrnilo, ker je Vašo puhlost poznalo. Ne bojte se, da bi novi okrajni zastop prosil, da bi se šolska postava zavrgla; res da se bo trsil, da se ta zelo težavna postava zboljša, in da bo zvesto nad tem budil, da poleg te postave naš narodni razvoj ne bo škode trpel. Ravno tako novemu okrajnemu zastopu ne bo treba za Slovenijo prosjačiti; ker vsaka živahna ideja mora enkrat prodreti, iu najviša stopnja narodnega razvitka je ravno narodna uprava. Njo bodo Slovenci tako gotovo dobili, kako gotovo so, in jaz samo želim, da bi še Vi to doživeli, da se Vam v možganih o pojmu „narodni duh" (Nationalgeist) zvedri. Sicer ima novi okrajni zastop glede peticij gotovo na Ljutomerskem občinskem uradu svarljiv izgled, kjer vendar Vaša stranka sama stoluje. Skoro vsak teden je ta odbor prosil za to in za ono; kak dobiček je občina od tega imela, je „Slov. Nar." že popisal. Polaganje računov se je, kakor znano, zatezalo. — Kar se cest tiče, so zdaj v obče povsod jako slabe , da se ne more po njih voziti; ali temu je jako neugodno jesensko in spomladno vreme krivo, in ceste ljutomerskega okraja so v tej zadevi še ene izmed boljših. — Ormužka okrajna cesta je mnogo slabejša, in vendar se pošta iz Ormuža vsak dan do mesta, na kterem se menja, pelje; samo Bog-oče in poštar ljutomerski ob enem noče, ako ravno se po veliko boljši cesti ljutomerskega okraja vozi, zapreči. Ali on ne stori tega zavolj slabe ceste, ampak da svoje stare poštarske kljuse in svoja razklopotana in srce trgajoče poštarska kola varuje. Za res je že zadnji čas, da se ta pošta od ravnateljstva uravna ; ker potniki so primorani si druge privatne vozove najeti, ker kola g. poštarja niso za nobeno rabo. Zdi se to-raj, da morajo ceste zarad tega slabe biti , da g. poštarja zakrivajo. — Na zadnje, gospoda ustavni kričači, še eno reč. Ako ne prestanete narodne stranke ščuvati in izazivati; ako nimate še na gostivničkih škandalih zadosti, ampak še razun teb druge imeti hočete, bode se Vam narodna stranka z drugim orožjem naproti postavila. — Ne kličite nas na mejdan!
Zgodovinski spomini.
Martolosi.
Spisal Davorin Trstenjak.
Še današnji dan vsak strpeče, če čuje besedo: marto-lo8. Stariši otroke strašijo, če niso pridni: Čakaj, čakaj, bode prišel m ar tolo s po tebe! Kdo so bili martolosi? Valvazor (XII. str. 115) piše o njih: Martolosi so Turki' in turški Vlahi (Škipetarje, Albanezi-Arnavti), kteri sem ter tje deželo obhajajo in iščejo, kje bi kaj dobili in ukradli. Posebno pa si prizadevajo male otroke odpeljati, nje v Turčiji prodati, kjer iz fantov postanejo Janičari (stražniki tur-1 škega cesarja), dekleta pa, ko odrastejo, pa si Turki denejoj v svoj harem. Ti neusmiljeni martolosi večkrat pridejo na
Kranjsko in male otroke iz zibelke vkradejo. Ti tolovaji znajo več jezikov govoriti, se preoblečejo sedaj v kupca, sedaj v meniha, skrivajo se po gostih šumah in poznajo vse poti.
Leta 1562 za cesarja Ferdinanda I. je prišla velika truma martolosov v Lutomcr (Luttenberg). V tistem času je po Slovenskem bilo vsakojaških nadlog. Leta 1560 velika lakota, posebno se ni nič vina pridelalo, tako da so krč-mari smeli brez mavtnine in dače odkodgoder vino privažati in točiti. Zraven tega je bil hud pomor, posebno po dravskem polju, zato še sedaj najdemo toliko nasipanih gomil, pod kterimi so mrtve pokopali, in kamnatih križev na tih gomilah po dravskem polju.
Tudi luterško krivoverstvo se je razširjalo po Štajarskem, in nestrpljivi Luterani so branili skoz teden duhovnom mešuvati, v Gradcu še celo 15 let niso smeli procesije z presvetim rešnjim Telesom na Telovo obhajati. — Slovenci so zvesti ostali svoji stari sv. katoliški veri, le v Radgoni, pri sv. Lenartu v slovenskih Goricah in pa v gradu vindenavskem so imeli svoje luterške tempeljne. Nekaj časa popreje so kobilice vse vinograde in žitna polja poškodile, k vsem tem nadlogam pa še pridejo Turki v deželo. Z mladletja leta 1562 jih je privrelo vse polno skoz Ogersko na Štajarsko, in na lotmerškem polju je bila huda vojska. Polanci so bežali v gorice in so se v klanjcih junaško branili, cesto, ki drži v Jeruzalem z železnimi v r a t a m i zadelali, zato se še sedaj kraju pravi železna vrata. Tudi žene so zgrabile za orožje in se moško branile v enem klancu, kteri še danes ime ima: babji klanje c. Pravijo, da je ena srčna Slovenka s koso prerezala turškega vojvoda z žrebčem vred, na kterem je jahal. Pustili so ga na mestu z konjem vred ležati in nihče ga ni pokopal. Ljudstvo še danas temu kraju pravi mrzlo polje, kar so potle nemške kanclije prestavile v Todtenhengst. Turški zgodovino-pisec Bedževi piše o tej vojski: Naš padišah (ime turškega cesarja) je premagal mesto Gradžaš (Gradec}, za Bečem naj lepše mesto, prebivalce je naš meč požrl. Iz Lutoberda so martolosi odpeljali dosti jetnikov. V starejših pismih se Lutomer, Lotmerg veli; Lutenvverde, to je: 1 u t a b r d a — ostro, strmo bregovje, iz tega je ponemčeno : Lutenberg, in iz Luteuberg — sopet popačeni Lotmerg. Po pravici bi toraj pisati morali: Lutobrdo ali Lutbreg, lutoberški ali lutobreški, nikdar pa ne: lotmerški.
Sedmega junija 1562 je cesar Ferdinand I. z Turki na osem let mir sklenil.
M a r t o 1 o s je iz škipetarskega jezika a r m a t o 1 o s, bojnik , in to iz latinskega armatus, orožen. Martolosi so tedaj večidel bili Škipetari — Albanci — Arnauti.
Politični ogled.
Njih Veličanstvo cesar je sklenol in sklep je v „Wien. Zeit." razglašen, vsled kterega se odpuščajo vse kazni in globe in njih nasledki za vse dosedajne tiskovne zločine, pregrehe in prestope. Drugim političnim hudodelcem se ta milost ni podelila, V Pragi so že izpuščeni vredniki, ki so bili zaprti.
Novo ministerstvo še dozdaj ni razglasilo nobenega programa, pravi se, da se hoče najprej pogajati z vsemi strankami in potem še le spremeniti obstoječo ustavo. Želeti bi bilo, da bi se pogodilo z vsemi strankami.
Grof Potočki je obiskal dr. Fischhofa, znanega pisatelja knjižice „Avstrija in poroštvo njenega obstaja", ki je pisana celo federalistično, — in se je eno uro z njim pogovarjal. — Iz Prage se tudi piše, da pride grof Potočki pri-hodne dni v Prago in Brno, da bi se tudi tamo pogovoril z vodji vseh političnih strank.
Novo ministerstvo hoče novo skovano postavo o davku od zaslužka, ktero je tudi gospodska zbornica z malimi premembami sprijela, in ktera je med Ijjidstvom toliko hrupa in nevolje napravila, nazaj vzeti. Če to res stori, se bo gotovo pri ljudstvo zlo prikupilo.
Paragraf 19 je pri najviši sodniji res prav lepo bil ilustriran. Vrednik „Narod. Listy" in njegov zagovornik sta se namreč pri neki tiskovni pravdi hotela posluževati češkega jezika, to se vendar ni dopustilo pri najviši sodniji.
Mestni zbor Kar lovski je razpuščen zarad njegove tožbe proti banu Rauch-u.
Tirolci se res že bojijo, da bo Avstrija razpadla, ker neki tirolski list jim svetuje, če bi se to res zgodilo, da se Tirolci naj združijo s Švajco in se naj krepko borijo proti Prusiji.
V	Og_erski je narodno gibanje od dne do dne bolj živahno.
20. t. m. se je odprl hrvaški deželni zbor prišlo pa je mesto 66 samo 27 narodnih zastopnikov, zborovanje se je zato na 8 dni odložilo. To so res prav čedne razmere, iz kterih bi se skoraj lehko sklepalo, da bode Rau-chovo skorej pri kraju.
Velika Nemčija se zmirom dalje kuje. V Stut-gartu je namreč nemško-pruska stranka sklenola resolucijo brez pogojev, pridružiti se severno-nemški zvezi. Tudi na Bavarskem kujejo enake pogodbe.
V	Francoski se bode začelo ljudsko glasovanje 8. maja. Glasovalo se bode le v enem vprašanju, ali je ljudstvo namreč zadovoljno z ustavnimi premembami od 1.1860 sem, ali ne. Pred glasovanjem bo vladala najvekša svoboda v tisku in govoru. Vlada ima gotovo večiuo za se.
Novičar.
(Preklicani zaukaz.) Znano je, da je šlo mnogo pro-šenj do vojaškega ministerstva iz spodnje Stajarske, da nebi šli spet letos vojaki 47. polka Hartunga stražit izdelovanje soli v Pirano in Koper. Ta prošnja je bila uslišana in tako ostane 400 krepkih moških rok za delo v deželi. Velike zasluge ima v tem g. dr. Radej, bilježnik v Mariboru, ki je prvi to misel sprožil, da se naj napravi prošnja do ministerstva, in ki jo je tudi po telegrafični poti spravil na pravo mesto. SlovenciJ bodite temu gospodu hvaležni!
(Shoda v Žavcu) se je preteklo nedeljo udeležilo blizo 100 rodoljubov iz raznih krajev Stajarske. Govorilo in sklepalo se je o osnovanju krajnih in centralnega volilnega odbora, o slovenskem programu, o potrebi, da bi se naj vsi slovenski prvaki sošli v Ljubljani itd. Izreklo se je tudi soglasno, da hi Slovenci ne bili zastopani na Dunaju pri name-rovanem ministerskem posvetovanju, ko se ne bi povabili tudi Slovenci iz Stajarske. Za to pa sta nasvetovaua poslanca Herman in dr. Vošnjak.
(Slaba letina.) Iz Hrvaške se piše, da se je tudi tamo bati slabe letine. V varaždinskih goricah je pre pozebla vinska trta. Zimska žita, posebno rž je pozebla precej po celi Hrvaški in sicer v nekih krajih tako zlo, da so jo morali podorati in jarino posejati.
(Slovenski tabori.) Iz Gorice se piše, da se bo letos napravil tabor v Tominu, in sicer že 1. maja. Dalje je politično goriško društvo „Soča" v četrtem občnem zboru 7. aprila sklenolo, da se naj letos napravi tudi na Krasu. Za oba tabora sta že izvoljena odbora, ki delata potrebne priprave. — „Jadranska Zarja" je tudi prinesla veselo novico, da se bode letos napravil tabor v tržaški okolici. Pri tej priložnosti moramo izreči vso hvalo društvu „Soča", ktero je v kratkem že imelo 4 občne zbore, v kterih je sklenolo mnogo važnih in za Slovence sploh koristne stvari. — Slava polit, društvo „Soča". — Tudi politično društvo „Slovenija" prav marljivo dela, kakor je tudi v sedajnih časih sila potrebno ! Tudi o koroškem političnem društvu „Trdnjava" smo že večkrat prav lepe stvari brali; samo o mariborskem političnem društvu, ki se je osnovalo že pred 15 meseci, še nismo nič culi, tako, da ne vemo, ali še obstoji ali ne?!
(Shod koroško-slovenskih rodoljubov) na Bistrici blizo Pliberka 18. t. m. je obiskalo nad dve sto ljudi in da jih ni prišlo še več, bilo je krivo edino le to, da je bil shod iz prva prepovedan in še-le v zadnjem trenutku dovoljen, tako da skoraj nihče ni prav vedel, kako in kaj. — Posvetovalo se je najprej o tem, kaj je storiti, ako se razpuste deželni zbori, da se spravijo v koroški deželni zbor vsaj ne-kteri Slovenci. Po nasvetu g. Poznika se je sklenilo, naj se naroči društvu „Trdnjavi", da sestavi odbor, ki bo to stvar pretresoval in ob enem kandidate za deželni zbor na-svetoval. Predlog, naj odbor v ta namen v zvezo stopi s katoliškim društvom v Celovcu, ni bil sprejet. — Tabor se je iz mnogih vzrokov preložil od 25. na nedeljo 31. julija ; govorilo pa se bo na tem taboru o vpeljavi slovenskega jezika v šole in uradnije, o zavarovalnih bankah in o zedi-njenju vseh Slovencev v eno kronovino. Vse te točke, po-
sebno pa zadnja, so se v gromovitimi živio-klici sprejele. — Razgovora so se vdeleževali : gg. Juri Kravt, ki je s svojim domačim govorom posebno dopadel, na to Einspieler Andrej, Po/.nik, Vigele, Wieser, Torkar. — Med zborovanjem je vladala navdušenost in živahnost, kakoršua sicer le malokdaj. Ne moremo dovolj hvaliti praktične misli, sklicevati take shode, ki so prav za prav tabori v manjšej obliki; po njih se bo budila med koroškimi Slovenci politična zavest in pripravljali se bojo za tabore, za volitve in za druge zadeve, pri kterih je treba že nekoliko politične zrelosti.
(Mohorskemu društvu) se je to leto poslalo od vseh strani slovanskega sveta, posebno pa iz Slovenije, 3468 gld. 85 kr. od raznih udov tega hvale vrednega društva.
(f Janez Smodiš,) bogoslovec tretjega leta je umrl v Mariboru na veliki petek za plučno sušico. —• Rojen je bil v Ljutomeru 1844. leta, študiral je izvrstno 6 gimnazijalskih šol v Mariboru, potem pa v Viktorinuu v Celju. Bil je izvrsten v vsem, in zato tudi izvrsten rodoljub. Bog mu daj večni mir!
Listnica vrcdništvn.
G. A. B. v Radoslavcih: Podučenje o novi cenitvi zemljišč prinesemo v prihodnjim listu. — Ker nam od večih strani prihajajo dopisi brez podpisanega pravega imena, oznanjamo s tim našim dopisnikom, da ne moremo nobenega dopisa natisnoti dati, kteri ne nosi pravo ime pisatelja, ktero se nikdar ne bo javilo, če pisatelj noče.
Tržna cena pretekli teden.	>N GS S >	3 C 'S	! ■ t>	¡Mariboru	>	s <D O	>	3 PH
	fl.	k.	A.	3.	jfk	k.	fl.	1 k.
Pšenice vagan (drevenka	• 4	"40"	4	85	5	To	4	40
Rži „ * •	. 3	50	3	20	8	45	3	_
Ječmena „ . . .	3	_	0	00	3	65	3	25
Ovsa j,	2	5	2	10	2	50	2	40
Turšice (koruze) vagan .	3	50	3	25	3	10	3	—
Ajde „	2	80	2	80	3	45	2	30
Prosa „	2	70	2	40	3	50	2	30
Krompirja „	2	,—	1	70	1	70	1	20
Govedine funt . ..	. i _	21	_	26	_	24	—	25
Teletnine	1 _	24	_	26	_	24	_	26
Svinjetine črstve funt Drv 36" trdih seženj (Klafter) .	. , —	26	—	26	_	24	—	26
	9	—	—	—	8	50	10	—
1 Qil » x ° »	—	—	5	15	0	00	—	—
„ 36" mehkih „	4	_	—	—	6	20	7	—
» n n	i _	_	4	—	_	—	—	—
Oglenja iz trdega lesa vagan .	—	80	—	60	—	50	—	70
„ „ mehkega „ „	. ' —	50	—	50	—	45	—	60
Sena cent	. II 3	—	2	—	1	80	2	50
Slame cent v šopah	1	80	1	40	0	95	1	40
„ „ za steljo	1	40	1	—	0	80	1	15
Slanine (špeha) cent	. i! 38	—	37	00	43	—	40	—
Jajec pet za	. —	10	—	10	—	10	—	10
Cesarski zlat velja 5 fl. 85 kr. a. v. Azijo srebra 120.70. Narodno drž. posojilo 93.30.
LotcrijiiP srečlie.
V Gradcu 23. aprila 1870: 83 54 3? 89
Prihodno srečkanje je 7. maja 1870.
OO
Oinanilo.
Iz svoje zaloge, ktera popolnoma oskrbljena z različnim lepim in dobrim blagom za obleke v pomladi in poletju, in ktera se prodava po naj niiji ceni. priporočam med drugim tudi to-le:
Pavolnino in platnino, plehano in ne pleliano, vatel po 16—28 kr.
Pravo laneno platno.......... » 23 60 kr.
Modri druk...........* » 30—36 kr.
Kambrik . ........... » 25 33kr.
Roba za hlače..........n » 30 50 kr.
4/4 široko roba iz ovčje volne...... » 30—80kr.
Dalje vse vrste sukno, robo za hlače, poletne suknje itd. Pri meni se tudi dobivajo lepi ženski jopiči, napravljeni po najnovejši šegi, razne velikosti po 3—10 gld.
J. E. Zupan, kupec na sofijinem trgu slovenski cerkvi nasproti v Mariboru.