ATLANTIC & PACIFIC CO. SE BO MORALA VKLONITI
DRUŽBA NI HOTELA DAJATI NEZAPOSLENIM ŽIVIL ZA OBČINSKE RELIEFNE NAKAZNICE
Samuel Insull pred sodiščem
Odločen nastop organiziranih delavcev je kompa-nijo tako presenetil, da je kratkomalo zaprla vseh tristo prodajaln. — 50,000 clevelandskim družinam bo ostala Atlantic & Pacific trajno v spominu. — Po dolgotrajnem obotavljanju se je predsednik Hartford premislil.
DEPRESIJA KONČANA ZA FORDA
Prihodnje leto bo izdelal 1,000,000 avtomobilov. — Izdal bo 415 milijonov dolarjev. — Zaposlil bo 87,000 delavcev.
Detroit, Mich., *2. novembra. S t«-iii, <Ia jt- Henry For*l naznanil, <la b<> leta 1 !>:;:> izdelal rn milijon avtomobilov. je potrdil svoje upanje, da ji* za Ford Motor Company depresija koneana. Za izdelovanje avtomobilov bo izdal	::::!ijo-liov doliirjov.
rn izdatki bodo razdeljeni med (K)OS rdk, ki zalagajo j Fordovo družbo z raznim bla-k'niii, naslednje:
1. Tovornina za prevoz su-I he-^a in izdelanega materijala j ^74.000,000.
' '2. Detroit she tovarne za av-J tomobilske obode bodo zaslužile $1(K).000,000. J .'». Za jeklo, železo in <1ru£<-kovine bo izdal Ford 7."> milijonov dolarjev, za neželezne [kovine, kakor aluminij, baker, svinee in cink bo izdal 1*2 mili-' jonov dolarjev.
4. Za gumijeve obroee bo izdal $22,500,000. za surov trn-' mij $(J,tM)0,000. Za les bo pla- j eal $:!,(H)0,(KK).	\
i
j DOVOLJ ŽIVEŽA | j ZA POTREBNE j
Vlada bo z razdeljevanjem živeža reši!a farm-j sko vprašanje.—Tekom I suše kupljena in zakla-; na živina bo zadostovala do pomladi.
Washington, D. C., 2. nov. Vlada upa v tej zimi z enim udarcem ubiti dve muhi, ko bo izboljšala jedilni list brezposelnih in potrebnih družin in se bo obenem tudi rešila pre-obilih poljskih pridelkov, ki i tvorijo njaveejo težko«*o pri
j rešitvi poljedelskega vpraša-li ja.
j Zaloga od vlade tekom letošnje kupljene in zaklane živim' bo zadostovala do prihodnje pomladi. Ker je vlada obljubila, da tega mesa ne bo postavila na trg, bo obrnjeno v dober namen.
Poleg tegii pa se bo vlada rešila prevelikega pridelka ri-j žii 50,000,000 funtov."Ravno ta-j ko bodo med potrebne razde-1 Ijene velike množine pomaranč lili grape fruit. Ako bi pridelo-j valci sadja svoje preobilno sadje hoteli oddati brezplačno, bo vlada rada prevzela stroške za pošiljanje in razdelitev.
Ravno tako je glede sira in surovega masla. Pred kratkim so nizne agenture za pomoč revežem kupile 4,700,000 funtov sira in 5,000,000 funtov surovega masla.
KDO JE POMAGAL DILLINGERJU
Oblasti se pečajo s senzacionalnim begom 3. marca. — Dognati hočejo imena pomagačev.
Indianapolis, Ind., nov. — Senzacijoiialni dogodek v zlo-einskem življenju Johna l)il-lingerja, njegov beg iz kaznil niee v Crown Point .'i. marca, so pričel«' preiskovati rrezne in državne oblasti.
Zvezni državni pravdni k v Fort Wayne, James K. Fleming, je rekel, da bo vsled naročila zveznega general. prav-dnika Cinnmiii^sa preiskoval Dilligerjev beg iz kaznilnice v
Crown Point.
Fleniingcjva izjava j<* prišla zatem, ko je pomožni državni pravdni k za državo Indiana, J. K d ward Banco, zaslišal K svojih prič, katere je pustil prijeti v Crown Point ter jih je najprej pripeljal v Montioello, nato pa v Indianapolis.
Barce je tudi zaslišal Meyer-ja Bogue iz Chieaga, ki je pri-šel po Barcevem zatrdilu v kaznilnico v Crown Point obiskat Dillingerja. Priče so bile nastanjene v Jiotelu Lockerbie i>od močno policijsko stražo. Barce upa, da bo od svojih prič dobil vsa pojasnila, s katerimi bo mogoče dognati imena oseb, ki so pomagale Dillin-gerju pri begu iz ječe.
Odvetnik Allen B. Twyman iz East Chicago, je vložil prošnjo za izpust štirih pridržanih prič. Sodnik Karl li. Cox je najprej izdal odredbo, da naslednji štirje možje ne smejo biti izpuščeni iz hotela: Eni est BInna, izvedenec v odtisu prstov v kaznilnici v Crown Pointu; Dennis Dunn, strežaj v Crown Pointu, njegov oče Archie Dunn in Harvev Reiser, lastnik pivnico v Crown Pointu.
JUGOSLOVANSKA KRALJI-CA BOLNA
Beograd, Jugoslavija, 2. novembra. — Romunska kraljica-vdova Marija in njeni hčeri jugoslovanska kraljica-vdo-va Marija in princesa Ilcana so bolne.
Romunska kraljica Marija je bolna za influenco, katera se je je prijela tekom pogreba njenega zeta kralja Aleksandra. Jugoslovanska kraljica-vdova Marija pa ima žolčne kamne. Princesa Ilcana, ki živi blizu Dunaja, pričakuje zopet dete ter ima visoko vročino.
Četudi njihova bolezen, ra-zun princese Ileane, ni posebno nevarna, vendar pravijo zdravniki, da potrebujejo vse. počitek in dolgo zdravljenje, ker je vse zelo pretresel umor kralja Aleksandra.
RUSKE VOLITVE PO NAŠEM UZ0RCU
Volilna kampanja se je pričela po vseh vaseh. Rusija ima 90,000,000 volilcev.
Moskva, Rusija, ± novembra. — Velika agitacija za udeležbo pri volitvah v vaške sovjete se je pričela po vsej Rusiji. Volitve se bodo vršile od 10. do liO. decembra in pred volitvami v mestih. V bližnje vasi okoli Moskve je bi-] lo poslanih 1500 delavcev, da1 nagovarjajo kmete po kolek-j tivnih kmetijah za volitve.
00 avtomobilov pripelje godbo in igarlce, da s svojo umetnostjo povzdignejo in ožive kampanjo. Pri tem se poslužujejo tudi filmov. M««l ljudstvom razdelujejo velikansko število oglasov in pozivov in i ič manj kot 100,000 pozivov je bilo nabitih po li7sali~j7o deželi. Pri teli volitvah posebno agitirajo med ženskim svetom. S tem pa' nočejo samo pri d o- j biti volilk, temveč hočejo dobiti tudi kandidatinje v razne ' urade kolektivnih kmetij. Že sedaj ji* 6000 žensk v vodstvu kolektivnih kmetij.
Sovjetska demokracija daleč prekaša Združene države j glede števila volilcev. Do vo- j litev bo letos opravičenih nič manj kot 90,000.000 ljudi, medtem ko jih je bilo pri zadnjih volitvah samo 80,000,000.
NEMŠKAARMADA JE MOČNA
Pariz, Francija, 2. novembra.— V podporo trditve francoskega generalnega štaba, da od Xenieije preti Franciji nevarnost, je objavil "Matin" izid preiskave v Nemčiji in iz te preiskave je razvidino, da bo Nemčija spomladi imela večjo in popolnejše opremljeno armado, kot pa leta 1914.
"Matin" pravi, da ima Nemčija 90 infanterijskih divizij, 8 kavalerijskih divizij in popolni zbor strojnih pušk, težke artilerije in aeroplanov. Letalski zbor sestoji večinoma iz trgovskih aeroplanov, ki so bili predelani v vojaške.	i
Koliko aeroplanov ima Nemčija "Matin" ne pove, toda trdi, da ima letalski zbor 25,000 mož.	,
PREVZEL JE VSO ODGOVORNOST ZA RAZPAD SVOJEGA PODJETJA
CHICAGO, 111., 2. novembra. — Bivši čikaški utilitetni car Samuel Insull, ki je obdolžen, da se je posluževal pošte v sleparske namene, je sam nastopil kot priča, da se brani proti obtožbi, ki je bila proti njemu naperjena. Tekom pričevanja je rekel, da je leta 1 929 izgubil $200,000,000, da bi pomo-gel tedanji kampanji predsednika Hooverja.
CLEVELAND. Ohio, 2. novembra. — Vodstvo Grea" Atlantic and Pacific Tea Company se nikakor ne more odločiti, če bi odprlo svojih tristo prodajaln v Clevelandu, ki so pred nekaj dnevi nehale poslovati. Člani družbinega nadzornega sveta so se ponovno posvetovali z lokalnim vodstvom v Clevelandu, pa niso mogli priti do nobenega lagodnega zaključka. Posvetovanja se bodo jutri obnovila. Navzlic zavlačevanju in odlašanju če upati, da bo v ponedeljek zopet odprtih vseh tristo prodajaln, kar bo pomenilo za uslužbence popolno zmago.
Sleh erni pozna prodajalne Greater Atlantic and Pacific 1 ea Company. Povsod jih je dovolj; celo v najbolj zakotnem gnezdu jo je mogoče najti. Ta kompanija je prebarvala ameriški Main Street z rdečo in črno barvo. To je brezmejna veriga prodajaln, ki ima na tisoče členkov.
To so večje ali manjše grocerijske prodajalne, navzlic temu je pa A. & P. milijardno podjetje; neprestano se vrteči mlin za dobičke in del rafinira-nega velekapitalizma, ki v izkoriščanju nima para.
Druga podjetja imajo svoje dobre in slabe čase. Pri A. & P. pa ne pride nobena kriza in nobena depresija vpoštev. Viri njenih dohodkov niso še nikdar usahnili.
Družba, ki si je ustvarila milijone in milijarde s težko prisluženimi centi delavca, je zagrizena sovražnica delavstva. Ni ji dovolj, da izrablja odjemalce (ki so povečini delavci) pač pa tudi ne da živeti ljudem, ki so uslužbeni pri nji in delajo zanjo
Toda tudi mera delavske potrpežljivosti je enkrat polna. In tako se je zgodilo, da so v Clevelandu zaštrajkali uslužbenci A. & P. prodajaln, ki so organizirani v peterih različnih strokovnih organizacijah. To je kompanijo tako presenetilo, da je zaprla vse svoje elevelandske prodajalne.
Clevelandska Atlantic & Pacific se je pa še v drugem pogledu delavcem zamerila. Ni hotela namreč izplačevati oziroma menjavati reliefnih kart, ki so jih dobili nezaposleni od občinske uprave, ker je dvomila o kreditu mesta, boječ se, da bi ne prišla dovolj naglo do svojega denarja.
Petdeset tisoč družin z dvestopetdeset tisoč člani je bilo vsledtega prisiljenih nabavljati si svoje porebščme v drugih trgovinah.
štrajk je izbruhnil ob zelo neugodnem času posebno za bankirje, ki so bili medtem sklenili s predsednikom Rooseveltom nekakšen kompromis. Kompanija je namreč zapretila, da bo opustila dvoje velikih skladišč v Cleveladnndu ter se za vselej izselila iz mesta.
Pred National Labor Relations Boardom se je pa Hartford, ki je predsednik kompanije, premislil. Dejal je, da bo zagovarjal naslednji predlog: Ako se delavci vrnejo na delo, jim bo priznana pravica organiziranja, in družba se bo z omenjenimi petimi unijami pogajala glede plač in delavskih pogojev in da ne bo nobenega svojega uslužbenca preganjala, če je član te ali one strokovne organizacije.
OGLAŠUJTE V M GLAS NARODA"
Zahteva kazen za svojega sina.
Madrid, Španska, 2. novem-' bni. — Predsednik Niceto Al-j cala Zamoril jo naprosil vojnega ministra Diego Hidalgo, da j stori vso, <la bo njegov 22 lot 'stari sin, Luis Zaniora, ki je | bil aretiran zaradi vojaške nepokorščine, deležen istega po-j stopanja in iste kazni, kot vsak [drugi vojak v Jaca. j Mladi Zamora služi vojake , kot navadni prosta k. I Njegov oče je rekel: "V ar-(madi demokratične republike ne sme biti pristranosti".
SELITEV RUSKIH KMETOV
Na tisoče kmetov bo zapustilo okraj Apostolo-vo. — Letošnja letina je bila zelo slaba. — Iskali bodo delo v industrijah.
Moskva, Rusija, '2. novembra. — Vsled slabe letim; v Apostolovo okraju v južnem idolu 1'krajine, kjer je bila lo-| tons jo poletje največja suša v j celi Ku>iji. se bo moralo ver I tisoč kmetov izseliti iz svojih domačij.
Toda pri tem ni nikake prevelike zmešnjavo. To je logično in v soglasju z razmerami. Ker bo veliko število ljudi zapusti-J lo Apostol o vo. zato v okraju letošnjo zimo ne bo ni kakega pomanjkanja. Ker bodo odšli, bo za one, ki bodo ostali, preostalo tem ver živeža.
Nekaterih teh niso kmetje, temveč kmotski dleavei, ki hodijo od kmetije do kmetije. Poiskali si Vodo delo v krajih, kjer je ver živeža.
Mod njimi, ki se bodo izselili, je okoli 1 :>()() kolektivnih kmetovalcev, ki so poglavarji družin in ki bodo v raznih mestih rez zimo našli delo v industriji, ko na kmetiji ni mnogo dela, in se bodo na spomlad zopet vrnili, ko se bo pričelo delo mi polju. Najvee teh bo šlo v kraje okoli železnih rudnikov v Krivo j rogu.
Preselitev kolektvinih kmetovalcev je skrbno po načrtu ; preskrbljena. Sli bodo na de-i lo, ki jih že raka, ker v veli-.kanskih sovjetskih industrijah I primanjkuje delavcev. Zastopniki teli industrij potujejo po deželi ter nabirajo delavce. V Apostolovo okraju skušajo dobiti 5000 delavcev, kar je mnogo ver, kolikor jih je mogoče pogrešiti za zimsko Jelo.
Kmetje se zglasijo pri sovjetskih zastopnikih svojega okraja ter se prijavijo za delo. Zastopniki nato prosilce razpošljejo v industrijske kraje.
Je pa tudi nekaj kmetskili družin, ki se nameravajo iz V krajine preseliti v zapadno Sibirijo, kjer je bila letos posebno dobra letina.
Naročite se na GLAS NARODA največji slovenski dnemek v
Združenih drŽavah.
I Insull ni trdil, da je bilo to v kaki zvezi z njegovim polo-1 mom, toda je to bil nepričako-i va izgled za to, da volikanske-j ga gospodarskega poloma v | Združenih državah v vodilnih podjetjih ni bilo mogoče videti naprej.
Ko jo bil Insull leta 1929 poklican na konferenco voditeljev trgovskega življenja v Belo hišo. mu je predsednik Hoover osebno rekel, da se bančnega poloma ni treba urav nič bati.
| — Bil sem istega mnenja, — jo nadaljeval Insull, — in sem izdal $200,000.000 milijonov za razširjenje trgovine. | Dvakrat so 74 let starega In-sulla zalile solze, ko je popiso-j val razvoj svojega podjetja. Njegove ustnice so postale modre in njegovi zagovorniki so se bali, da bi mu odpovedali I živci. Toda Insull je z močnim j glasom nadaljeval ter je celo svoje izjave dvakrat potrdil s j tem, da je udaril z roko po ro-' čaju svojega stola.
Insull je s svojo izpovedjo i kazal, tla se ne čuti krivega ob-jdolžitve, da je pre varil mnogo i majhnih delničarjev svojega j podjetja. S ponosom je govoril j o svojih dobrih delih. Rekel je in tudi potrdil z udarcem roke, da so njegova podjetja na osrednjem zapadu, zlasti v dolini reke Mississippi, prineslo ljudem mnogo več dobička in dobrot, kot pa so njegove izdane delnice napravile škode.
—	Nekaj vain hočem celo izdati, česar še nikdar nisem izdal. Mogel bi se vrniti v London in bi tam mogel ponoviti svoje uspehe, ki sem jih v tej teželi dosegel. Mr. Stanley Baldwin (tedanji, angleški ministrski predsednik) mi jo leta 1926 ponudil predsedništvo angleške električne industrije.
Insull je za razpad svojega podetja prevzel vso odgovornost ter je glede soobtoženih svojih bivših uslužbencev in uradnikov rekel:
—	Ako mi državni pravdni k oprosti, da tako rečem, tedaj izjavljam, da moji tovariši nimajo s to zahtevo nič več stika, kot vi gospodje porotniki.
STAVKA BREZPOSELNIH
Denver, Colo., 2. novembra. 500 stavkarskih agitatorjev je pozivalo stavkarje, da na policijske krogle odgovarjajo s kroglami. Zbrali so se v prečk mestju Englewood, od koder so zopet nameravali korakati v Denver. Policija pa je nepri« čakovano prišla in stavkarje razgnala.
fcninki GLAS NARODA M [ 1
8 Za inozemstvo celo leto $7.00 |	t____. « , fl	.	1	75,000 Readers.
BL ______ __J	Listslovenskih.delavcev vAmerikL	1__S
__	________^■aBSSaBBBBBBanBBw
TELEFON: CHclses 3—3878	Entered as Second C Um Matter September 21, 1903, 1 the Port Office at Hew Yorlt, N. Y., under Act ol Congreai of March 3, 1870_TELEFON: OHeliea 3—8878
NO. 258. — ŽTEV. 258.	NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 3, 1934. — SOBOTA, 3. yOVT*MRRA~1934	VOLUME. 1TT.TT — T.TCTNIK YT.TT
SCHUSCHNIGG — ZMAGOVALEC
Dne 1. novembra je stopila v Avstriji v veljavo nova 'vezjia ustava, ki določa t a koz van o ".stanovsko" za^top-tvo. To zaistopstfvo bo imenoval kancler Schusclinigg.
Vstavo je izdelal pokojni Dollfuss, odobril jo je pa /vsi parlament, zatem ko je zapodil iz narodnega sveta \ se soeijaluste in druge nasprotnike.
Dejstvo, (da je stopila ta ustava v veljavo, iii nič po-bnega, do.^tti bolj značilno pa je, kako so se vodilni kro-i borili za sadeže v tem zastopstvu.
Zmagal je naslednik umorjenega Dollfussa nad svodih nasprotnikom princem Sftfarhembergom.
Schuschnigg ima v tem novem parlamentu .T5 zastopnikov, d očim sta se morala Starliemberg in njegov lukoc vsemogočni "heiinwehr" zadovoljiti le s 14 sedeži.
K tem je izbruhnil d&prt boj med obema nasprotnikoma, kajti le malo verjetno je, da bi se sebični Starhem-o«rg zadovoljil s takšno rešitvijo. Nezadovoljstvo med n jegovimi pristaši je silno naraslo.
Kancler Schuschnigg ima za seboj napol vojaško organizacijo, klerikahio "domovinsko fronto", Število njenih pristašev se je zadnje dni znaitoio povečalo-
Zaenkrat je še težko reči, kako se bo k orača! ta boj v Avstriji, ki so jo prav do temeljev razmajale neštevilne »s j j / larske krize-
Narodni socijalisti še niso prenehali s svojim bojem.
Sehirsehniggova zmaga v notranji politiki je voda na ji hov mlin, ker je znano, da bi dal Schuschnigg pod go-vimi pogoji nacijem nekaj komcesij.
Socijalristi se pripravljajo na boj prof i vsej reakcij;. \* ihova na novo organizirana stranka je na delu. Nfi evneni redu so Uemonstracije in prepovedana ziborova-;a. Via la je proti tej gonji brej. moči.
Parlament ne zboruje v starem poslopju, ampak se je ,'iooli-l in je močno zastražen-
< 'lani vlade iso olxlani z neprodirnim zidom telesnih t razni kov. Neugodno jim je, ker ne vcJdo, koga se jim je treba najbolj bati in če se ne nahaja sovražnik v njihovih laminih vrstah.
Klerikalna "domovinska fronta'' je naperjena proti tarhemhergovemu "heimwehru", in nacijem, "heim vehr" je naperjen proti nacijem in "domovinski fronti", vse tri organizacije so pa naperjene proti organiziranemu lelavsrtvu.
Y policijskih in vojaških vrstah ni ne sloge, ne discipline.
Od časa do Časa se izkoplje vliida iz zagate s tem, da cla aretiraitd nekaj soeijalistov in komunistov.
Precej preglavic delajo tudi monarchist i, ki imajo v obeh vladnih taborih svoje pristaše.
Kaj »bo iz te mešanice, sam večni Bog ve.
Važno za potovanje.
" ———— - — — . ' ■ * *
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vtch stvareh. V tied nate dolgoletne akninje Vam ta moremo dati najboljša pojasnila in tudt vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in Miro. Zato m saupno obrnite na nas ta vsa pojasnil*.
Mi preskrbimo vse, bodiH prošnje ta povratna dovoljo-*/«. potne liste, vieeje in »ploh vse, kar je sa potovanja potrebno v najkitrejiem času, in kar je glavno, ta najmonjio afvalttL
Nedriavljani naj ne odlašajo do eadnjega trenutka, ker prodno »a dobi is Waskingtona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj on mesec.
POito torej takoj ta bretplačna navodila in mootavlja-mo Vam, da boste poceni in udobno potoval.
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU
216 West 18th Street New York. N. Y.
PROBLEMI PRISELJENCA
14Prvi papir" zapada.
Vprašanje: Ravnokar sem našel, da moj prvi državljanski papir bo v kratkem sedem let star. Ko sem ga dobil, niso zahtevali nikakega spričevala o prihodu. Ali morem stvar pospešiti, tako da ne zajade ta papir *
Odgovor: Vložite takoj ta-kozvano preliminarno prošnjo za drugi papir, s tem da izpolnite tiskovino A-2214 in jo pošljite naturalizacijskemu uradu skupaj s dvema slikama in Money Order-om za $2.50 in priložite svoj prvi papir. Ako ste prišli pred 29. junija 11)06, ni treba spričevala o prihodu (certificate of arrival) in zato ni treba priložiti gori omenjene pristojbine $2.50. Ako ste prišli kasneje, naturalizacijski urad poskrbi, da se dobi spričevalo pravočasno. V mestno je, da priložite pismo svoji prošnji, v katerem opozarjate ua dejstvo, da prvi papir kmalu zapade.
Naturalizacijske olajšave za
bivše vojake — končane.
Vprašanje: Bil sem v ameriški vojni tekom svetovne vojne, ali nisem postal nikdar ameriški državljan, ker sem nameraval povrniti se v stari kraj. Ali moreni sedaj zaprositi za državljanstvo brez prvega papirja?
Odgovor: Posebni zakon, ki je dovoljeval razne olajšave za naturalizacijo bivših vojakov tekom svetovne vojne, jo stopil iz veljave dne 24. maja 1934. Ako hočete postati ameriški državljan, morate storiti isto kot vsakdo drugi, t. j. morate dobiti prvi papir in potem čakati dve leti, predno vložite prošnjo za drugi papir.
Predkaznovani inozemci — podvrženi deportaciji.
Vprašanje: Neki inozemec je prišel zakonito v Združene države pred šestimi leti. Tukaj ni imel nikakih sitnosti s sodišči, ali bil je v ječi v starem kraju. Ako bi tukajšnje oblasti to doznale, bi to imelo kake posledice zanj?
Odgovor: Ako je bil ta inozemec pred svojim prihodom v Ameriko kaznovan radi zločina ali prestopka, ki vsebuje 4'moralno pokvarjenost * \ ga morejo priseljeniške oblasti deport i rat i vsak ras.
C. C. C. Camps.
Vprašanje: Cital sem, da ta-kozvani Civilian Corps bo nadaljeval. Ali sprejemajo tudi inozemce, ki imajo prvi državljanski papir?
Odgovor: Ne, prosilci morajo biti ameriški državljani po rojstvu ali naturalizaciji.
Nikake direktne podpore od federalnega reliefa.
Vprašanje: Sme človek v težkih prilikah obrniti se na pomoč (lirketno na federalne pri pomožne organizacije!
Odgovor: Posameznik se more obrniti le na lokalno pri pomožno organizacijo. Te lokalne agencije so pod nadzorstvom državne pripomožne administracije. Federalna vlada daje sredstva h1 državam, ki jih razdeljujejo med lokalne organizacije.
Povratni permit za začasnega došleca
Vprašanje: Ko sem prišel v New York leta 1920, sem nameraval ostati v tej deželi le začasno in tako sem tudi prijavil priseljeniški oblasti. Pa ostal sem tukaj in sedaj bi rad šel na obisk v stari kraj. Ali moreni dobiti, povratni jier-mit ?
Odgovor: Ker ni bilo nikakih kvotnih omejitev pred dne 'k junija 1921, se vsak inozemec, ki je poprej prišel, smatra kot da je bil pripuščen za stalno bivanje. Zato lahko zaprosite za povratni permit.
Fid S.
STARA-SVEŽA ZELENJAVA
V berlinskem Inženirskem domu so postregli gostom te dni z obedom, kakršnega še ni bilo na svetu. "Menu" je bil sestavljen iz sledečih jedi:
predjed: solate iz paradižnikov od 32. julija, solate iz fižola od 31. julija, solate iz mladega graha od 14. avgusta (mladi grah se drži običajno en sam dan); tople jedi: beluši od 2. maja, zeleni fižol od 2. avgusta; desert: jagode od 28. maja, breskve od 34. junija, h kavi peci jo z jagodami, ki so jih pobrali že v maju. Navzlic temu da so bile posamezne vrste zelenjave in sadežev že tako stare so vendar kar dišale od svežosti in tudi njih okus je bil popolnoma svež.
Razlaga je preprosta. ' '!>ed je priredilo Društvo nemških inženirjev, da preizkusi nov izum prof. Planka, ki omogoča cele mesece ohraniti zrelo zelenjavo in sadje v popolnoma svežem stanju. Ore za nov način konservirauja z mrzloto, pri čemur se izloči kisik iz zraka. Kakšen pomen ima uspeh dr. Planka za poljedelca in vrtnarja, si lahko mislimo. Doslej sta imela oba milijonske izgube, ker v sezoni nista mogla prodati vsega pridelka, ohraniti ga v svežem stanju pa tudi nista mogla. Prof. Plank bo svoj izum še izpopolnil, tako da bomo lahko tudi v zimskih mesecjh uživali pomladne in poletne darove kultivirane narave.
BLAZNIKOVE
Pratike
za leto 1935
IMAMO V ZALOGI
Cena 25c
s poštnino vred.
BANKOVCI Z VERZI
V kratkem bo gotov Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za L 1935
Cena 50c
"Glas Naroda
216 West 18th Btrert Hew York, V. Y.
99
Najbolj čudni bankovci, kar jih je kdaj prišlo v promet, so bili pač tisti, ki jih je izdala Nižjesaška banka v Buecke-burgu leta 1856.
Eden izmeri osnovateljev te banke si je izmislil, da hi nove bankovce po deset tolarjev za kontrolo opremili z verzi iz nemških pesnikov in narodnih pesmi. Poedin bankovec pa ni obsegal cele pesmi, temveč samo po <»n verz. Pesem si dobil potem v celoti, če si imel do-tično serijo v roki. Izumitelj pe bil kaj ponosen na to domislico ki v resnici ni bila slaba — le da so poedin i verzi vea-f sili z ozirom na pravi pomen bankovca dopuščali kaj komična razmotrivanja. Na nekem bankovcu si čital (v prostem prevodu) na pr. ta le verz iz narodne pesmi: "Vse svoje sem na nič postavil juhe!" Na drugem pa: "Kdor ni bil v svojem življenju še nikoli pijan, ni pravi mož!M
IZVOLITE ZA SVOJEGA GOVERNERJA
HERBERT H.
LEHMANA
ker je v javnem in privatnem življenju delal nesebično in samo za javno dobrobit.
Njegovo štiriletno dosedanje delo je najboljša jamščina za najboljše vodstvo iri upravo.
Številne reforme za izboljšanje življenjskega staleža nezaposlenih, kot direktna pomoč, zavarovanje v nezaposlenosti in druge potrebne odredbe glede zaščite sirot in onemoglih, je bodisi uveljavil, bodisi zahteval, da se postavno uveljavijo.
1 spelo mu je, da se je eena električnemu toku za domačo uporabo znižala.
Postavno je uvedel sodišče z;i uboge, kjer zamorejo reveži doseči svoje pravice brez posebnih stroškov in h rev; odvetnikov.
^ sa njegova karijera, tako v javnem kakor tudi v privatnem življenju, je kronana z uspehi, delom in požrtvovalnostjo za dobrobit in uspeli nas vseh.
Kot takega ga je Delavska Federacija Države New York odobrila in priporočila njegovo kandidaturo in nj«* govo izvolitev za governerja.
GLASIM TE ZA XAPRKDNHGA in < "L< >VK("'A XSK K-r,A DEMOKRATSKEGA KAXDIDVTV
HERBERT H. LEHMANA
Za podgovernerja pa —
M. WILLIAM BRAYA
kakor tudi za
V S E D R V «1 E DEMOKRATSKE KANDIDATK
Ta oglas plača
independent citizens committee for the re-election of
2' wIKam	h" lehma* ■»« "-»eutenant gSvernSS
W"-L1AM BRAY - - - 122 Eflat 42nd strMt New york
Peter Zgaga
t
ZAROTA.
Bivša avstrijska uiornariea se je smatrala za nekaj ve«" na svetu Pii so bili res čedni in prebrisani fantje v nji. Skoro sami Dahnatinei in nekaj Cehov*
Med eastniki je bilo < los t i Slovencev. Najvišji mornariški eastniki so hili pa seveda elani plemenitih avstrijskih in madžarskih družin. Eden najvišjih bil naprimer Ilorthv, sedanji madžarski regent.
Oddelku bojnih ladij j«* svo-jeeasno poveljeval star admiral, ki ji' bil tako siten, da ira ni imel para na svetu.
Po«l njegovim poveljstvom so živeli eastniki in mornarji j kot v peklu. A' vsako stvar je vtaknil svoj nos. Xie mu ni bilo povolji, nobeno delo ni bilo storjeno v njegovo zadovoljstvo. Bali so se ga ko same.ua vrag« in intrigirati se niso drznili proti njemu, ker je bil «•«■-sarjev žlahtnik.
Toda iznebiti se ga je hilo trebit ua ta ali oni nnein. Dolgo s»i kovali oficirji zaroto in so jo slednji«- skovali.
Admiral je imel navado poleti zgodaj vstajati. Vsako jutro je stal n;i poveljniškem mostieku ter z daljnogledom motril, kaj se dogaja na krovu j drugih križark. 1 To s«- jo godilo jutro za jutrom. m gor.j«> lastnikom in
mornarjem. «V je opazil le najmanjši red.
Medtem se je pa k«»v;tln zarota proti njemu.
Nekrvava zarota, seveda, kajti krvave zaroto so bile v Avstriji prepovedan«', in «V so izbruhnile, gorje tistemu, ki jih j<> vprizarjal.
Nekega jutra, ko je baš vzšlo solnce, j«' zopet stopil admiral na poveljniški mostieek j ter začel skozi «laljnogle«l gle-«lati. kaj se godi po krovih 1 drugih ladij. In, sveta nebesa, j kaj so ugledal«' njegove o«"*i! | Na krovu oddaljene križnike je plesal star mornar orientalski ples. Lahko in prožno kot kakšna harem-k« lepoticii. Med zobmi mu je tieala kratka pipa, v rokah je držal belo tam"ico, obloeon je bil pa v A«hi-niovo obleko. In je plesal, ple-(sal.
Malo je manjkalo, da ni padel staremu admiralu daljno-gh*«l iz r«>k.
Žile na vratu so mu nabrek-j !«• in iz o«*-i mu je žarela silit i ■ bela penil. Kajti, kar je videl, j«* bilo nekaj nczaslisncga.
Kolikor hitro j«* mogel, je pozval predse vse častnike.
<'astniki so s«- pritajeno 11111-j zali in v skrbeh ugibali, «*•«• se bo zvijat-a posrečila ali ne.
Admiral je vnovič po^lrdal skozi «laljnoi>;led. Stari mornar j«1 še vedno nlesid.
—	Poglejte kaj s<- godi na krovu one križark«' — je rekel v«*s divji prvemu častniku in mu izročil daljnogled.
Častnik je gledal, dolgo gledal ter slednjič izročil admiralu daljnogled rekoč:
—	Ničesar ne vidim, gospod admiral.
Admiral je sfopet pogledal. Mornar je še vedno plesal. Božansko in zapeljivo kot more plesati le avstrijski mornar, ohl »cen v Adamovo ohleko in z žganjem nalit.
Admiral je pozval drugega in tretjega častnika in vse druge časnike, naj pogledajo.
Vsi so pogledali in so me«l komaj zadrževanim smehom pokorno javili, da ničesar ne vidijo.
Se enkrat je pogledal admiral.
Mornar je še vedno plesal orientalski ples.
Nato je pa odložil admiral daljnogled, sklonil glavo, odšel v svojo pisarno in napisal prošnjo njegovemu veličanstvu, naj ga nemudoma pošlje v penz ion.
NAJBOGATEJŠI MOŽ
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE-MO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
V JUGOSLAVIJO	y ITALIJO
*	» .......... I*"- I«* Za $ 9.35 .......... Lir	100
•	5J3S .......... Din-	$18.25 .................... Lir	2oo
t ISO .......... Din. 300	$44.60 .......... LJr	500
.......... Din. 5M	$88.20 .......... tjr 1000
l^ gS .......... Din. 1000_$176.— .......... Ur 2000
KER 8E CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI QQRI ALI DOLI
za IsdUAUo večjih xneakor kot sgoraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih ali lirah dovoljujemo §e bolje pogoje. tZruClLA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Zrn Izplačilo $ S.— morate poslati..........$ 5.75
" " ..........$10.85
w " .........$16—
" " ..........$21.—
W0— " " ..........$41J55
9S0-- " " ..........$51J»
Prejemnik dobi r starem kraju Izplačilo t dolarjih. Nujna —fcasMa liTriojemo pa Cable Letter sa pristojbin« $1.—.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 44Glas Naroda"
21« WOT 18th STRBBT	NEW YORK, N. Y.
| "Gkg Naroda"	|
-Jmt' Owned and Pnbllsbed tor
WINIC PUBLISHING COMPANY
X A Corporation).
ftfcaf HMf, Pui^flal	Ll Benedlk. Treas.
Place <* bnalneas OC the corporation and addresses of above officers: W. UMi Btoset, Bsroogja eg Manhattan, New Ystfc CTty, N. Y.
— "GLAS NARODA" __(Voire of the People)__
Teansfl Imy Day Except Sundays and Holidays
celo leto Tdjt ta Ameriko la	Z* New York sa celo leto......$7.00
. Kanado ...................$6.00	Za pol leta ...................$3.50
fc, pol leu....................$3.00	Za Inozemstvo ta celo leto...... $7.00
fr Cotrt leta.................. $1A0	Za pol leta..................„JB.50
SnbscrlptioD Yearly $6.00
_Advertisement on Agreement_
_«*Qlaa Naroda" isfraja vsaki dan isrsemai nedelj in pragalkov._
Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj se blagovoli pbtlljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se ^ . i»ft tudi prejšnje MvallBBe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New Yerfc, N. T. Telephone: CHelsea 3—$878
Xa svetu je mož. ki tako bo^at, da njc^ove^a bogastva ne morejo niti oceniti. A ta mož ne izkorisea svojih zakladov.
To je nizam hajderabadski, ki mil samo premično imetje cenijo na dosti več ne-^o o mi-jard švicarskih frankov. (Jore zlsita in sivina ležijo lijci^o-vih zakladnicah, njegovi dragulji postavljajo v seneo vse, kar imajo podobnega drmri indijski knezi. Pred kratkim so mu ukradli največji in najlepši safir na svetu, a nizam ni n tem jii izi^nbil niti besede, kajti «'ii dragulj več ali manj — to je zanj brez pomena.
Tn kako živi ta Krez, ki bi si lahko izpolnil vsako željo? Nič drugače nego kakšen štedljiv evropski zasebnik s skromnimi dohodki. Njegova obleka je
najpreprostejša, hrana uprav špartanska. zmeren je kakor asket. Samo kadar -a obišče kakšfii tuj moiročnik, pokaže vso svojo razkošnost. V svojih garažah ima luksuznih limuzin, sani pa uporabi "star" voz iz leta 1!H'7. Ima šest o-i^romnih palač, a živi v majhnem, preprostem poslopju, kjer vrši brez et'ienutnij svoj«* i vsakdanj«', enolično vhularsko delo. Poleti ne odhaja nikamor na letovišče in njegovi ministri morajo sislaj >l«'diti njegovemu vzgledu. Tako potekajo njegovi letni ilohodki 4<» do .">(r milijonov frankov skoraj v <•«•-loti v njegove blagajne in ]»«>-večujejo neprestano *ije<rov«i imetje, ki ga sam prezira. Koliko dobrega bi se dalo storiti s tem lieizkoriščanim bogastvom !
KRATKA DNEVNA ZGODBA J
S'l'AXK S A \I.\SEk':
2UPAN
I" I h ign joi) je prišel Martin • lomov. Xasnopil so je na stol, zaril z dlanmi v zal »rekli obraz, -«• oprl v koleni in molčal.
Žena Marjana j«* obstala pri knlii. Hotela ga je pozdraviti, pa ostala lista priprta in jezik molčeč.Napeta radovednost je zatre|M'tala v njenem obrazu in z vpraujočim sijajem v očeti jo zrla na moža. Toda njena, zmerom jo težila radovednost -o naenkrat uprla straliu nad
11M1/.CV0 potrtostjo. So zmerom » kuhavmico v roki M- jo pri|>o^-»lihi na p roj in stegnila sulii
vrat proti Martinu. Suho in boječo jo vpriisala :
"Martin, kaj ti j«'... Oii ni odgovoril. Zazibal j' široka ramena in nervozno stresel /. glavo.
"(lovori že, ali si gluh. .laz -eni tukaj!"
Zacepetala jo z nogo. V prsi v do njega je stopila, tako, da je elitil Martin njeno vročo sapo na tilniku. Znani <o mu bili taki dihi, zato se je priliulil kakor pes pod bičem in si z dlanmi zasloni I ušesa.
/ena Marjana se je hinavsko nasmehnila in so nizko sklonila, ('isto k njegovem it obrazu jo porinila svoj nos in preteče rekla:
* * Ali si zopet pil, kaj !!" Martin je bil užaljen. Toda to ponižanje je čutil kakor star očitek, ki ga je razsrdil le za-to, ker g« je izrekla žena. Planil j<* kvišku in zakričal:
"Mir mi daj! Ali nimaš drugega opravila kakor stegovati svoj dolgi jezik v moje posle!*' Zablodi! je po kuhinji, mimo žene in štedilnika in gledal v podniee. Na njegovem obrazu je zanihala zasenčena bojazen. Mlel je z ustnicami in nerazumljivo godrnjanje so jo lovilo skoz zobe.
Marjano je zjezilo; zanihala je na mestu, oprla goli roki v boko in zrasla za pod više. Srd ji je palnil najista.
"Furij.i neugnuna. Kakor prctejien prideš domov in nič ih» zinoŠ. Voin, da boš rekel, da ste imeli spet sejo ali kaj podobnega. Bog vam odpusti grehe vaših sestankov. Xe veni, kaj si imate toliko povedati; čebljate, uredite pa nič. Re<, veliko s|H>štovanja si boš pridobil."
Zaletelo se ji jo malo, da j * morala zapresti s kuliavnico po loncih in si med tem poiskali novih bosed. Toda radove<kiost je vse preveč plala v njej, do hi se bila mogla oddahniti.
"Zapomni si, ti stari, da mi vso to že preseda. Rajši bi vi-dola, da ne hi hil nikdar žu-pan !,f
Martin so jo ustavil pred njo. Trdega obraza in stisnjeni'i ust je rekel:
"Nimaš velikih želja, Marjana. ('o te je volja, se me sedaj lahko do ohisti nagledas."
"No, nisi tako lep," se jv namrdnila iin za p red I a po juhi.
"Ah. . .Da! je renčal Martin m hodil po kuhinji. "Sedaj bo zo|wt vso dobro. Presneto prav. Deklo lahko takoj odžene*.
"Kaj pa kle|>etaš! Kam pa meriii!"	i
Vsa jeza se je dvignila .iz Martinovega žolča. Blediea mu
1 fllTA Smnvnmt lz vina.-- g
V 1 nil f k vmm. fllarm «1- 5
'	kk» le petlndrveMe- g
mi rratmt (tttr) ipfens. P«ttjtte g fialn za tri eente <Sc) za po-B pcbi mM hi edit. HI«i fMfc« - AngleAlui Wine C«. § r. O. Bn 447	S
L—« Br—fc. •	Calif tttl* g
• 11MlMlllilflBBBBWBIBMMaaMIBI Jl«^
je pokrila obraz in ostra beseda mu je kakor bolečina stegnila usta. Velika jo bila njegova želja po mehki bosodi, a srd je bil močnejši. Na Marjano jo padlo kakor uda ret*.
"Kar ti je tako v napoto, j..
proč. Župan nisem več!"
"Kaj.
"Da. Dali so mi brer."
Oba hkrati sta so sesedla ni stol in glodala drug drugega. Martin je olajšano dihal. Mar jana p<i j<* hlastila in po dalj-šom o«luiorii stresla:
" Do breji a moža imam. Niti za župana nisi."
"Kaj misliš, <la je tako lah ko biti župan." so je z ohčut-kom uekrivde otresal Martin.
Obmolknila sta in si vsak svoje mislila. Najbrž so 1»i S - -misli oIh*Ii preeej -lične, ker »e je v njunih očeh likrali prižgal isti lesk: čudoma se čudeča o-suplost in iziienadenjo. Žena pa je le končno dejala :
"Zakaj neki
"Kil, očitali so mi; dve dolgi uri so me pestili. Rekli mi, da sem že doslužil in dosti prislužil, lil to, to..." je zajc-čal. "Tudi to s<> dejali, da sem slabo upravljal. Samo za svojo: hišo in živino da sem se brigal. Da, tako lepo so mi povoda') in mi dali breo."
"Nedela sem, da si zanič," je valila krivdo nanj.
"Le šopiri -e, le," je hlastnil Martin. "Ti si tega kriva. Ali ti je bilo kedaj dosti. Nikdar nisi vprašala, kj.* vzamem. Treba I o ti je lila pea in dekle."
"Ali je bilo treba tebi frak.« ill eilindra. Sedaj boš lahko v njeni živini pokladal." je bila ona 'nedolžna.
"Vedeti bi morala, da se od samega županovanja ne da tako živeti, kakor -i ti hotela. S: mo pomisli: ali ti j«' bilo treba pudra, šmink iti hoditi v me sto ter. .."
"Molči in ne čenčaj teh reči. Boga zahvali, «!a se jo tak > končalo.1'
Za trenotek je prenehala, mu položila roko krog vratu i:i dejala:
"Vse bo dobro, [»udi ve-
sel, da te pustijo drugače pri miru. Saj oni nič ne vedo!" •
"Se tega bi trehalo," -e je -plašil Martin.
"Kdo i »o pa sedaj .'" "Kako naj vem, ko >e pa tako prepirajo. Najbrž (Irčan. V •lledeljo bodo volitve." "Za katerega si pa ti.'" "(iotovo zanj. Mi bo v-aj vrnil tisti denar, ki mi t:a :>.» dolguje tri leta in pol."
*M'e ho imel..." jo navidezno podvomila Marjana in y hotehi nasmehniti.
Bivši župan je	• i v rah-
leill smehljaju :
"Ne boj se. < 'oz loto dni bo dobil se hujšo breo, kakor se:n jo jaz. Naj bo župan in naj n-pravlja, kakor hoče, samo d.i < hibi m svo j «lena r."'
j
Ohadva sta obmolknila. .lez.i j in ogorčenje ji- kar na lepem izginilo in se umaknilo tolažeči zavesti, da sta kljub kapiti; laciji (katere krivda je bila -se razume — mi obeh) še zme rom človeka s častjo in obein skim pravicami. Ilm, kaj drugo.
Nash-dnje dolge dni Mar-tin ni več smejal.. .
Hodil je po hlevu in nič več ni gladil živine. Iltnlil je po }i'>-Ijii v«\s zi^aran in mrk. Sc«i.-i j •<• bil -am - svojo ženo in bajto.
Sleherni dan o mraku je hodil k županu <ireanu in so po-: ziio v noč vračal z nekoliko desetaki.
Žetia Marjana pa si* ni ni koli ve<w- spomnila šmink in pii< 1 ra.. .
Nervozni—Ščegetajoči?
Tukaj je hitra pomoč
i", hi i i biti iif-rv«>znl in S«"ett'kt:ij«M"i'? XI'CA-ToXr »1st hit.o |».mo. T<» j-- <li-r. klna tdiiiksi za nervozni* kožii «- in d- - I lnj.- i:<>t <.j;n . v;iI«m- i!;i	živčni sist<-m.
Nt-rvoznosti napravi Ijiuli sitrw in n<--Zii<l«'Voljlii- Oj:ii";tjt»- VKH- žive«- '/. Nl"<IA. T« 'NK in hiiro ImmIh p<iz:il>ljeiH- si 1 n' sti. Ni slnl.^tiu. »kusa v NTflA-TOXE. v ial>l«-tah in l;ilik>» j«-inati trn. Pr«-
skrliilt- t--i Mome»«-«n-» zilravlj<ni<- jki ••n
ilnhir. A ko iiist'- ziulovoljni z u.«p« horn. •
»-••«lit j v;mi ^ i (n-mo vaš denar. N:i proiVi.i I
iu jann>n pri vseh lekarnarjih. Ne «»<1- j
lušajtc — >•<■ <lii.n' - stl nuror-il. •■in« s|.- j
klenluo. Pazit« si- pr»-<l i»<»iiare<lbami. Xiihtevajte pr.ivi XUOA -T<~»X K.
Proti zaprtni<-i vz>-niile -—POA-SOI.,— I 1<li-nlni odvajalee.	iu 5(»e.	i Adv.) •
VSE VRE V SOLNCNO CALIFORNIJO
Nezaposleni vseh slojev potujejo proti Cali-forniji v upanju, da bo izvoljen za ^overnerja 1'pton Sinclair, ki jim b<i preskrbel h |ito bo-doenost.
KAKO RIBE VIDUO
Francoski naravoslovec Kou-J le se peea v popularni knjigi' "Življenje rib" z vprašanjem,' kako ribe vidijo. Hibe imajo j <iei navadno na straneh. So pal tudi vrste slepili rib, dasi zelo redke. Take ribe nimajo pravih oeesnih organov. Žive v podzemnih vodah, v globokih jamah in ta nedostatek je \' skladu z veeini noejo, v kateri žive. Slepe so tudi nekatere vrste morskih lih, živeeih i;lo-boko4v morju, kjer ni nobene svetlobo. J Vi -nekaterih ribali so oei zelo niajhiK' in skrite pod kožo. \ splošnem so pa taki primeri slepote, ki jo po-vzroei atrofija ali redukcija oriranov, zelo redki.
Navadno imaj«« ril»<- normalne o'"*i. name>«M*n«» tako. da «**iiii lažje izpolnjujejo svojo nalo-iio. ( lovek bi mislil, da je ril>-je oko brez Vek in neprestano izbuljeno znak posebne bistro-sti in vztrajnosti pri uirdn-I iiju, razvilo bolj kakor ]>ri druirih bitjih. Zdi eelo. «la je odvisno obieajuo ravnanje ribe v prvi vrsti od vtisov, ki j jih dobi z gledanjem in s pre-j sojanjeiu teira, kar vidi. \'sak ribie je <» tem pivprieau. !n p»> ir«»sto itrad'- riliarski strokovnjaki svoj«* metod«' na 1«-j o-eosni sposobnosti, ki j«> pri]»i-sujejo ribam.
< e si pa ogledamo ribje oko jK»bliž«'. bomo videli, da njein« ustroj nikakor ne odgovarja ustroju, ki l<i Itii poireben za tako dol»*r \ i I. IJibje oko ni prav ".lie podohuo n;i>ei:iu o."-i' niti n«'-<'-n na suhem živečih živali. Xjeirovo okroglo zrno. podobno kroijliei. ne mori' izpolnjevati naloge i ere. ki jas no odraža slike zunanjih pred metov. Zenica odnosno mrena, kjer so drobnouledni deh-i svcilobeiie^a dojemanja iu živ-j eno celice, ki ski lie za dojemanje doimov. so zelo firimi-
tivne. r stroj vse^a orirana bi lahko primerjal foto^riifskim aparatom i/, prejšnjih ea.sov. ko sta objektiv in plošča nudi la le nejasne, razpršene '-•like.
Ribe sicer vidijo, toda ne dojemajo ali vsaj ne točim. Imajo oei. pa ne razločil jejo objčno podrobno oblike ali le ire predmeta, kakor jo lahko razločujemo s svojim očesom ljudje. Ribe so kakor iz.irub 1 jene v n leteli, po kateri plavajo, in -ieer tudi v povsem čisti j vodi. Razločujejo samo gotove .posebnosti predmetov, nika-i k or pa ne vseh njihovih podrobnosti. (lovek spoznava
obenem obliko, barvo in kreta-nje predmeta. Slike vse tja te-ua se odražajo v naši zenici, kij je dovolj popoliui, da lahko vse dojema, napravi vse dostopno. <'loveško oko združi obliko, barvo in kretanje predmeta v eno celoto, dočim v ribjem očesu to ni tako izravnano, se ne spaja tako. Ribje oko vidi vse nekako razmazano. Slike predmeta, njegove barve iu obrisov ne dojema jasno. Pač pa prideta pri ribjem očesu bolj do veljave lesk in barva. Se bolje pa vidijo ribe tiibanje, in sicer zaradi razpršitve sve tlobnih žarkov na zenici.
Riba se torej ne odlikuje z| dobrim vidom. <> tem se lahko j prepričano. <!a če stopimo predi akvarij in opazujemo življenje j rib. Kaj hitro bomo opazili, dn m*«' tu samo za svetlobo, bar-j \o in tfibanje. Ribjo oko se o-1 brača samo proti telesom, kij so premikajo na manjši razda-; Iji, kakor da bi moirla ta tele-j sa sama nuditi dojnie. Oblika'' ; v ribjem očesu sploh ne pride i j do veljave. Ribji očesni svet j je dokaj majhen, tvorijo ira sa-j mo kretnje in lesk, ne pa obli-1 ka. jasni obrisi. Slika, ki jo vi-i di.jo ribe v vodi, se namreč j razlikuje od slikf okroir nas. Ribe lahko razločujejo predmete samo kot peife različne oblike po njihovem lesku in barvi, ne dojemajo jih pa, dokler se ne premikajo. ( V se polja vijo v neposredni bližini, se ■ jim prikažejo naenkrat in ena-i j ko hitro iztiinejo. čim se zač-j j no odaljevati od njih. Ta očes-i ni s\«'t nima ni kontr;istov. ni-j ti daljave.
Xi torej prav nobene podoh-
jnosti med očesom ribe in oče-
i som ribiča, ki jo hoče ujeti.
t To. kar vidimo mi in kar vidi
j riba, se bistveno razlikuje.
• < >ba orirana sta si na zunaj si j
jeer podobna iu bi nas utegnila!
; zapeljat i v zmoto, toda \ res-
I niči se bistveno razlikujeta, i '
j ____i
j BOMBE V HAVANI
1 Havana, Kuba, '2. novem-j bra. — Bomba, ki se je razstre-j lila \ ('asa (iraitde, je ubila i hčer najvišjega sodnika in dve j idrutri osebi ranila. Mrtva de-j klica je .Margarita Andreu. hči t najviš jega s«>dnika .I nana C;ir-losa Andreu. I)ekli<*a je bila u-, bita. ko je kupovala v truovi-ini. v kateri se je bomba razletela.
i
BOŽIČNI IZLETI!
v Jugoslavijo: J£m i
POD OSEBNIM VODSTVOM
I MAJESTIC v Cherbourg, odpluje 14^ DEC. |
||	Por/ vodstvom Mr. Kkerorich-a. i
I BREMEN v Bremen, odpluje 15. DEC. f
*	1'otl vodstvom Mr. Wohlmuth-a.
| PARIS v Havre, odpluje 15. DEC.---|
»š V .	I
KJ(>r želi iin^ti prijetno družbo, nai se nam takoj prigla- r' si in ee je gotov, uaj pošlje nekaj are. iln niu preskrbimo najboljši prostor na encimi izm^.l teh pa mikov. Mi homo takoj preskrbeli vse potrebne iistine za potovanje in spioli vse, da bo
» vsakdo zai1o\oijen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih, ki
J so se posluževali našepra posredovanja, so najboljSe jamstvo vsa-
j: kemu. Priglasite se takoj za navadUa na:
I SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
I	(TRAVEL BUREAU)
; 216 West 18th Street	New York. N. Y. i
JANKA PUSZTA GNEZDO ZLOČNCEV
< .Janka pnszta. kjer ><• imeli j svoje laborisee 1'avelieevi te i roristi, loži približno 7 km «la-j lee Oil severne jiis?o>lo\anske nii je na madžarskem oy.«*inljn. in si cel* na )>rostrani ravnini, lieilalee o<l KenraOa na juir. strani in Kotoribe. Mesto za to taboriš«"*e je bilo zelo spret-| no izbrano, ker se nahaja v I bližini 'železniških križi-e. Pr-|v«itno je bilo na Janka puszli kakih .'50 emiin-anto\. olanov organizacijo l'staša**. pozno-jje pa so jo njihovo število pti-Veealo ill jih je bilo vee sto. Xa l-lanka pnszti so živeli povsem I vojaško življenje. Dopoldne in [popoldne -.o ><• n,-i lastnem j strclieii vežhali v streljanju iz ■ pušk in revolverjev, v metanju j bomb ter montiranju in pro-j izkušanju raznih ' peklenskih i strojev. Imeli so tleli posebne instrnklorje, ki so jih neiii, kako se najlažje iazstreljnjeo železniške prolfe, javile Zgradbe in driiici ot»jekti.
1 < lani oruanizaeije M sta^a* so lani dobili tudi posebno u-ii i formo sive barve. Nosili posebne eepiee. ukrojene tako, da se je nioyel sprednji »let po teirniti preko obraza kot maska.
Vrhovni poveljnik je bil dr. Ante I*avelie, ki si je postavil za namestnika <iustava 1'eree-ea. I'aveli«'- je pogosto priha-jid na .lanka pusxlo. kjer je izvrševal inšpekcije v družbi z bivšim podpoikovikom IVree-vieem. Ub lakih prilikah sla o ba nosila "nstaško" uniformo. Disciplina je bila v tabo-11 še n zelo stroga in so za manjše po^reške * * ust ase *' kaznovali z zaporom ter batinanjem. za večje prestopke pa so jih obsojali tudi na smrt.
V javnosti jo znan iz razprave pred državnim sodiščem za zaščito države v Beoradu primer nekega Bosanca, ki je bil lani osumljen, da je jugoslovanski vohun. V imenu "po-vrhivnika" dr. 1'aveliča ua je obsodil (»ustav 1'erčec na smrt, dvema "ustasema*' pa je bilo odrejeno, naj obsodbo izvršita. Justifikncija je bila izvršena na zverinski način. V kopalnico, kjer je obsojenec ležal zaprl, sta planila dva 'ustaša' ter j;a zaklala z noži. Njegovo truplo so kasneje sežgali v poči "ustaškega'* štaba.
Xa Janka puszti je bil eden izmed zelo aufilnih inštruktorjev ves čas tudi morilec #lav-ne^a urednika zagrebških "Novosti" Tonija Schle^la, v Franciji aretirani Pospišil.
: \a Janka pu>zti >o imeli po-I ley: po-Jopja in posestva, ki j^a je <»ustav r» rčec najel, okoli lliO konj in približno IIm» prašičev, kar je vse veljalo kot last <tustava l*erčcca. '1'stasi* so se havili tndi z ^u<podar-stvom na račun "komandanta" Perčeca. Po-ebna zgradba je bila določena izključno za -hrambo orožja in rnzstreliv-tiili snovi. \ to poslopje je bil dovoljen vstop samo nekaterim. med njimi tudi Pospišilu.
Kot zanimivost navajamo, da je i'(>. aprila leta 19JS4 prejelo jugoslovansko poslaništvo \* liinlimpešti naledujo noto:
"Kr. madžarsko ministrstvo ima čast obvestiti kr. jugoslovansko poslaništvo, da je že doluo pred prejemom njegove verbalne note od 1M. marca ukrenila madžarska vlada vse potrebno, »hi zapusti* politični m jugoslovanski omi-urnnti posestvo Janka puszto. ki >o »ra najeli pred nekaj ča-{>a. Jugoslovanski emigranti, ki so stnlaj na Madžarskem, bodo ostali pod nadzorstvom oblast i
Kazen na Madžarskem so so imeli Psi veli če vi teroristi j svoja taborišča tndi v Italiji in sicer v liorirotaru in Vishet-tu in v Hovcguu pri l.airo d'lseo. Borgotiiro je majhno mesto v liiiurskih Apeiiinih, .južno o.! Piaeonee.
«-i i i zm«'d najverjih hiš, v ! starem poslopju "11 Pabizzo" i je stanovalo lil ,4u>tašev". ki
I so vedno javno nosili nnifor. me. sive barve in čepice z znakom "l ". Poveljnik je bil neki Jasinski. ihn-im je imel Pa-velir- svojo pisarno v Piacenci. Živeli so povsem po vojaško in J so vsak dan hodili na vaje na \ Monte Pel p i. Taborišči* s<i kasneje prenesli v Visclietto, majhno vas s kakimi 1 a kmečkimi hišami pod goro (»reco. "IstJiši" so se vež bali vsak dan ter so dobivali po 10 lir na dan plače, v "prostih urah pa so hodili v mestece Hard i, kjer so veselja čil i v kavarnah "Central" in ••Trieste". Iz teh taborišč je bil poslan meseca decembra leta 1933 v Zagreb Peter Oreh, da bi izvršil atentat na kralja Aleksandra. Kakor znano, je bil Oreh pred državnim sodiščem za zaščito državo v Beogradu obsojen na smrt in just if ici ran.
farocite se na "GLAS NARODA" največji slovenski dnevnik • Združenih drŽavah.
GORA LEZE...
ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
11
Iz Slovenije,
mostu, iu mu zlomil levi nogo. Slander in Strašek se zdravi-t;i v celjski bolnišnici.
JEZIKI KI ŽE IZUMIRAJO
24. novembra:
Paris v Havre
29. novembra:
SI. l^ouin. M. I
v Hamburg
30. novembra"
Olympic v C
K v ropa v Bremen
1. decembra:
Lafayette v Ha*iu
K» x v (Jew»a
4. decembra:
Manhattan
v Havre
9.	novembra:
iirt-men v Hr#-rnen Aquitania v Cherbourg Hex v Genoa
10.	novembra:
lij; d»- France v Havre Vfetul :in v lioijlrijjne sur Mer
7.	decembra:
Siiturnia v Trst Hamburg v Hamhuri; Ct-reriKuria Ch«-rl»«iurc
8.	decembra:
Champliiin v Havre
11. decembra:
'Jen. Von St*Mih<-n
v I laml>i r*
14. novembra:
X.w y..rk, M. C.
Hanilnirs
16.	novembra:
Statendam v limilogne *ur Mi t Bereiigarla v «:h«*rb<»iirg
17.	novembra: Chamnlain v Havre
21. novembra:
Washington v Havre .Albert liallin v ultmtxirg 23. novembra:
AIaj*-sti<- v Cherbourg Conte ili Savoia v Genoa
12. decembra:
Nh« York v Hamburg
14.	decembra:
M:, jest U- v Cherbourg Washington v lluvr«-(* »nte «1 i Savoia. v ' lerioa
15.	deecmbra:
1' ris v Havre IJremen v Il^-tn^n 19. decembra:
A l>»-rt liallin v Hamburg 21. decembra:
" ympie v Cherbourg 26 decembra:
t'••itischland v Hamburg 29 decembra:
It- ib- France v Havre
Mlad morilec pred sodniki.
Zadnja leta so dolenjske vasi razburjali razni zločini, ki so zelo vznemirjali vse ljudi. K t len najgrših zločinov je bil pa nedavno izvršen v Dolenji vasi, kjer je bila uuiorcjna .*»(>. letna posest niča Marija Pusto vil, mati (»sinih otrok. Zaradi tega podlega zločina se je- moral zagovarjati pred iiovoiue- j škilil sodiščem starejši mlado ! letnik Karel Zobec, sin jKisest- ! nika iz lKtlenje vasi.
Pred sodni zbor, ki mu jej predsedoval Božidar Romih, j votanta sta pa bila Anton Ka- j eijan in Vat r«»slav Tratnik, j«' j obtoženec stopil povešeno glavo in begajoči h oči. Mirno je poslušal eitanje obtožnice.' Obtoženec je sin kmečkih staršev in je bil že od rane mlado- j sti brez pravega nadzorstva j ter slabo vzgojen. Oče se bori j v tujini, v Ameriki, za zaslužek. mati pa mu je dajala po-! tubo, kakor je to ei»sto nava-• da.
sod nega dne, 17. septembra. je <e| obtoženec na doma-! »"•o njivo kopat krompir. Okrog 10. se je fant vrnil domov, češ, da gre obračat otavo. Ko je prišel do Pustove hiše, 11111 je i šinilo v glavo, da je ugodna prilika, kaj ukrasti. Dobro je namreč vedel, d;i so vsi doma-' či zaposleni s kopanjem krom j pirja. Stopil je na vežni prag. in poiskal tam kiju«", ki j«' bil ' položen nad vrati, iu odprl vež-J na vrata. Ko je prišel v hišo, j je stopil previdno v prvo so-! bo, nato pa še v drugo in pre-, brskal vse omare in obleke.' Pri tatinskem poslu ga je pu j zalotila sama gospodinja, po- ! sest niča Marija Pustova in ga | vprašala, kaj išče.
Obtoženec se ni zmenil za njeno vprašanje in za njeno kričanje. Bežal je iz hiše, kar so ga nesle noge, nato se j«- pa skril v Pustov listnjak. Xa krike pokojne Pustove je bila o-pozorjena soseda Ivana Boj če -va, ki je stala pri bližnjem potoku. Pustova ji je povedala, da je fant vdrl v njeno hišo. a Bojčcva je to pravila še drugim. Ker Pustova le ni nehala kričati, se obtoženec ni prav upal iz listnjaka, v katerem je osramočen čepel. Xenadno i^;; je pa |»opadla huda jeza. planil je iz Jistnjaka in šel za Pu-stovo v vežo. nato pa v kuhinjo. Tam j<- pograbi^ debelo bukovo poleno, s katerim je nesrečno posestnico štirikrat udaril |k> glavi, da se je zgru^-dila na stol in obležala z razbito lobanjo. Po zločinu je zbežal, a kmalu nato ga orožniki aretirali v domačem hlevu.
Na razpravi je fant dejanje odkrito priznal, zagovarjal se pa je, da ,posestnice ni namenoma ubil, pač pa jo je tolkel zato, da ne bi kričala in ila ne bi vsi zvedeli za njegovo sramoto.
je vendski jezik ob Sprevi, in v saški Lužici. Nihče ga ni preganjal. Ta jezikovni otok, ki je dvakrat- zanimiv zato, ker j je tako blizu glavnega mesta Berlina, smo hoteli celo ohrani (li. — Zanimiv je mazurski je zik v Vzhodni Prusiji. Mazu ri, ki prebivajo po planjavah iu gozdovih na •jugovzhodu d« žele, govore zahodno- slovanski jezik. Mazuri so pri glasovanju i'- odstotkov irlasov oddali zato, da bi ostali pri Nem či ji.
Docela izumrl pa je slovan ski jezik, ki so ga še v začetku | 1!l. stoletja govorili v južnem delu Meklenburga, okrog kr;i Ijev llitzacker in Doemitz ob I Labi. To je bil polab~ki jezik, ki so ga govorili Obotriti. kale ri so vla«lali v Meldeiihurgu. preden so tja prišli Saši. Stari ljudje v teh krajih še pripovedujejo, da je njihov oče alt stari oče govoril ta slovanski J jezik.
Slednjič izumim in bo nekaj desetletjih izumrl retijski j*' zik, ki ga govore v nekaterih dolinah južnih Tirol. Italijani pravijo, da je to italijanski dialekt, je pa v resnici čisto sam svoj jezik. Retijskc ali ladinsk.* spomenike skušajo reševati Švicarji. Sam sem bral tednik v tem jeziku, ki je bolj podo-l>eu latinščini ko italijanščini. Nekateri Ladinci govore že nemško, nekateri italijansko. Najbolje se drže Retijei še v Švici. Obiskovalci St. Morica (ki mu domačini po retijsko pravijo San Murezzan), niti ne vedo tega, da je deželni jezik tega kraja retijščina.
Iz teh izvajanj nemškega fašista dr. Kundta, ki — hvala Bogu — slovenskega jezika še ne prišteva med umirajoče, je razvidno, da so izumrli ali izumirajo jeziki tistih narodov, ki so bili redko naseljeni iu so jih potem novi naseljenci izpodrinili (ameriške), ali pa takih narodov, katerih kulturna stopnja je bila nižja kakor pa stopnja osvojevalcev. (Slovani v Nemčiji). Irski vzgled pa ka že. ila je notranja kulturna in moralna sila rešila uarothio s:i mobitnost.
Note...
PESMI Z NOTAMI.
S'» i
Biaiaiaiaiaiaraiaiainmi^
Cena
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
11
Angleško-slo vensko j1 Berilo
KNOLilSII SLOVENK URADEB STAKE SAMO
$2
Naročite ga pri —
KNJIGARNI 'GLAS NARODA
216 WEST 18th STRE K *' NSW YORK. CITY
Poziv!
Izdajanje lista j« ▼ zvezi i velikimi stroški. Mn* go Jih Je, ki so radi tla bih razmer tako prize deti, da so nas naprosili, da jib počakamo, zaco naj ps oni, katerim je mogoče, poravnajo na ročnino točne.
Dve pesmi. ( Prelnvee. > Za moški 7.1 m »r in bariton solo.....20
MALE PESMARICE
St. 1.	Srbske narodne himne ...1."
Sr. la.	Šlo čuti*. Srhine tnžni .1."
St. 11.	Zvečer .................15
;|Št. i:i.	Podoknira .............1;"»
Slavrek, zbira šolskih pesmi —
I Med ve. h .................
I.ira. srednješolska. 1. in 7.r. po ."»0
Troglasui mladinski zbor.
Primeren za treglasen ženski ali iiio/.ki zbor. 15 |ipsuiie. j (I'ttwli ...................1 —
1 Mešani in moški zbori. iAlja2t ! .'». zvezek: I'salui 1IS; Ti veselo poj; Xa dan: JHvna inn"- ...43
li. zvezek: Ojiomin k veselju; Sveta noč; Stražnik?; Hvalite <	lu ; OlH-tllki: Ceslo . . .-10 S. zvezek: TI osrečiti jo hot i (mešan /.l«ir» : Prijatelji iu m"in-a i uicšiii zlHiri ; ^ suliieice stoj ; Kuietski s?us . ..40
I u
Uprava "O. H.
•9
I '"'i!.....

TIP!
i,.. ~I;B'ivi r.'Vyi-KH l""	'	•• i "" T,..............
cinsioniiriii.....vprii-^fTnn*.......... ...........
'WMWIUI'tlRIHIII'lll1 hirmtl!!.....mnr^r^-wr-.........t •—•'«««
»"i-..... T.TTOPinT1-!!'!
CERKVENE PESMI:
Domači glasi. Cerkvene iiesmt za mešan zbor..............1.—
Priložnostne pesmi za cerkvene
in društvene slavnosti.......60
13 mešani in 3 moški zbori —
(A. C runi) ................_
V pepeinifui noči (II. Kattnerl 1.—
12. Tantum Ergo (Premrl).....50
Mašne pesiui za mešan zbor —
(Sat In tir) ...................,to
12 Pange Lingua Tant um Ergo
(ienitori. (Foerster) ........ 50
Hvalite liospoda v njegovih svetnikih. 'JO jiesmi na fast
svetnikom (Premrli .........40
Missa in honorem St. Joseph! — (Pogaebnik).................40
Kyrie ............................
K svetemu Kršnjemu telesu —
(Foerster > ..................40
Sr. Nikolaj .................. .m
NOTE ZA CITRE:
.20
m
NOTE ZA TAMBURICE
Slovenske narodne pesmi za tam-buraški zbor in prljr.
(P.ajuki ...................1.
Na (>orenjskem je fletno......1.—
mcirairaKi xrsusroi raamB;aMKw»ai!rBB!-ai 'Mk*mmmmmmm mm.....■■
Naročilo z Money ordrom pošljite na:
KNJIGARNO "GLAS NARODA'
216 West 18th Street
NEW YORK, N. Y.
9
Samo zima je bila vedno ostra. Fo debelem sne^u dol^a l>ot <lo šole! Pogosto bi bila ostala v snogn, ko bi ji Matej ne pomagal in ji nesel težko torbieo. — Tako dober fant. — Ko pa je južni veter spravil snejr s liriba in je iloli jxxl ;iue\'ela prva vijolica, je bila trda zima pozabljena. Xato pa |K>letje in jioeitniee! Tedaj si» bili ves dan neločljivi ter so se smejali in noreli, dokler ni oee pri padajočem mraku y.aklieal » ez tra\Tiik: — Karolina! Domov! — Ali pa, dokler ni od Sim-merauerjeve hiše prihitela Ceneit, da je odpeljala brata in sestro. — Ubopi Tenea!*' Kako žalostno je napravila ko-nee! Svoje >re»* je obesila na lah konusi jene^i eloveka in je šla ž njim pri»ti volji svojih starišev v mesto. Tam jo je lo-l»ov pustil samo z dvema otrokoma. V mladih letib se je postarala in že umirajoča ^e je vrnila v vas. Toda 1o se je zvonilo pozneje. Takrat, v onih lepih otroških letih, je bila Čenča šestnajstletno, lepo, veselo dekle.
Tonček se je stegnil v |>osteljiei in v polsiiu mrmra: — Prosim, mama, za poj!
Karolina #h»l>oko vzdiluie in poje.
Čuti. da so majhni prsti, ki so se oklepali njene roke. popustili. Karolina še nekaj časa obsedi, nato pa jn*e po prstih iz sobe. V sosednji sobi prižge nad mizo obešeno svetilko. Zelo lepa, gosposka soba! Stene do polovice svoje višine pre-vlei •ene s platnom, lepo pohištvo iz rdečega Ifsa. star divan in usnjati naslonjači. Vseokrog rogovi in uagačeni ptiči in za |»ečjo oliešene puške in lovski noži.
Karolina pogrne mizo. Xato gre doli. se postavi na vezna vrata in gleda |x> mračni cesti, ako ne prihaja njen mož.
Mehek zvok zvona se razlije čez soparni zrak: zvonilo je "avemarijo".
Tako mehko in razlito, kot sedaj v megli. j*, vedno slišala zvoniti zvon, kadar je zvečer sedela tam gori na hišnem I»i-affTi, kot otrok, držeč roke pod predpasnikom. I11 ravno ta-'io je zvenel, ko je njenemu očetu naznanil pot v nebesa. V kamnolomu, ko je streljal skale, mu je drobec priletel v čelo. Štiri leta prej je že izgubila mater. Tedaj je bila še tako majhna, da ni še niti razumela, kaj to pomeni — umreti. Toda, ko je videla očet ležati — bil je tih in trd. s Krvavečo rano, — je razumela smrt. Od večera do jutra sta ostala Sim-meraucr in mati Katrica pri njej in sta molila, ko je jokaje čepela v kotu in v. njo Matej, ki je ovil svojo roko okoli njenega vratu.
Xato je bila hiša prodana Gassnerju. Treba je bilo poplačati dolgove — odkar je umrla mati, je šlo očetovo gospodarstvo zelo slabo — za devetletnega otroka je ostalo komaj >to kron dedsčine. Stari župnik se je usmilil sirote in ji je od-1 azal prostor v sobi svoie kuharice. V velikem, žalostnem župnišču. ki ie imelo debele zidove, je iz vesele Karolinine ;»ostala tiha Karolina. Pogosto je stala ob omreženem oknu, jo gledala čez solnčno pobočje hriba, mnogokrat se li je zde-Jo. da je na razsvetljenem travniku opazila Mateja, kako je v pozdrav mahal s klobukom proti župnišču.
Koraki se oglasijo'na cesti in gospa Karolina sliši glas svojega moža.
—	Hvala Bogu! Konečno vendar enkrat pride! — V vežo pa zakliče: — Xana! Večerjo za gospoda! — Xato pa gre doli na vrt.
Po glasu je bilo mogoče spoznati, da "gospod" ni pri dobri volji prišel domov. Proti svojemu loven, ki ga je sprem ■jal. se jezi čez nekega "falota", ki ga je moral razjeziti. Ko <»i Karolina ne stala sredi stopnic, je v svoji jezi ne bi bil niti opazil. — Dober večer! — pravi tako strpno, kot bi bila sama kriva njegove jeze.
~ Dober večer. Tone! Dolgo te ni bilo. Glej, bila sem že v velikih skrbeh! — To mu pravi mirno in prisrčno, ne da bi mu kaj očitala.
Mož pa se zadere: — Seveda! Pri prvem koraku v hišo se prične sitnost zopet! Že stokrat som ti povedal, da pri lovu človek nima svojega povratka tako na vrvi, kot Slovak svojo opico. Tn vedno mi prodajaš svoje sitnosti! Pri tem bi mogel tudi najboljši mož zlesti iz svoje kože.
—	Toda. Tone! — pravi tiho. — Saj nisva sama.
—	Kaj še! X i česar ne rečeni, kar ni prav! Kar rečem, more vsakdo slišati.
S komolcem porine puško nazaj in gre čez vrt, Karolina pa mu molče sledi. P rtv l hišnimi vratmi se obrne in t>ravl mirnejše: — Poglej. Karolina! Že prav zgodai sem bil na potu domov. Pa ti prileti za menoj Daksenov Žorž. ki Bogu čas krade, ta norec! Kje pa je sedaj ? — S tem vprašanjem se obrne na lovca.
—	Tam gori pri Simmerauerjcvili je odšel od mene, — odgovori lovec, — in nato naju ni več došel.
Pureeler se zopet obrne k ženi.
—	Prileti za menoj in pravi, da je zasledil velikega jelena. Kaj sem hotel storiti? Zopet sem moral iti tri ure v hrib. Pri najboljšem vetru smo šli nadenj, in res. tam je bil. Ka} pa je dane« imel Žorž, pa res ne vem. Ves je bil zmeden. Jelen je zbežal, jaz pa, dobri gospod Purčeler. seveda, sem se moral jeziti, da se mi je želodec po strani obrnil — Globoko dahne in pravi lovcu: — Lahko noč, Pepe! Glej, da dobiš jelena!
—	Da, gospod Purčeler! Lahko noč!
Tone stopi v hišo.
—	Kaj pa dela moj princ?
—	Že spi; in trdno.
—	Zopet enkrat? Tako! — Purčeler se zasmeje. — Zjutraj, kadar grem z doma, spi. Zvečer, kadar zopet pridem domov, spi. Oče ima veliko od svojega sina, to moram reči. — Hoče po stopnicah gori, toda Karolina ga pridrži za rokav.
—	Tonef Ali si izpraznil puško?
—	I, seveda!
—	Prosim te, poglej še enkrat!
—	Dobro, torej, zastran mene, samo da imam mir! — Sname puško, odpre cevi in mrmra: — Danes sem pa v resnici pozabil. Seveda, v jezi! — Ko stopa po stopnicah, izvleče oba naboja iz puške in jih spravi v hlačni žep. Ko stopi v lepo, razsvetljeno sobo, globoko dihne: — A-a-a-h! Tukaj je lepo. Doma je dobo biti.
(Dalje prihodnjič.)
j Priča Pogorele *Janez je izpovedal, da je šel po soseda1 'Mih arja in mu povedal, kaj je i nameraval obtoženec storiti. Oba skupaj sta šla nato k Pu-stovim, kjer sta našla nesreč-| u»» posestnico že mrtvo, pokri-! to s črno rut«». < )btožene<* pravi. da 011 ni pokril Pustove, temveč da ji je ruta najbrž i zdrknila čez glavo, ko jo je u-j daril ali pa. ko se je sesedla t na stol.
1
! Xemški. fašist dr. Walter K limit je objavil pregled je/.i-ik<>\\ ki izumirajo. Iz njegovih zanimivih podatkov posnema- ! nio te-le :
I V Združenih državah Se j verne Amerike izumira t*ran , eoski .jezik, ki je včasih gospo-' j doval po vsem srednjem zapa-|du. Še v stoletju je francoščina tod prevladovala. Z dodeljevanjem anglosaškega na I seljeiist va se je vedno bolj razširjal angleški jezik iti izpodrinil francoskega, ki ne dobiva več dotoka.
Drugarna je stvar v Kanadi. Tu je francoski jezik ostal | jezik preti stoletji naseljenega 'francoskega kmeta, ki uiti an-1 i gleško ne zna, čeprav so skoraj j . vsa mesta od Angležev prepojena. Francoščina se je tu zra-j sla zemljo, kakor se je zra-j sel francoski kmet. — Pač pa i izginja tudi španščin« v Se j verni Ameriki, ker jo izpodri-' va angleščina.	|
j Tudi v Kvropi je več jezikov j čisto malih narodov. I11 vendar I niso vsi ti jeziki v »nevarnosti, j da bi izginili.
! Na francosko-španski meji 1 živi jezik Baskov, ki je docela različen od jezikov vseli dru-j gili narodov, d »zemlje Baskov se prav nič ne manjša, čeprav se Baski hudo izseljujejo v Ameriko.
Zdi se, da se tudi dobri drži bretonski jezik, ki je zadnji o-stanek nekdanjega keltskega jezika, kateri je bil razširjen po vsej Kvropi. Bretonsko govore kmetje v severno zahodni Franci ji.
Drugače pa >e godi keltskim jezikom na britanskih otokih. Irski jezik je v teku stoletja na Irskem skoraj'izginil. Predi vojno so ga govorili le še na južnem in zahodnem koncu ir-skega otoka. Sedaj, ko je Irska 4 svobodna država, ga hočejo zopet poživiti ter ga uvesti v Duhlinu in na vzhodni strani otoka. Dr. Kundt pravi, da je treba počakati, kakšen bo u speli tega irskega prizadevanja. Po drugih poročilih pa je u-peli Ircev že sedaj zagotovljen, ker je v vseh Ircih še živa stara tradicija.
V goratih krajih Anglije v Walesn, kjer so pred 1(XH) leti prebivali keltski Briti, ki so se pa morali umikati od vzhoda prihajajočim Anglosasom, še vedno govore prvotni kimski j jezik. Lloyd George je sani 1 Walezan in se trudi, da bi z j društvi poživil zanimanje za jezik pradedov. Vendar je tu
Ipaongleževanje že preveč na predovalo, da bi bilo mogoč-.• I ta jezik rešiti.
I Podobna prizadevanja opa-. zujemo tudi na Škotskem, kjer prebivajo hribovski Škotje, ki se čutijo še vedno za nekaj I drugega ko Angleži. Tu so govorili nekak gaeltski jezik, ki pa se je obdržal le na hebrid-skih otokih.
Izumrl pa je že pred 100 leti kornski jezik, ki so ga govorili prvotni keltski prebivalci v grofiji Cornwall v južno zahodni Angliji.
Nemčija po svetovni vojni v okviru svojih meja nima več tujih jezikov, — tako piše dr.
1 J£undt — izvzeuiši dveh. Prvi
>0i r, z;.\	In
Slovrnska korarniea (Pavtiri
Vsak zvezek p<> ...........;wi
8 mladinskih prsmi ( Ailaiuie« .. ,r»o
NOVE PESMI S SPRE.M ME VANJE.M KLAVIRJA
Sest lai'iHlnitt |m'«;iih (Prolovpel S'l
MEŠAM I\ MOŠKI ZBOR
! Slovenski akordi (Adami?) :
II. zvezek ...............75
Ponil:wlansl(i nrimevi. IT. zv. .. .45 Ameri-ka slovenska lira
(Ilolm-irt ...............t._
Orlovske himne (ViHlnti'rre) ..l.'JO
MOŠKI ZIIOR
I
Trije moški zbori (Pavflč) —
Izdala «;iasl>«>iia Matica___.10
Narodna nuRrahnira 1 Paveif 1 .. .:t5 (iorslii odmrli ( Lahariiarl
1' zvezka .... /.............45
DVWiLlSNO Nasi himni ...................
MEŠANI ZBORI: Planinske. (I^tliarnar >
11. zvezek ____4........... 13
Trije mešani ?l»ori. Izdala (ilas-
In-iia Mailea ...............45
RAZNE PESMI S Sl'KRMUEVA
NJEM:
Domovini i F'iM'rster)
Izilala (ilasneiia Malica .. ,4U
iaorske cvetlice-. (l.aliarnar.) če-
tvero in in-tero raznih glasov .45
V pepelni^ni noci. iSatrneri.
kaiilarit t za soli. zlior iu orkester. IzilaUi Clas. Matiea .75
nmwTrvRi
Kozeljski: Poduk v Igranju na
ritrah, 4 zvezki............3.-
Buri pridejo, kora^nh-a.........20
-Tinr..rrr;:":i::i,::.r :::iir, ■ - ■ rrr . .	j
5. novembra:
Hamburg v ILimlmrg
7. novembra:
Manhattan v Havre