; r ZA IZBOLJŠANJE LISTA ria Mn vKJi M ki ^laiNartit- al m nnliHi, Vm k« bnto- tU*«. :: 'i GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ GTATHJE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno poskušnjo. TELEPHONE: CHelsea 3—V242 ....... —i?- -------- Entered ma Seeoud Cbw »Utter September 21st, 11m nt the F ost Officjs it New York. N. Y., under Act of Congress of Mareb 3rd, 187». ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 302. — Stev. 302. NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 30, 1938 - PETEK, 30 DECEMBRA. 1938 Volume* XLVI. — Letnik XI.VI. FRANCIJA KONCENTRIRA ARMADO V AFRIKI ZA SLUČAJ VOJNE MED ITALIJO IN FRANCIJO. NE BO FRONTA V AFRIKI, PAČ PA V ALPAH Francija je pripravljena braniti Somalijo. — Po-sadka v Džibutiju je bila ojačena. — Francija je poslala dve bojni ladji v Džibuti. Italija se bo morala zadovoljiti s posebnimi pravicami v Afriki. PARIZ, Francija, 29. decembra. — Kolonijalno mnistrstvo je naznanilo, da je bil v Džibuti poslan oddelek senegalskih vojakov, da ojači tamošnjo posadko. Za ojacenje posadke je zaprosil generalni gover-ner Hubert Deschamps, ker je prejel poročilo, da se okoli pristanišča, kjer končuje železnica, ki prihaja iz Addis Ababe, zbira italijansko vojaštvo. Oddelek, ki je bil poslan v Džibuti, šteje I 500 vojakov. V Džibuti je bila t ud poslana bojna ladja D" Iberville, ki ima tri 5-palčne topove in en aeroplan. — Kmalu zatem je prejel povelje, da odpluje v Džibuti tudi rušilec Epervier ki vozi po 37 vozlov na uro in ker je hitrejši, bo dospel v Džibuti prej, kot pa D*Iberville. Tekom popoldneva se je mornariški minister Ce-sare Campinchi razgovarjal s poveljnikom v Tuni ziju generalom Eirikom Labonnejem, ki se nahaja v Parizu, da razpravljajo o položaju v Tuniziji in glede nameravanega potovanja ministrskega predsednika Daladiera v Tunizijo. V Marseillesu se nahajaj dva potniška parnika, da odpeljeta v Francosko Somalijo 1000 senegalskih vojakov. Za sedaj francoska vlada v svojo afriško posest ne bo poslala več kot dve bojni ladji in 1000 senegalskih vojakov, četudi je to le majhna vojaška sila v primeri z 80,000 vojaki, ki jih ima Italija v Vzhodni Afriki. To ojacenje pa je zadostilo zahtevi časopisja, da Francija poveča obrambo svojih kolonij. F rancija je po poslaniku sir Ericu Phippsu sporočila angleški vladi, da Italiji ne bo odstopila nobene svoje kolonije, pa če zaradi tega tudi pride do vojne. Francoski vladni krogi so mnenja, da bo, ako pride do vojne med Francijo in Italijo, poglavitno, fronta ob Alpah in da bo vojaštvo v Somaliji imelo samo nalogo braniti tamošnje prebivalstvo, ali pa preseliti. Toda celo vprašanje je mnogo bolj diplomatsko, kot pa vojaško. RIM, Italja, 29. decembra. — Italijanski viri pravijo, da je Italija že skoro popolnoma opustila upanje, da bi dobila od Francije kaj ozemlja in časopisje pravi, da Italija ne namerava vpasti v francosko Somalijo. Inozemski diplomati domnevajo, da bo spor med Francijo m Italijo poravnan na naslednji način: 1. Neodvisnost Tunizije. Ta kolonija je največkrat imenovana, odkar je italijanski vnanji minister grof Galeazzo Ciano 30. novembra v poslanski zbornici načel kolonijalno vprašanje. 2. Skupna italijansko-fvancoska kontrola nad Sueškim prekopom in znižana carina za prevoz sko 7\ prekop. * 3. Izboljšanje pristanišča Džrbutija, ki je glavno mesto francoske Somalije in kjer se končuje železnica iz Addis Ababe. Diplomati pa so mnenja, da Italija ne bo šla tako daleč, da bi ob meji med Eritrejo in Somalijo prišlo do kakega vojaškega 'dogodka*\ ker se boji. da bi jo Anglija in Francija s svojim vojnim bro-do v jem takoj odrezali od Abesinije s tem, da bi blokirali Sueški prekop. Po njihovem mnenju pa boste Anglija in Francija nasprotovali Italiji, da Pogajanja1 glede narodnostnih manjšin HITLERJEV POGOVOR Z ZDRUŽ. DRŽAVE PROTI ŠPljONOM MUSS0LINIJEM Razne zvezne' bodo skupno nastopile proti tujezemskim spi jonom. — Elmer Irey bo načeloval akciji. VROČA BORBA NA ŠPANSKEM Hitler svetuje Mussolini ju, kako naj sprejme Chamberlaina. — Pove mu, na kak način more priti do kolonij. PARIZ, Franeija, 29. dec.— Francoski poslanec desnice II. de Kerillis je v listu "Epo-que" objavil izmišljen pogovor, ko je Hitler Mussoliniju povedal, na kak način moie priti do francoskih kolonij. Najprej Hitler priporoča Mussolini ju, kako naj s pre jene angleškega ministrskega Ne-I vi lie Chamberlaina, kadar pri-jdo v januarju v Rim. ( Hitler — "Prični s tem, da Js;a pustiš čakati na koncu svo-jjega slavnega urada. Naj hodi 100 jardov do tvoje mize po podu, ki je namazan z voskom. Da bo vse prav, mora Chamberlain pasti enkrat ali dvakrat in mora izgubiti svoj dež nik, predno pride do tebe. Mussolini — "Potem pa naj zahtevam Tunizijo, Korziko in Savo j o V Hitler — 4'Ne bodi tako siten. Govori mu o svoji veliki ljubezni do miru in slavi mo-na ko v ski duh — vse s sladkim, mehkim glasom. Nato pa se nenadoma razgrej, iztegni svo-je čeljusti in govori o italijan-rki vojaški moči." Mussolini — "Potem pa naj zahtevam Tunizijo, Korziko in Savo jo Toda Hitler mu svetuje, da pri prvem sestanku zahteva samo Džibuti in nekaj pravic pri Sueškem prekopu. Hitler — "Nato pa končaj pogovor ter reci zelo sladko: Vi ste stari, jaz pa^sem ralatl. Z vami se bom sestal sredi pota za prihodnji razgovor. To zvezne: agencije General Franco vodi dvojno obkoljeva 1 n o taktiko. — V prvi bojni črti so štiri italijanske divizije. HEN D AYE, Francija, '>[). decembra. — Velika ofenziva generala Franca v severovzhodni Span»ki se je razvila v dvojno obkoljevalno bojevanje, ki ima naimen zavzeti obrambno črto iz jekla in cementa pied Barcelono brez front*11 -nega napada. Poročila s fronte naznanjajo, da zbira general Franco svojo največjo silo na južnem krilu 30 milj dolge fronte, ki WASHINGTON* D. C., 20. decembra. — Zakladniški department je rekrutiral vse svoje preiskovalne agencije za skupno borbo proti tu jezeru ski špijonaži. Špijonom je napovedana odl(K*itoia Ixjrba, in zvezna vlada ne bo prej odnehala, dokler jim ne pride do živega. Poizvedovaleem oziroma zasledovalcem bo načeloval El-med Irev, član zakladniskega departmenta. On bo v stiku z vsemi vladi-nimi poizvedovalnimi agencijami, predvsem pa z agenti Tajne službe, ki so v takih zadevali najbolj izvohani. Nemška špijonažna služba je že precej zatrta, odkar so spra- ROMUNSKA BO UGODILA NEMCEM IN MADŽAROM BUKAREŠTA, Romunska,. 29. decembra. — V namenu, da prepreči tako ostro vprašanje narod nostnlh manjšin, kakoršno je doživela Cehoslova-ška, je madžarska vlada pričela pogajanja z narodnostnimi manjšinami. Za madžarsko manjšino vo- obljubil, da bo ustreženo nem-di pogajanja grof Betlilen,1 skinL za-htevam glede šol, kul-bratranec bivšega madžarskega turnih in ,verskih društev, to-ii i m istrskega predsednika, zaj^ nikakor jjm ni hotel dovo-Nemce pa bivša poslanca Roll.' llti določenega števila poslan-in Hedrich, profesor Alexan- 'CtlV der Dragom i r pa zastopa ro- j v parlamentu. munsko vlado. Narodnostne manjšine zahtevajo takojšnjo poravnavo U no med Balaguerom in Borjasj i. Avtonomija za šole na-Blaneas in okoli 70 milj ou rodnostnih manjšin; Barcelone. 2. Finančna državna podpo- Obkoljevalni manevri se razvijajo mnogo počasnejše na jugu, kot pa na severu, kjer so i v teku vroči 'boji za Arteso, vili nekaj nemških špijonov p^l ključ, dosti je pa v Zdru-|katero niesto se nahaja kakih ženih državah ljudi, ki spijo-i15 mil-i severovzhodno od Bali i rajo za druge države. laguera in se še vedno nahaja !v republikanskih rokah. V prvih vrstah armade generala Franca tse borijo štiri italijanske divizije. kre- AVSTRIJSKI BEGUNCI NA BOLGARSKEM SOFIJA, Bolgarska, 28. decembra. — Nad 500 beguncev iz Nemčije, Avstrije in Ma džarske, ki so dospeli v razna bolgarska pristanišča in so se slednjič zbrali v Varni, so ne-znanokam odpotovali. Židovske organizacije in Bolgari so jim dali toplo obleko in živež ter so jih tudi preskrbeli z zd ravili. Pred dvema tednoma je pi i-slc v Russe ob Donavi IGO se-ffradanih avstrijskih Židov. ra za verske ustanove in d it za majhne trgovce. '3. Vporaba jezika narodnostnih manjšin pri sodiščih; in 4. Zopetna namestitev onih državnih uradnikov, ki so bili odpuščeni iz služb zaradi po manjkljivega znanja romunskega jezika. Vse izgleda, da bodo pogajanja imela ugoden uspeh in bodo v nekaj dnevih končana. BRATISLAVA, Ceho-.-lova-ška, 29. decembra. — Celioslo-Vašbi poslaniški namestnik Peregrin Fisa je madžarske-RIM, Italija, 29. decembra. "lu. ™anjemu uradu vroiU - Princesa Maria Savojska, P1® . ' I«'1' so madžarski oro-najmlajša izmed petih otrok i- z"lkl ,y Suranyju streljali na tali janskega kralja Viktorja slovaške kmote in dva ubil. Emanuela in kraljice Elene, -o , Je.b'' vložen po do- bo 15. januarja poročila Sjlocl5a, <>ll. ou'tvc' fJa __i ' morate Cenoslovaska in Ma- pnncem Burbon - parm&kim, v * • ki/JI rsk*i 15. otrokom pokojnega princa i Roberta Burbon - Farmskega. POROKA ITALIJANSKE PRINCESE spoštovali pravice • narodnostnih manjšin. Čclio- ZkljG SO jill nasitili, jim dali Iroro&ii obredi" WloTzvrfeiii'6'"™'''" l"avi> d? du.~ obleko ter so jim plačah zelo- Kvirinalu ,v Pavlinsfei fa^Jeodki v soboto v Suranyju m-* .so napravili ugodnega utiša na ' Na predvečer poroke bo vJ«ehostova8ko vlado. Madžarski lik sprejem, na katerega je bi-!rnan^ mi"lst!^ )e ^boslova-i (.i• ' -u onnn sfcemu poslaniskemu namestnl- lo povabliemn 3000 dostojan- . . 1 . , . . . ,. . "tvenikov | °"&ovoril> da taki dogodki \ - _ i i •, - niso v soglasju z nameran i K poroki so bih povabljeni ° J VEŽBANJE PILOTOV WASHINGTON, D. C., 28. decembra. — Predsednik F. 1*. Roosevelt je včeraj objavil svoj obrambni program, h kateremu je tudi se dodal izve-žbanje 20,000 visokošolskih dijakov za vojaške pilote na leto. National Youth Administration bo igrala zelo veliko vlogo "v trdnem sklepu ameriške vlade, da se z enako silo postavi proti vsaki vnanji vojaški sili. Dijake bodo vežbali vojaški in mornariški častniki. Predsednik želi, da bi v času potrebe bilo na razpolago dovolj izvežbanili pilotov za vojaške in mornariške aeroplane. To vežbanje se bo pričelo v teku enega meseca. KRALJ LEOPOLD SE BO OŽENIL AMERIKI BO ZMANJKALO MORNARJEV BERLIN, Nemčija, 28. dec. 4 4 Berliner Tageblatt" je bo v iMilanu. — "To ponudbo znwo do Varne, bo sprejel s solzami v očeh in spremi ga -do vrat, toda pazi. da ne bo padel." Mussolini zopet Hitlerja prekine in vpraša: 4'Potem naj zahtevam Tunizijo, Korziko in Savo j. Hitler mu pravi, da naj sanio vpraša za izhod na Čadsko je- ;danes objavil članek, v kate-zero. rem resno dvomi, da bo mo- Hitler — "Kadar dosežeš to, Soče dobiti Združenim drža-teclaj sem pa jaz na vrsti, — Vam dovolj mornarjev za svo-vzel bom Ukrajino." Mussolini: "Toda, Adolf, ne razumem. Ali ne morem vzeti Tunizije, kadar dobiš Ukrajino V Hitler — "Seveda, Benito!" PREDOR SE JE PORUŠIL TOKIO, Japonska, 28. dec. — Ko se je porušil železniški predor v Kejšo Hoduko provinci v južno-vzhodni Koreji, je bilo ubitih 39 delavcev. jo povečano mornarico. — Amerika ima dovolj denarja in lahko zgradi ogromno mornarico, — pravi član-kar, — toda vprašanje je, kje bo dobila mornarje in mornariške vojake. Bojujejo se možje, ne pa bojne ladje in dolarji. zastopniki evropskih vladarskih hiš. ___ Med sorodniki princa Loui-sa bo njegova mati princesa Bur-bon-parmska, njegov najstarejši brat princ Henri, sedanji madžarske vlade in je dodal, ;«a bo madžarska vlada stori'a ATENE, Grška, 29. dee. — Obisk grškega kralja Jurija v Bruslju, kjer je bil gost kralja Leopolda, je dal povod govoricam, da „se bo mogoče kralj Leopold poročil s sestro kralja Jurija, princeso Ireno. Princesa Irena je zelo plahega in sramežljivega značaja. Ivo je bila v izgnanstvu v Florence, se je izučila za bolničarko. Prva žena kralja Leopolda vse v svoji moči, da ne pride je bila švedska princesa A-več do takih dogodkov. Istrida. Ž njo se je poročil v Madžarski konzul v Bratkla- novembru, 1926, ko je bila A- 'strid stara 20 let. Kraljica Astrida je bila ubi- vi je obvestil čehoslovaško via-, rn„u,70V Kv.t.v*«« i™ do, da madžarska vlada obža-i poglavar burboiKke hise, nje- ^ ^ ^ madžarski orQŽniki ta leta 1935, ko .e je avtomo- ustrelili dva slovaška kmeta in bil, ki ga je vozil kralj Leo-•la bo kaznovala vse, ki so k* i- polil, prevrnil in zavozil po vi teh dogodkov. bregu navzdol in zadel od dvo- S1 o1 vaško časopisje zelo o- dreves blizu Lucerna v Svi-stro piše proti Madžarski. List fi- Leopold je bil tedaj le lah-Slrwnlr r»rin««n rwvl nnclnvnm KO 1'anieil. gov brat princ Felix, mož velike vojvodi'nje Lnksemburške, njegov brat princ Rene in njegova žena danska princesa in brat princ Gaetan, mož princese Margarte Th urn-Tax is. Takoj po poroki «bo mladi zakonski par odšel v bazilike Slovak prinaša pod naslovcm KO ranjen. "Azijski zločin" članek, ki Ko obnovite naroc-t®3 nino, prida j te še 50 centov za S. A. Ko-ledar za leto 1939. . ^ ^»rT"1"" H^^^lfi^ >C>0<>g> ŠVICA SE 0B0R0ŽUJE BERNE, .Švica, 28. dec. — Švicarski parlament je odo- bi dobila kako nadzorstvo nad Džibutijem, ki je bril oborožitveni program, ki v^ i • j ni v • »i -bo veljal malo republiko 330 strategics važen kraj med Rdečim morjem in frankov._ dijskim oceanom. 1*79,100,000. set let niso naučili ničesar. I Njihovi orožniki so ravno ta- POZOR! ko kruti, kot so bili pred voj-1 . . . _ , nc t Rojake opozarjamo, da lah- ko, ko naročijo posamezne ko-BUDIMPEŠTA, Madžarska, made Slovensko-Amerikanske-29. decembra. — Ministrski ga Koledarja za 1939, name-predsednik Bela Imredy je sto, da pošljejo svoto — 50c v sprejel zastopnike nemške na-, gotovini ali Money Odru — rodne manjšine na Madžar- ptiloy-ijo ik naročilu znamke po skem. Imredy je zastopnikom 3 oziroma po 2 centa. "GLIB W£ BOD A ''—New York Friday, December 30, 1938 SLOVENE (YUGOSLAV)' DAILY "GLAS NARODA" Owned tad ■LfVINIC (A jTruk Htkk^, Pr«(tet oi hn*m*m oC Um eorporattoo au i>y COMPANY 1. Lopaiui, Se«. at above officer«: NEW YORK, N. K. I 45th Year I88B9D l^M* DAT EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS 4dTertiea*e»t on Agreement fc celo Mo velja Uet ■ Ameriko to Kanade ............. *** ..................... «• Cetrt leu.................. JO Za New York ma celo leto . . $7 00 Z* pol leta ................S3.ro Za Inosematro aa celo leto .. «7-i\> Za pol leta ................$3JiO Yearly "Ol^AH NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZ^MŠI NEDELJ 'N PRAZNIKOV NARODA-. XI« WEST 18* STREET, NEW YORK, N Y~ TELEPHONE: CHelaeo S—1243; BALTIŠKE DR2AVE Evropska kriza ima svojo posledice tudi -v severovzhodnem delu Evrope. Kažejo se med drugim na primer v kla-»»erl-kem vprašanju. Klajpedski deželni zbor, ki se bo sestal v januarju, bo prav gotovo razpravljal o perečem vprašanju nadaljnih odno mijpv tega ozemlja v Litvo. Klajpedski statut bo najbrž podvržen reviziji, ki ji podpisnice (Anglija, »Francija,'Italija in Japomka) ne bodo nasprotovale in ki bo pomenila znatne razširjenje avtonomnih pra'vie Klajpede, tako da bo suverenost osrednje litovske oblatiti bržkone samo še formalna-. S tem si bo Nemčija zagotovila ne le gospodarsko nad xor-tvo nad Litvo temveč bo obenem pridobila novo s t rat o ško točko proti Poljski. V poslednjih šestih mesecih se je položaj ob Baltiku zelo spremenil. Kako malo se more danes Moskva 'vmešavati \ baltske zadeve, najbolj zgovorno kaže dejstvo, da Rusija sploh ni zavzela nobenega stališča glede ponovne utrditve Atlantskega otočja, četudi je pobuda izšla s finske strani. Novo zbližanje med Poljsko in Rusi jo ni prineslo ni kadili bistvenih sprememb. V tem položaju so baltske države vedno l>olj navezane nase. Vsak dogovor, ti urejuje več ko samo gospodarske od-nošaje s tremi velesilami v vzhodni Evropi, pomeni za baltske države Vmesevanje v njihove zadeve. Zato jim samo še njih nevtralnost nudi možnost, da se izognejo temu prepletanju različnih interesov. Tako so .se Litva, Estonska in Latvija odločile za izdajo tako zvanih nevtralnih zakonov, ki prepovedujejo med drugim vojnim ladjam bojujoč:h se držav pristajanje v nji hovih lukah, letalom pa prelet preko njihovega ozemlja. Vprašanje je seveda, ali 111 v koliko bi velrki sosedje spoštovali te zatone v primeru vojne, vsekakor pa hočejo ■ altske države same odstraniti vse, kar bi lahko velikim sosedom služilo za kakršnokoli pretvezo njihovega vmešavanja. IKONAMERAVATF OBISKATI SVETOVNO KASSTAvp. VAM IF. TA ZEMLJEVID NEORHO-DNO POTRflftfifvi OGXOKKOSr SVETOVNE RAZSTAVE V HEW YORlU BO SLEHERNEGA PRESENETILA KOLEDAR AMERISKA K)MOC SPANSKl SLAZNIKQVA V u IVlegaeija španskih žena pozdravlja v Barceloni Jolmsona. kapitana ladje, ki je pripeljala lirano za španske otroke. ameriške reliefni* za leto 1939 Cena 25c s poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. • • POTNI LIST ZA ORANGUTANKO Iz Slovenije 1 i vit. 6500 SEZONSKIH DELAVCEV SE JE VR . NJLO Nedavno je prispel v Maribor prvi transport r>ezon>kili delavcev, ki se vračajo iz Nemčije v domovino. Od tedaj prihaja skoraj vsako noč kakšni transport, v katerem je po 1000 in «e več ljudi. Pripeljejo se s posebnimi vlaki do Maribora od koder nadaljujejo potem letovanje z rednimi vlaki na svoje domove, največ v Prek-murje, deloma pa tudi v Voj vodino in Slavonijo. Donedaj je prišlo že šest transportov, s katerimi se j«1 vrnilo vsega skupaj G5(X) ljudi. Transporti prihajajo v Maribor vedno v poznih nočnih urah, navadno po polnoči. Odprava tolikega števila ljudi v njiho've domače občine je združena z velikimi težavami. V nekaj urah je treba nad 1000 ljudi razkužiti, jim urediti formalnosti s ■potnimi linti. jim oskrbeti vozovnice za četrtinsko vožnjo v domač kraj ter jim menjati tujo valuto, ki jo prinesejo s seboj. - SVOJEGA SVAKA JE USMRTIL Pred tričlanskim senatom o-krožnega sodišča v Celju se je nagovarjal 38-1 etni posestnik in delavec Franc Drofenik iz Stojnega sel a pri Rogatcu zaradi uboja. Družini Franca Drcfenika in njegovega svaka, posestnika Martina Šol terja pri Sv. Florijanu pri Rogatcu sta živeli že dalje časa v sovraštvu. Solter je izvršil več tatvin pri Drofeniku. Pri razdelitvi neke dedščine je dobil Solter samo 100 din, računal pa je na 1000 din. Kadarkoli je šel Solter mimo Drofenikove liiše, je izzival Droifenika in ga klical na ko-rajžo. Ko je šel Soltcr 1. nov. popoldne zopet mimo Drofeni-hi-še pri Sv. Florijanu, ki stoji dobrih sto metrov od ceste, je začel izzivati in žaliti Drofeni-ka in ga klicati na, korajžo. Drofenik, 'bi je bil v hiši, je v jezi pografoil železen 0 din poviprečnine. BELA KUGA Studeni.ški orožniki so aretirali neko Rozalijo N. zaradi odprave plodu. Aretacija je v zvozi s smrtjo Ane Žagarjeve, ki je pred tedni podlegla na posledicah odprave telesnega plodu. Rozalija: N. taji glede toga, primera vsako krivdo. Ko so našli na njenem stanovanju nekatere sumljive predmete, ki so v zveai s splavljanjem plodu, je Rozalija N. sicer prizUa^-la pet primerov, dočim odklanja ^lede primera Ane Žagarjeve vsako krivdo. Izročili so jo v sodne zapore. SREČA V NESREČI V Pivolah pri Hočali je stara enonadstropna v i nič arija, last Vetrinjskega dvora. V njej stanuje viničar s svojo družino. Te dni je odšel z ženo in otroci na obisk k sosedom. Proti večeru so se vrnili domov. Ko je žena vstopila v gobo v prvem nadstropju, ji je zmanjkalo tal. Treščala je v pritličje na kup opeke, kjer je obležala nezavestna ins strtimi udi. V času, ko ni bilo nikogar doma, se je namreč zrušil pod prvega nadstropja. Sreča v nesreči je/bila, da ni bilo spodaj nikogar doma, ko se je to zgodilo, ker bi bila sicer kata-jtrofa s človeškimi žrtvami neizogibna. Viničarko So prepeljali v mariborsko bolnišnico. PES MU JE RAZTRGAL LiCfe Posestnik Osenjak iz Dra-ženc, ima na dvorišču priklenjenega hudega psa, ki niti svojih domačih ne pozna. Te dni je pes napadel domačega >ina Franca, zaletel >e mu je v obraz in mu s ugrizom raztrgal lice. OBSOJENA , POŽI-GALCA Mali kazenski senat okrožnega sodišča je obsodil 25-let-nega trgovca A. Šturklja in njegovo ženo Oizolo na 5 mesecev ječe ter 300 din denarne kazini zaradi obtožbe, da sta 20. oktobra zanetila, požar v hiši št. 38 v Spodnji Dobravi, ki sta jo imela v najemu od posestnika Riharda Gionarija. V smislu obtožnice sta obsojenca zanetila požar istočasno na več krajih, nato pa odpotovala v Slovensko Bistrico. Par tednov pred tPin pa sta lii*t».- \ v- T. J-, ; s-f. Uporabljaj« po «<•« t vrhi iua 1fi7 ^/ertisein:. CLAS KJyROpA: V Jugoslavijo: Za ? 2.50 ..................Din. 100 ? 4.85 ....................Din. 200 $ 7.20 ....................Din. HuO $11.60 ....................Din. 500 $22.50 ....................Din. 1000 $44.50 ....................Din. 2000 V Italijo: Za $ 6.30 .......... Lir 100 $ 12.— ....................Lir 200 $ 29.— ....................Lih 500 $ 57,— ....................Lir 1: govori. Saj ni samo stara, gr-basta, šepasta in brljava, pač pa t ml i .-duha na ob** ušesi. Med moškimi in ženskami se velike razlike. Ena poglavit nih je pa ta, ki jo bom tukaj povedal. Ce gre moški v trgovino, potroši magari dva dolarja za en dolar vredno stvar, ki jo potrebuje. Ženska pa potroši dva dolarja za en dolar vredno stvar, ki je ne potrebuje. Marsikdo je, postal pošten samo zaraditega, ker se je prepričal, da je preneumen za sleparjenje. ('ali Strniša mi piše iz Go-wande, N. Y.: — Zdaj pa le vrzi tisto copato stran in se malo ljudem pokaži. Mogoče marca ali aprila, ('ali. Takrat pa gotovo nasvide-nje. Prijatelj, če hočeš, da te bo ženska napeto in pozorno poslušala, ji moraš samo o nji pripove'dati. Ali pa o njeni prijateljici. Med svetovno vojno je p:-£tar rezervist svoji sitni ženi: — Tvoje pismo sem dobil. Vem, da ti je hudo, pa ni samo tebi, pač pa tudi meni. Ves denar, ki ga bom dobil, ti bom poslal. Zato te prosim bodi zadovoljna in nikar nič ne go-drnaj. In nikar mi nič več ne piši. Jaz bi namreč rad voj-sko' v miru preživel. Cirn bolj brani človek svojo kožo, tembolj /trda mu postaja. Mož iq žena ,se morata razumeti, drug drugemu morata citati vsako željo ž obraza, pa živita v nebeškem miru. Poznam rojaka, ki ni izbir čen ne v jedi, ne v pijači, edi-nole riža na juhi ne more prenesti, Pravi, da je tri dni bolan, če je riž na juhi. Njegova žena, ki je za dve glavi večjja od njega, to prav dobro ve. Nekoč je sedel pri miži v kuhinji in potrpežljivo čakal večerje. Gledal je ženo, kako je kuhala in sline qedil. Žena vzame tri pesti riža in ga vrže v juho. Nato ga pa vpraša: — Kaj hočeš, da zakiihaip na juho T — ^ »i drugače, p»t d^j mal9 riža, — je odvrnij moži-eefe pokorno. . V družinah, ki©r so. take razmere, vlada vedno ljubi mir. 4lG L A 8 NABOD A"—New York Friday, December 30, 1938 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY MIA HERJOKTHHOVA: Robert de Brejssac je ležal v salonu na divanu in se dolgočasil. Zdehauje je pri mladem xaročencu malo čudno. Ni pa mogel <1 rugsure; kadar fie je spomnil na osem dni svoje zaroke, » ga vedno popadli zde-halni krči. Bode moj, tako 'hudo si tega vendarle ni mislil, ko j*e je vdal prošnjam in grožnjam svojega strica, po katerem naj bi podedoval premoženje in se zaročil z Brbetto de Saint Quentin. Kajti stric si je bil vtepel v glavo, da izkorišča Robert .sauisko življenje birmeje nego je to v skladu « njegovimi dohodki. Temu se je pa pridružila *e dogodovšči-na z Zizi Sctiuldovo, ki ga je veljala seveda: mnogo denarja. Bože n*>j, saj bas lej>e ženske 'potrebujejo razkošje. A Robert ni bil med tistimi, ki jim ga ne ibi privoščil. Zdaj pa naj bi se on, poznavalec žensk, ljuibljenec pariških ^alouov, oženil « to samostansko ovči-eo, ki ga dan zn dnem sprejema v domu svoje babice z odmerjenim poklonom in molče, sramežljivo povešenih oči in ki sedi, kadar Bobe rt govori s staro da.mo o tem, kako bo uvedel umetno gnojilo na posestvu svojega strica, ki naj bi ga po poroki dobil. Stari grof de Saint Quentin je bil sosed njegovega strica in misel na (bliižajoče «se rodbinske večere je bila ta-ko razburljiva, da je Roflbert znova na vsa usta za-zdehal Kar je zapel telefon. Robert je dvignil slušalko. ^Hhllo." je zagostolej sladek glasek, "premislila sem si. vzamem vendarle za nočno srajco roža pralni k rep, ki se bolj prilega pristalim beneškim čipkam kakor pa krepdešin." "iMilostiva," je hotel Robert prekini-ti zgovorno damo. toda nemi glasek je nadaljeval: "Tn ne pozabite, dekolte na hrbtu do pa«u, — strašno je mi to všeč pri nočnih srajcah." ^aj je pa smatral Robert za svojo gentlemansko dolžnost damo prekiniti. "Madame, sem sicer zelo nesrečen, da se moram odpoveda- TELEFON ti tem dražestnim podrobnostim, toda bojim se, da ste dobili napačno zvezo,'* je dejal tako dostojanstveno, kakor je le mogel. "Ah," se je začulo v slušalki takoj na to: 11 Komu >em pa Vr»e to povedala!" "Dovolite, da se vam predstavim: Robert de Breissac." "Jaz sem [m ves ta čas mislila. da ste moj dobavitelj perila, ki sem ga malo prej klicala — oprostite . "O, prosim, prosim, ostanite še trdnuttek pri telefonu, dražestna neznanka." je prosil Robert sladko. "Kako pa veste, da sem dra-žerstnaf" se je začul glasen smeh iz slušalke "Saj sem prav lahko grda stara devica ali pa dostojanstvena baibica." "Grde stare device nimajo tako sladkega, srebrnega gla-rU, a dostojanstvene 'babice navadno ne skrbe za svilene nočne srajce." "Za iboga molčite, ali pa takoj odložim slušalko." "Ne, ne, ostanite "Storili ste dohro delo usmiljenja, ko ste me rešili dolgočasja." "Le kako se more človek dolgočasiti! Jaz se nikoli ne dolgočasim." "Kako pa delate to?" "Imam globoko notranje življenje," se je zasmejal zopet srebrno glasek na drugem koncu žice. Robert je bil že ves očaran. Glas, miki? vost, vse to "Xo, kakšna pa sem po vašem m ne« ju?" "Kalfšna! Sloka, lepa plavo-laska, čeveljčki številka 33, rokavice 5 in tri četr ..." "MaJone točno. A dalje?" "Zdaj imate na sebi svetlo vijoličasto haljo, sre"brne sandale .." "Napačno. Pižamo iz zlato-žolte svile in rdeče šolnič-ke." "Sedie v budoiru sloga Ludvika XVI., pred vami na nizki mizici je Šopek španskega bezga ..." "Zoipet »pomota. Ležim na »ngleiškem divanu iz sivega žameta in srce mi tolaži šopek rdečih vrtnic. Samo tisto glede mizice ste »ganili." "Sijajno. Rad 'bi samo vedel, kje naj vas moja fantazija iŠČe . . .." "Krotite .svojo fantazijo, spoštovani gospod, da se vam tne spi asi. Zbogom," je za-zvenelo še v radostnem smehu. Potem je pa neznanka neusmiljeno odložila slušalko. Robert je globoko vzdihnil in odložil slušalko. Škoda, ta nedolžni doživljaj -ga je bil razburil. Dražestna očarljiva ženska, ona druga Bibetta. O-čitno boljše volje je odšel Robert na običajno čajanko ob petih pri Saint Quenfcinu. Stari sluga ga je sprejel kakor vedno ter mu vzel iz rok klobuk in palico. "Kontesa prosi gospoda barona v isvojo sobo, gospa- grofica je zaposlena," je dejal tiho, je kazalo na vrtoglavo žensko. # in ga odvedel v prvo nadstro-kakršne so bile njemu všeč. i p je. Robert se je čudil. Bi-"Milostiva gospa," je prosil,hbetta., ta mala nedolžnost, ki "ali hočete u slišat i mojo prošnjo?" "Rada, samo mojega imena ne smete nikoli vedeti; ime mi je namreč Bibetta." "BiHotta, to je očarljivo," je vzkliknil Robert navdušeno. "To ime mi je bilo vedno všeč. Žal, ni da.no vedno očarljivi ženi." "CJ£ako to? Mar poznate nest vor, 'ki mu je ime Bibetta:?" "Nestvora 'baš ne, toda mojemu idealu ni podobna — ta se ujema z vami." .L i' va2no ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je razvidno do kdaj ipiate plačano naročnino. Prra Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela ln stroškov. Vas prosimo, da skušate naročnl-bo pravočasno poravnati. PofilJIte naročnino naravnost nam aU Jo pa plačajte naSemn zastopniku ▼ VaSem kraju ali pa kateremu lamed zastopnikov, kojlh imena so tiskana s debelimi črkami, ker so upravljal obiskati tu«i; druge naselbine, kjer je'kaj nafiH? rojakov nam-IJenih. Zastopnik bo Vam Uročil potrdilo za plačano naročnine. Lincoln-' CALIFORNIA: San Franciaeo, COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A, Saftlfl Walaenburg. M. J. INDIANA: Indianapolis, Fr. ILLINOIS: Cbieago. J. Cicero, J. < Chicago. €Tj la IWtola) JoiM, Jean la La Salta. J. Spelich * Nortjh MAHU^ND: It ?odopJva* Gonle, J. Lv^an^k UQIO: , Barberton, Frank Trofa® Cleveland, Anton Bote*. Oncer, Jacob Beaaik, Jot- 8lapnlk Glrard, Anton Nagode ■ j ' Lorain, Louis Balant. John K , Xoungstown, Anton KlkaU OREGON: Grego* Gttyi J. KobUr PENNSYLVANIA: Besaemer, Joha Jevaikar Brockton, Anton Ipaveo Ooverdsle In okoU^.** Mrs. Iva Export, Lscfr FarreU, Jerry Forest City. N »r. Greenaburg, Htfn«r City. Wr. J0bBft0W% mm. Ant. Loserne, F^ank Midway, jJZa fe* Pittsburgh ta okolica, PttfU. pm Steelton, A. Qrs; " " WISCONSIN. WXG^mG: Bock Springs. DlamondvOle, Joe >• •• •• sprejema v grofičini navzočnosti njegov poljub v pozdrav, ga sprejema, dane»? sama ? Rad bi bil vedel, ali ima zopet na sebi ono sivo samostansko obleko, v kateri je podobna redovnici m tako strašno pričesko čez ušesa, ki jo bo morala, po poroki opustiti. To je bil Robert trdno sklenil. No, težko delo bo napraviti iz nje elegantno d aim o. Ah, le zakaj so na svetu tako različne Bi'bette! Potem je pa obstal v budoiru svoje neveste, kjer je zagledal dražestno mladenko v žolti svileni pižami, v rdečih šolničkih na divanu iz sivega žameta, pred injo na nizki mizici pa velik šopek rdečih rož. "#ilbetta! Ti V' "Bibetta, ne *haš nestvor, vendtar pa ne tvoj ideal." "Ne ideal, pač pa dražestna resničnost. Bibetta, kako je to mogoče? "Za božjo voljo, eenrra doslej to maskrranje ?'' "Čemu? Za kazen, jker si se dal tako brez odpora zaročiti in ker me nisi niti pogledal. Hotel® sem igrati to komedijo do poroke — foabica je vse vedela — toda . . ," , "TodaT" je ponovil Robert ves navdušen. "Najprej si se mi smilil, da se tako strašno dolgočasiš — m bala sem se . . "Česa?" "Lahko bi se bil na vse zadnje zaljubil v dnigo. In končno .. "Kcmono, Bibetta?'; "Končno hi pa hotela tod i kaj imeti od svoje "zarote." "Bfbetta-'I' >ooop. < i " Z*' i*. Ako Va« zanima le-po čtivo, naročite si Slovensko - Ameri-^ kanski koledar za leto 1939. Madžarske oblasti so prejele prošnjo, da ibi dovolile povra-tek v ^pmov^no budihistionemu dostojanstveniku Ciao Kungu, predstojniku samostana v 'tientsinifc. Moaa j? utrudilo pustolovsko življenje v tuji«i in rad bi preživel zadnja leta •svojega življenja v domačem kTaju med, s^pjici. Chao Kung je namreč rojen Madžar, Ignac Edvard Trebi«, ali kakor se je imenoval v An^iji in Ameriki L IVI^efoi^ Lincoln — največji puMpl^>yfc našega stoletja, sili židovskega trgovca, angliikanski pridigar, zasebni uČitel.f, poslanec ^nglešlke spodnje zbor-raiee, agent vohuiteke službe, lastnik plantaž, tiskovni šef Kappove "vlade" v Nemčiiji, trgovec 2' orožjem in nazadnje budhistični menih na Daljnem vzhodu. Ime Ignaca Trebiča Lincolna •znano či ta tel jem listov vsega sveta, seveda pa tudi vojaškim in eivilnim polioijskim oblari^ ten^ vseh držav, se pojavlja v svetovnem tisku od časa do časa od začetka našega stoletja. Ignac Trebič je >tar zdaj 59 let. Bojen je bil v mei5tu Paks v madižlarskem Podunavju. Stari Trebič, trgovec z usnjem, ki so v njegovi podzavesti še živo učinkovale tradficije gheta, je često ves v skrbeh zmajeval z glavo nad doraščajočim sinom, ki ni kazal nobenega veselja do dela v očetovi trgovini. Ta dečko nastopa kakor da je grof. Kam neki vodi to? — je dejal večkrat ženi, ko se mu je sinko zopet izmutenil in jo po~ piihal v Budimipešto, da bi se izognil zmerjanju. Toda Ro-szi Trebičeva je bila navdušena, da so bili prispevki njenega sinčka objavljeni v "Pe-Ujsagu" in zatrjevala je, da se ibo Bdde že znal prebiti sko-7.1} življenje. Kot 18-letnj mladenič se je naprtil Trebičev sin na Dunaj, j V žepu je imel nekaj cekinov, '.ki jih je bil izmaknil očetu. Den-ar je kmalu zapravil, zato si je pa pridobil naklonjenost kapucinov, čuvajev cesarske grohnioe, pri tkaterih se je dal krstiti. Z njihovo pomočjo je dobro vnovdil spletke o nekaterih madžarskih ari stok rat ih, osumljenih patri jot izina, ki ni bil v skladu z interesi režima. Mladi Trebič se je ponudil, da bo po budimpeštar^kih kavarnah bedel nad varnostjo monarhije. Toda z denarjem, ki še drugo ime Lincoln, češ, da je po mateiii potomec slavnega prezidenta Lincolna, ie postal, v Angliji dekan. Pridobil si je prijateljstvo m ponehajo zaupanje kralja Itakaa Seebohma Ro^vitreeta^ industrijea, človeko ljuba, učenjaka in liberalnega politika. Trebič Lincoln je postal njegov osefbni tajnik. Baje je sloveča. Rowtreeova knjiga "York, Study of Powerty" v resnici Trebičevo delo. Če je pa že sjpoi-no vprašanje, da ga je dobil kot obratni kapital 1 li je Trebič res proslavil svo-ejbenem s primerno legitima-' jega dobrotnika na literarnem cijo, jo je popihal v Anglijo, i pol ju, je pa izven dvoma, da je Tam je zopet izprfmenil svojo Rowtree pripomogel njemu do veroizpoved. Iz katoličana jejpolitične slave. Vpliv in denar postal anglikanec. Toda .tudi > bogatega industrijca sta o.dpr- tem ni našel miru. Podjetnemu človeku njegovega kova jo bila prikladna edina drava Amerika. In tako jo je mahnil čez morje. Xa ameriški univerzi je do-vi Vil bogoslovske -študije, odlikoval se je kot prisligar, potem se je pa vrnil v Anglijo. Ver-s-kc konjunktura in pridigarsk'i la obema vrata v angleški parlament. Trebič Lincoln je 'bil izvoljen za poslanca leta 1910 in sicer za Darlington. Liberalni parlament je bil'pa raripuščen in o Trebiču se je slišalo zopet med vojno, ko je ibil imenovan za vrhovnega ccnzorja nemlške in madžarske korespondence. V tem času je talent sta mu pomagala. Tre- prejel še puritansko ime Thi bič ki je bil v Ameriki sprejel j (Nadaljevanje na 4. stkani.) r Spisi Josip Jurčiča: I, ZVEZEK: U vod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč. med slovenskimi polhar^ — Domen. — Dva, prijatelja. H. ZVEŽEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir — Grad Ro-jinje. — Golida. IIL ZVEŽEK: Deseti brat. — Nemški valpet. IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ŽVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. VI ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomer. vn. ZVEZEK: Lepa Vida. — Pipa tobaka. Hoč in pravica. — V vojni krajini. — Pravd? med bratoma. VH3. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz ne vošči jivost»- — ^spomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Petpr pokoro delal, ko je krompir gradt*. — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. 10 zvezkov $10 1 (Spisal B. Kellermann) Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno delo. Cele armade delavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva. 259 strani $1.20 Stefan golja m njegovi. — [Tolminska novele. 253 strani. V Štefanu Golji nam podaja Pregelj edinstveno aliko trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Golje, ki da v pravem pomenu besede "življenje za svoje °vce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske noyele vsebujejo wed drugim tudi originalni, že splošno zasloveli prid^ki "Pustina pridiga," in "Pnlver uijd, Biei," ter biseT naše ncrelistike: "Gospoda Matije zadnji gost." Cena $1.50 Zapiski gospoda e Pregelj prelepo po-a gospodarja 18. sto-Hrbtenlco temu delu (Spisal Ivah Pregel , Pisatelj je posegel v dobo, ko se je začel širiti protestantism po. Slovenskem. . Pridigarja Jerneja je klasično opisal. Romanu so dodana bo- / trebila pojasnila. ODISEJ IZ KOMENDE. — Lanspreškega. 269 strani. V tem TTT. zvezku nam pi stavo našega velikega naroč letja, Petra Pavla Glavarja. trori že pred leti napisna večernižka zgodba o mla-dostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah,, na njegovem gradu La.nšprežu, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljuibezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje elita slovenska zemlja sama. Cena $1.50 "0LXB MX BOD A"—New Yorf * ^ v Friday, December 30, 1938 SLOVENE (YUGOSLAV? D AIL* SI JRHFJR NI ::>H!:::;;:::iiniQiii ooovčasih greši. NOVOVRSTNO LETALO ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H. = 18 ==- Oče m hči se smeje .pogledata in Joana vpraša: 4'Vam je ime Gunda? »Katerega ime je to okrajšava?" "O, milostijiva gospica — obdarovana sem z zelo imenitnim imepa Reirfiertova ji izroči zavitek, v katerega je zavila ostalo pecivo ki je bilo prinesemo na. čajanko. 44Za vašega brata," pravi .smeje stara go^pa. Gundi za nekaj časa odpove glas. Nato pa. ji zažare oči in pravi J "Sedaj pa le verjamem, da je moj brat Silvestrov dan «re£al lepo vilo." Oče in hči se spogledata. In na Joanina lica stopi lahna i dečica. "Ali vaš brat občuje a vilami in slionimi carovniškimi bitjif" vpraša žaljivo gospod Werder. "Drnffaee ne, toda Silvestrov vefor je prišel domov kot začaran ker je po svojem mnenju srečal čarobno vilo. Sicer «e je vodila v avtomobilu — tod« — kot znano, vile znajo in morejo rte.9' Gnnda niti najmanj ne skrtl, da ji stoji nasproti ta pravljična vila in da so bile njene fbesede, ki so pobarvale njena Itm. V namenu, da obvaruje svojo hčer nadaljnjih zadreg, ■obrne Werder pogovor na drugo stran. "Torej, gospa Re-ichertova, gospica Bertram bo pojutrš-njem popoldne prišla k mam in vam bo delala druščino. "Nato se še zelo veselim, gospod Werder," odgovori in objame mlado dekle. flatfc fcta. Gtfrrtdb *aprd, prime Joana očetovo roko. OfeUft ortbodaM) jtlIl»llB||||j!||llllll|||titIimill|l|| ........................»..milium,. ...................................... ''HlmillH^tMntillMlii,,,,!!!.^ ki je zgrajeno povsem iz kovine, baje lahko leti z naglico 23.") milj na uro. Zgrajeno je hi lo v Southampton!!, Anglija. Lincoln-Trebič (Nadaljevanje s 3. strani.) moty. Čutil se je pai preveč, premoženje v Monte Carlu za-podrejenega in s svojim novimi igral. Toda znal si je zopet položajem ;ni bil zadovoljen, (pomagati. Edina nepopravlji-Jmel je v rokah ključ do nem-| va .nezgoda ga je doletela v za-ške šifre in lahko bi bil postal četku marca 1926. Takrat je zelo koristen angleški vohun. | bil v Angliji obsojen na smrt Toda pri vohunih je že tako, i njegov .sin John, obtožen umo-da začno kmalu delati za obe ra. Trebič Lincoln je z Dalj strani in talko je bilo tudi s nega vzhoda brzojavno prosil, Trelbičem. V službi angleške-; naj usmrtitev odgode. Hotel ga vohunstva je obenem delal | je kuprti sinu pomilostitev zfai za nemLško admiral i teto. Delo- tpolitične vesti, ki jih je smat-val je tako spretno, da mu dol- ral dragocene na, Madžainsko in nazaj. Toda politično delovanje te vrste ni bilo za moža, vajenega služiti funte dn dolarje. Udeležen je bil še pri ponarejanju češkoslovaških bankovcev po 500 Kč in francoskih tisočakov. Ko so pa. posegli v to afero francoski diplomati im detektivi Francoske banke, jo je urno popihal v Ameriko. Takrat pa ni imel sreče, ker so ga kmalu aretirali in obsodili, ko je zagrešil še ta.m več prestopkov in zločinov. Ko je odsedel ka®en, je užaljen obrnil hrbet belemu plemenu, zopet je i spremenil svojo vero postal je budhist in Kitajec. Iz Čunkima na tibetski meji je prišel v vrtinec političnih zarot. Bil je politični svetovalec mandurskega diktatorja Vupejfu in dobavitelj o-rožja raznim državam, ki so se borile aa oblast na Kitajskem. Na Javi je kupil pten-taiže aa več milijonov, 'ki jih je bil zaslužil KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK l'||llliil|ltii!lll»li|||.............................................................................................. .(iillliu,, U|iillli|t|| ...........................................................................i»''ii....................... ZADNJI POSKUSI IZUMITELJA MARCONIJA VSI ITALIJANSKI POSLAN CI MORAJO N ARFONTO. 4'United Press* poroča iz "Rima, da bo italijanski zbornici v kratkem predložen zakonski načrt, ki predvideva, da morajo vsi poslanci, ne glede na starost, zaposlitev in zdravje, v primeru vojne pod zastavo in takoj odriniti na bojišče v prvo črto. Vse svoje življenje je Marconi delal tako, da ni mogel nihče pogledati za kulise njegovega delovanja. Zapustil je tudi malo zapiskov o svojih zadnjih načrtih. Sedaj je njegova vdova prvič povedala nekaj več o tem. Ga. Marconi jeva je nastopila po-ebno proti trditvi, da je nje mož v svojih zadnjih letih dela) samo za izpopolnitev načrtov o smrtnih žarkih. Zatrju je, da v to smer sploh nikoli resno ni delal. Če je delal poskuse z novimi valovnimi dolžinami, se je dogajalo to samo z namenom, da' bi z novimi valovi zagotovil tajnost oddaj in onemogočil prisluško van j e brezžičnih vesti. Bavil pa se je z veliko vnemo z vprašanjem izdelovanja umetnega zlata. Prav za prav to ni točno, kajti ni mu šlo za to, da 'bi s slučajnimi odkritji uresničil +o, za Čemer so strmeli srednjeveški alkimisti, Temveč se je bavil z možnostjo, kuko bi pridobival zlato iz morske vode. V tej vodi so, kakor znano, zelo majhne primesi zlata, ki pa v svoji skupnosti delajo, da je morje najbogatejši zlati rudnik sveta. V koliko so ti poskusi Marconi-.;u uspeli, ni znano. Svojo tajno je odnesel v grob. ^^ ALI ste že naročili Slovensko - Ameri-kanski Koledar za leto 1939? V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — n. KNJIGARNA "GLAS NARODA" Bohinjsko jezero 216 WEST I8th STREET. NEW YORK