130 številka.
IC" (^jutranje izdanje.)
V Trstu, v torek dne 29. oktobra 1894.
Tečaj XIX.
„BOINOBT"
izhaja po trikrat tih tftrffn v ftestili i7-danjih oh torkih, četrtkih
in aobotah. Zjurrnnje iiilanjp izhaja oh K, uri zjutraj T^crtin pu ob 7. uri »e'*«r. — Obojno Izdanja stan* : za Jmten nn*a*u . f. — .W>, i/ven Avstrije f. !.*' ru tri meenc . , „ 2.fln , , , I .— la pol leta . . „ &.— ... M.— sa m Imo , . „ 10,— , „ , Ift,— Na naroćbf brez priložene naročnine ••
ne jemlje Mir. Posamično ttevilke se dobivajo t pro-dajalnicah tobaka V lrntn po a im-„ V Ooriri po 9 nvč. Sobotno vetrno Izdanje v Irntn 9 ni., v Ooriri 4 ni.
EDINOST
O^lngi 4t< rakune po tarifa v potita; ta naslova z debelimi črkami s<> plačuje prostor, kotlkor obseg« navadnih vrstic. Po»I»na <>«mrtn ee in jsvoozhIithIm, domači oglasi itd. ne računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj »e poiiljajo uredništvu: ulica Caser m a it. 13. V »ako pitino mora biti frankovano, k,ir nefrankovana s« ne ■prnjjinajo, Rokopiei se no vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglasa »prejema uprarniHtvo ulio Cueraa 13. Odprte reklaaacije ao proste poituiue.
Glasilo slovenskega političnega društva asa Primorako.
,r MIsmM J* m— 11
Za tabor v okolici.
(Pismo na občni zboz polit, drufrtva „Edinost").
(Dalje in konoc.)
Onemu plasti, kateremu nikdo gazu zastaviti ne more, primerjal bi jaz v o 1 j o naroda! Starejšim možem ni treba prebirati zgodovina, nami znajo, kaj ao doaogli Nemci v tekočem stoletju, kaj ao dosegli Italijani in kaj je celO dosegel ie posebno mali madjarski narod? Ti narodi pa ao bili jedini, volja posamičnega rodoljuba je bila tedaj volja ogromne većine naroda!
Nam aeveda ni treba segati tako visoko, lahtevati nam je le enakopravnost z druiimi narodi naie države, zahtevati nam je avete naie pravice I Ni nam treba klicati vsega naroda akupaj — zadostovalo bi nam le, da stopi na noge vsa okolica kot jeden mož — da ae iati pridružijo meatni Slovenci ter da ae vsi idružć na taboru, kateri naj bi ae napravil pri Sv. Ivanu aH pa v Rojanu t
Ne le odboru političnega druitva, mar-več vsakemu rodoljubu bi morala biti naj* večja skrb pred vaem, da ae sntde veliko itevilo naroda na taboru. Zbralo bi ae lahko do 10.000 ljudi, in glas te ogromne množice bi ne ostal br^a vpliva!
Svet bi isvedel tako, da živimo i mi tu, avet bi iivedel, da smo tu tlačeni po onih, kateri se imenujejo sinove „naroda kulture"
—	in svet bi isvedel tudi, kako hladnokrvno gleda vlada, ko se jej „ugonoblja naravna jej opora!*
Na taboru morali bi odločno zahtevati odpravo italijanakih vsporednio na okoličan-akih slovenskih ljudskih iolah;
morali bi odločno aahtevati odpravo ita-lijanakega otroškega vrta na Oreti, ter sploh odločno proteatirati proti ustanovljenju laikih otroikih vrtov sa slovenske otroke.
Zahtevati bi morati, da ae poučujujo slovenski otroci na vseh tukajlnih iolah o kričanakem nauku v rodnem svojem jeziku.
Zahtevali naj bi slednjič odločno, da ae dA okolioi Itttlia Uprav«. Ker nas že ne mara oblastna mestna gospoda, pusti pa naj nas same, in mi ai bodemo vedeli gotovo prav dobro pomagati. Kedor bi dvomil o tem, ni mu treba hoditi daleč, da ae prepriča o •tvari! Ob meji naie okolice, in kar je ie bolj pomenljivo, ob sami Sv. Križkej vasi imamo prvo narodno občino* — Nabrežino.
Nabrežinoi snajo dobro gospodariti aami
—	brez pomoči tujcev znajo ai sami ukazovati, in ako treba, znajo ukazovati i tujcem.
PODLISTEK.
«Jux*JJ Grabr^jan •
Spisal Julij pl. Kleinmaijr.
Nekatere popevke iz „Prepira o i e n i t v i". Dokler je še pal'co jahal, Mu nobeden ni bit kost, Korenato jo je mahal. KviSko nosil je svoj nos; Prvi bii povsod jo v šoli, Znal je vse kot „očenaš*;
V	cerkvi molil, kakor moli Kdor zu to je prav nalaš. Bistra glava, da ni take, Miško bil je res postal. Hal se ni nobene apake,
V	kozji rog je vse pognal. Vsi široko smo zijali,
Kddar nam iz „Novic" j« brul; Vsi na glas se krohotali. Take nam je on podal.
iloke svoje si umijem, Bog vo, kaj iz tega bo! Vse si raj' iz glave zbijeni, Ko da mešuui se v to,
In mars'kator' položni sin, Ko so Turki ga vjeli, Ljuti je postal Turčin, To smo doživeli. Taki vse, kar turško ni
- Za davkoplačevalce te občine je bolje nego za ono naSe okolico; one ne odganjajo tako BUrovo, kakor ho odgnali v Trslu ona dva okoličana, katerih sem omenil popred. Posebno pa troba naginjati to, da ai tujstvo tam nikoli ne pridobi tal. V Nubreftini poznajo sploh le jednega Iloga, poznajo jeden jezik — kateri je naš dragi jozik slovenski I
Ali bi no bito krasno, ako bi bilo tako tudi pri nas ?! — Da, vsa to bi lehko bilo po mojem menenju, ako bi tako hotelo na£e ukupno ljudstvo — ako bi so isto ne dalo zavajati po tujih agitatorjih in domačih ro-negatih!
Okolica bi so upravljala sama za-ae izvrstno. Že prod leti dokazoval sem v obiir-nem članku v .Edinosti*, in dokazi so bili podprti z argumenti in itevilkami, da bi vsaka posamična okoličanska vas ne le dobro izhajala, temveč tudi mnogo priitediia v svoji upravi. — Vendar ne bodom o tem mnogo razpravljal, kajti ako bi bilo treba javno dokazovati o stvari, nastopili bi gotovo apret-nejii možje za to.
Olede na vse navedeno razloge predlagan :
„Odbor političnega drnitva „Edinost* naj skliče v primernem času — in ako je le mogoče ie v tekočem letu — tabor v t r ž a-i k i okolici, n. pr. pri Sv. Ivanu, ali v Rojanu, na katerem taboru naj bi odločno zahtevali avete naie pravice, in protostirali proti ailnim krivicam, ki se nam gode."
Dragotin Martelanc.
Politiške vesti.
Državni zbor. (Poslanska zbornica). V seji od minole aobote so nadaljevali sploino razpravo o načrtu kazenskega zakona. Slovenski post, dr. F e r j a n č i č je govoril sa načrt. V iati seji so interpetovali posl. Mar-chet in tovariši o izvažanju vina is Italije v Avatrijo. Interpelacija naglaia posebno, da bc uvažajo pod imenom italijanskih vin tudi taka vina, koja niti niao iz Italije.
O položaju. Ves ratgovor časnikarjev in politikov suče se sedaj o dogodkih v Istri. Odgovor ministra za notranje stvari na interpelaciji Eluna in Spinčiča ni sadovolil Italijanov, alovanakih poslancev pa tudi ne, vaaj popolnoma ne! In rea čujemo, da pripravljajo naši poslanci novo interpelacijo o dogodkih po Istri. Morda dobimo ie danes poročilo, da se ju že predložila ta interpelacija. „N. Fr. Prosse" se posebno spodtika na
So povsod podrli,
Lili so krščnnsko kri,
Da bi vse zatrli.
Varno nič pred njim ni b'lo,
Vse za vrat, za nos je šlo,
Žive c'lo so drli.
Saj davi še »tc rekli, — In čudno b'lo mi je Da bi za njem' potekli, Ko bi možili se; A zdaj, ko mene hoče, In rada ga dobim, Iz vaših ust ropoče, Du naj ga jaz pustim.
Da, srečno po volji to ri<a smo dognali.
Vso drugo hitreje bo slo;
K poroki se bomo peljali,
Ko hitro oklici steko.
Davi se je še majalo,
Ali JerVu ga dobi;
7,a pisarja so je bulo,
Da za Anč'ko ne zuori.
Dobro vendar poravnalo
Se za para je oba,
In sedaj je obveljalo :
„Ljubav stara da velja!"
i'odpihvalcem kdor vorjame, Sebi mir, čast dragim vzame, Taka biti več ne sme; To sum Bog že prepove. Me no bodo več slopili. Bom častila le možii,
tem, da v odgovoru ni pojašnjeno, kako je nastala omenjena naredba. Čudno vprašanje: kako je nastala. Po našem menenju je to le postranska stvar, ampak vpraiati treba, ali je naredba opravičena v z a k o n i h. In ako je opravičena, potem je pač vsrjedno, ali jo ja izdalo Taaffejevo ali Windischgriitsevo mini-sterstvo. Ministarstva prihajajo in odhajajo, ali zakoni ostanejo vedno isti. Ali ni morda tako P Na uprav klasično stuliičo peUavil se je poljski „Przeglond", ki se protivi poslovenjenju Istre, sklicevaje se na deželno avtonomijo. Torej zato, ker je večina deželnega zbora istrskega vsled krivičnega volilnega reda in zagreien« vladne politike slučajno v italijanskih rokah, zato bi se morala slovanska večina odreči za vse večne čase svojim pravicam in bi morala po suženjski hlapčevati manjiini?! Imenovani poljski list je celo napisal lapidarni stavek: da narodna }eda nakopravnoat ni v soglasju s načelom deželne avtonomije. To naj ai zapomnijo vsi oni naii politiki, koji Še niso prišli do spoznanja, da le narodna avtonomija more osigurati naio narodno bodočnost.
Ncmftki listi atraiijo vlado posebno s tem, da utegne razpasti Coroninijev klub, ako bi hotela ista pokazati „močno roko" nasproti Italijanom. In če razpade Coroninijev klub razpasti utegne — tako straiijo nadalje — tudi koalicija. Tega pa ne povedo gospdda, da iata nevarnost preti koaliciji tudi v nao-bratnem slučaju, ako vlada namroč ne pokaže „moone roke". Nočemo naglaiati tu, da glasovi slovenskih koaliraneov veljajo nekaj več, nego pa glasova dvojice istrskih Italijanov, ampak treba poštevati, da je v tej stvari engažovan v e s II o h o n \v a r t o v klub. Da pa je poslednji klub po Bvojem itevilu, po svoji nravi in po ugledu svojega načelnika večje važnosti nego pa Coroninijev klub, o tem ao pa prepričani tudi politički otroci. To ve menda^tudi slavna vlada, zbok česar mislimo, da se ne du ugnati v kozji rog po italijanskih grožnjah.
Srbska kriza je reiena. Zasnovalo se je novo ministerstvo pod predsedniitvom Nikole K r i a t i ć a, znanega po svoji neizprosni strogosti. „Korporal* mu pravijo navadno v
Srbiji.
Proti žilloill! Iz Dorna (v Švici) poročajo, da hočejo po inicijativi naroda in ustavni poti izključiti Žide iz vseh javnih uradov in častniikih most. V ta natnon hočejo nabrati 50.000 podpisov.
t!e se tudi rogovili.
„Ljubav stara le velja!"
Molitev prod boje nj.*) Oče, glej, molim te !
V	strašnem gromenji sred prašnega dima, Krog mene strahotne s e vtiiujajo strel«. Vladar mogočni, čuj, molim to!
Oče. zdaj vodi lilo ! Vodi me k zmagi al' k smrti junaški, Saj le na tebe, gospod, se opiram, lu zaupljivo na tebe se oziram, Oče nebeški, spoznavam te !
Oče, saj vem, kdo da si I Kednr šumljuš v jeseni po grmu, Ali v bitkah narode pobijaš, Oče nebeški, saj vem, kdo da si! Oh, blugoslovi me!
Oh, blagoslovi me !
V	tvoje roke ti život moj 'zročujem, Ti si ga dul iu smeš mi ^a vzeti, Tvoj sem jaz zdaj, tvoj tudi v smrti, Hvaljeno bodi tvojo ime!
*) Poleg občeznano nemško molitve „Oobet vor der Schlacht", spni Theodor Korner, kar tudi avstrijske vojaške godbe pri posebnih slovesnostih svirajo. Prične se: „Vater. ich rufe dich !
Briilleud umvrOlkt mich dur Dampf der Gesehiitz«, Kpriihend mnzuckcu mich rasselnde Blitze. Leuker der Schlaehtcn, ich rufe dich / i n', du fuhre mich !"
Različne vesti,
Oltbna V§lt C. kr. namstnik vitez R i-n al din i vrnil se je minolo nedeljo z Dunaja v Trst,
Iz Rovinia se nam pile: Dne 26. t. m. je imel nai občinski zastop svojo sejo. Seja je bila viharna, kajti gospodje zastopniki so bili silno razburjeni. Pred mestno hiio jih je pričakoval« ogromna množica ljudstva, seveda največ — mularije. Vsa ta mnoJica usula so je potem po meatu, na čelu jej — h a r m o-n i k a!! Pozneje pa jim vendar ni tadoičal la sicer lepi imenitni inatrument in najeli so, sli bolje rečeno : prisilili so mestno godbo, da jim je svirala po meatu — in kako divno — : Nella pstria di Rosetti I Posebne harmonije res ni bilo v tej glaabi — cvilili so, da ae Bogu usmili --, sli kaj de to v takih svečanih momentih, ko plujejo vsa patrijotiika srca v svotem ognju! To je trajalo do polunoči.
Dne 27. zbrala seje zopet množica mu-larije*okolo 4. ure popoludne. Da pa ao Itevilo ie bolj pomnoži, udrli so proti tabačni tovarni, od koder so se vrnili v spremstvu delavk in delavcev iz omenjeno tovarne. Vsa ta lepa družba drla je pred poslopje okrajnega aodiiča. Razvrstivii se tu, zapela so dekleta kaj krasno njih istrsko himno.
Od tu no se razsuli po vsem mestu kriči: Abasso le tabelle croate! Non voglia-mo le tabelle croate ! Fora i foresti! Viva ristria! itd.
Na večer so razsvetlili vse mesto in je trajalo upitje in rassajanje vso noč do 4 ure zjutraj. Ko som zjutraj ustal ob tej uri — spati ni bilo mogoče — so se ie podili pijani ljudje po ulicah.
Tako se je izvriila torej demonstracija v Rovinju. Ako aedaj ne pade miniater grof Schonborn, jo res ni pravice v Avstriji! Na*i Rovinjci ao mu dali vetra. Toda govorimo resno! Povejte nam, gospod urednik, aH ae niao ti ljudje skregali a pamotjo P Vedo, da ji-n okrožno aodiiče visi na jodni aami niti, vedo, da jih po premelčenju tega sodUfia zadene smrtni udarec, in vendar ao toli neapa-metni, da ie iszivljajo alavno vlado. Rea je : kogar bočojo bogovi pogubiti, udarijo ga slepoto !
Izzivanja. Predvčeranjem je bila v telovadnici „Tržaikega Sokola" prva plesna vaja. Ob 7. in tri četrt uri naletola ata dva naia fanta pred telovadnico na tri laike poulič-njake, kateri so kričali: Fora i ičavi, fora „TržaJki Sokol", „Abasso la tabela". To za-
B o ž i č n a.*)
Najlepša noč pokriva	Kot krt po zemlji rije,
Vesolni svet nocoj .	Svetloba ga blišči;
Po njemu, kar prebiva,	(.'e tudi v nji ves zgnij«, Veseli se t menoj! Le malo ga skrbi,
Zbor angeljcfv v viša* ali Prepeva čast liogu; človeku pa v nižavuli Svet mir obeta mu.
Kogar ta glas ne ^ane, Ne vzdigne mu srca, So preveč zakopane tlu misli v zemljo tla.
Zato na kviskru glave, Nastavite uho, Zvoličarju se slave Od angrljcev pojii!
Da raj odpre umu sveti, ftodit su je nocoj; Da mogel nas bo vzeti V nebesa za seboj!
Molitev.
IJog oče naš premili! Saj zvezdam gospoduješ, Glas tvoj'ga ljudstva v sili Njih tek njim odkazujri ; Zaupno k tebi vpije : Voditelj nam tud' bodi Oh, daj dobrotni Hog ! Do boljših domovin ; Da tvoja luč nam sije, Oj ti, le ti nas vodi Da kažs nam t nadlog! Do boljših domovin ! Po tvoji sveti roci Prcrevni mi otroci I.« moremo mi priti V isti srečni kraj. Ki nam ^a prečasliti Obljubil si za raj!
Z obalov Jadrunskeg* morja, dne 4, septembra 1S'J4.
I. Or.
•) Poleg Vogelnovi; napev Gfiinerjev. Opazka
ćuvši naii fantje nisu mogli drugače, nego da •o odločno r^agorali proti takemu žaljenju. Prihitevii strsžarji odveli mi izzivalce na redarstveno postajo v vi« Chiozza. Tjakaj ro priili trije naši telovadci, ki ao aiućajno vi« deli vea prianr in ao vea dogodek pojasnili dotićnemu uradniku a dodatkom, da morejo avojp izpovedbe potrditi a prisego. V istem trenotku je doši-1 jeden stražar se službeno prijavo, da je tudi blizo stoječi prodajalec kostanja čul izzivanja. Postali ao tudi po tega poslednjoga, ki je v polnem obse gu potrdil ispovedbe naših telovadcev. Ko jo bila stvar pojasnjena in dognana na vse strani, odveli ao razgrajalce v v i a T i g o r , kjer jim bode prilika premišljevati o tem, da av-Htrijaki zakoni črtijo vse narodnosti tudi pri nns v Trstu, kajti ne dvomimo, da kompetentno oblasti pojasnijo stališfe tem junakom.
Tudi po Burriori ho minoio nedeljo o belem dnevu kričali pouličnjaki: Fora i Hoavi! In to brez vsacega povoda Ob toj priliki opozarjamo ua&e ljudi, da jim je dolžnost braniti narodno čast proti takim razžuljivcou), toda načinom, kakor ja to v navadi med omikanimi in postavo spoAtujočimi ljudmi. Kajti uverjeni smo, da naše redarstvo stori svojo dolžnost v vsakom slučaju.
Izzivalci so: Ettoro Z., Marco C. in
Ouido R......č.
Na koga pa to cika? O najnovejši do-monatraoiji ▼ Rovinju proti „poslovenjenju* Sodišč, kričala in popevala je lahonska dru-hal tisto znano: tLa.*a£ pur che i oanti e aubi ..." Z ozirom na okolnoat, da je c. kr. vlada izdala znano naredbo gledć dvojezičnih napisov, 110 moremo si kaj, da si ne bi mislili, da cika ta zaničevalna, zasramu-joča pesem naravnost na c. kr. vlado samo, čei, aaj vlada određuje, kar jej drago: mi nočemo slovanskih napisov, ker smo in oata-nemo ncvpogljivi Lahi! — Mar ni tako Y
Skregali to se s pametjo! V večernem izdanju od minoio sobote amo bili že prija-vili, da je tudi občinski zastop v Tržiču na Goriškem protestoval proti „poslovenjenju sodišč". Danes nam je pridodati še, da so proaili zajedno, da bi ae slovenski občini Devin in Doberdob izluščili iz sodnega okraja TržiŠkega. Dotnavši o tem smo vskliknili: Ti ljudje morali ao ae akregati a pametjo, sicer ne bi kopali groba satni sebi. Sodni okraj triiSki je že sedaj veliko promal in daje jako malo posla sodnemu osebju. Ako bi se pa islušSili ie obe slovenski občini, skrčil bi se toli, da bi sodišče v Tržiču izgubilo vaakoršno pravico do obstanka in bi aodna uprava ne mogla drugače, nog o da opusti to sodišče in združi t r ž i S k i okraj x gradiščanskim. Taka uredba bi bila opravičena tem bolj, ker je tudi gradiščanski okraj aam z a-s e veliko p romaj h en in bi Ao In oba omenjena okraja sestavljala polten iu primerno velik sodni okraj.
Na to seveda niso mislili gospoda protestanti. Kričati je seveda lahko, ali pametni ljudje imajo navado tudi misliti na moiebitno posledice I Lo otepajte okolo sebe, slavna gospoda furlanska, mi smo vam jako hvaležni na tem t Saj padajo vaši udarci po — vaših lastnih hrbtih t Živeli protestanti 1
Obžalovanja vredno. Is Trsta nam pišejo : Gospod urednik, dovolite mi, da Vas obvestim, kaj s« je dogodilo uioni te dni, kar me je res zabolelo v srce. Nisem uoenjuk in nisem omikanec, aSlovenoc sem, ki ljubim domovino svojo, kolikor le more ljubiti sroe priprostega kmetskega sina. Žalostnim srcem gledam, kako bi naH hoteli potlačiti v globočino morja; a Ae hujše, veliko hujše mi je, kadar morum gledati, kako brat zaničuje brata ! — Čujte ! Nekega lepega prijetnega dne šel sem, vzernši seboj drago mi „Edinost" vjavni vrt, mene, da mene bode motil uikdo. Toda varal sem se. Meni nasproti sta sedela dva mladeniča — Slovenca Kmalu me jo nagoveril jeden izmed njiju prav osorno: „(Jo, ti, kaj pravi Edinost P" Jaz mu odgovoril kratko in mirno: „Vsakovrstno stvari". Na to pa jo mladenič izbruhnil srdito Va in m .... ti in „Edinost" I —
Ta dogodek me je užalostil. Mladeniči slovenski ! Ako so že nočete kaznti Slovence pa vsaj ne zasramujto sebe iu svojo narodnosti !
Zopet 80 lagali! Tržaški „II Piccolo" in pa resnicoljubje sta dva pojma, ki se nikakor ne strinjata. Kako tudi!? Saj je njemu in njegovim somišljenikom le do ščuvanja
vse ostalo jim je deveta briga. Tako je v svoji številki s dno 25. t. m. zopet slastno pripovedoval, kakA so v Rovinju sneli italijanski napis potajno, po noči, češ : glejte, kako ae vlada boji, da se ji ne bi ustavili! In nadalje, da je dvojisično tablo moral napraviti nek jetnik, ker noben slikar v Rovinju ni maral prevzeti tega dela. Koliko je bilo resnice na tem, k«?.« ta-le popravek, kojega priobčuje „Baba" na temelju §. 19. tisk. zak. v avoji včerajšnji številki :
1.)	Ni res, da so je odstranila tabla raz vrata tukajšnjega okrožnega sodišča p o noči, ampak odstranila se je p o d o e v u v prisotnosti več oseb.
2.)	Ni res, da jo novo tablo napravil nek jetnik v zaparu, — Predsodništvo c. kr. okrožnega sodišča v Rovinju.
Novo poitno brzojavno poslopje. Minoio
nedeljo ob 1. uri popoludne. so slovesno otvo rili in izročili prometu novo poštno in br«o-javno palačo. Glede zgradbe same omenimo na kratko, da je ista arhitektonsko zares dovršena, impozantna po svoji vanjštini a luksurijozna v notranjščini; posebno krasen jo atrij, v katerem stoji Nj. Vol. cesarja divni kip. Kar pa je glavna stvar, urojena je vsa zgradba jako umestno in popolnoma primorno potrebam občinstva. Vendar pa nam je bilo tesno in nemilo pri srcu, ko amo se ogledali po tej prekrasni palači, kajti naš materini jezik ni našel prostora v njej, na domačih svojih tleh morala se je slovenščina umakniti — tujŠčini. Zaman isčeS tu slovenskega napisa ; od vseh stranij blišče iu leakečejo se le italijanski in nemški napisi in to pod l.ipom Onega, ki z očetovsko ljubeznijo ljubi in Ščiti a jednako ljubeznijo vse narode ....
Slovesne otvoritve udeležili so ae skoraj izključno le c. kr. uradniki in zastopniki vojaških oblastnij ; tržaško občinstvo in mestni uradi pokazali so svojo znano apatijo proti vsemu, karkoli je c. kr., tudi o tej priliki i tem, da so slavnoat ignorirali. Od mestnih svetovalcev večine videli smo jedino le dr. Dompicrija; ne znamo pa, da-li se je udeležil slavnosri kot zasebnik, ali pa kot zastopnik Itoje mestne korporacije ali oblasti. Povabljene goste je vsprejemal sekcijski na čelnik trgovinskega ministerstva v imenu ministra Wurmbratida. Slavnosti primeren nagovor je izustil g. sekcijski načelnik, iaro-čivši zgradbo poštnemu ravnatelju g. vitezu Pokornyju in zaključivši svoj govor s trikratnim „živio"-klicem na Nj. Vel. cesarja. G. ravnatelj se je primerno zahvalil, zaključivši svoj govor z „živio" klicem na ministra grofa VVurmbrarida. S tem je končala oficijalna slav-nost in potem so si vsi gostjo ogledali impoaan-tue, prekrasno zgradbo.
Z današnjim dnevom preselili so se glavni uradi za pošto, brzojav in telefon v novo zgradbo.
Iz Podgrada nam piŠojo: Skrlatioa razsaja v Podgradu, ne da bi se kaj ukrenilo, da se nje razširjanje zaustavi. Otrok je mnogo bolnih in sinoči je 8 letna deklica tudi umrla. Kropiti jo je dopuščeno. Šolski pouk se nadaljuje, kakor da ne bi bilo na-varne bolezni v vaai. Tako spolnjuje upraviteljevo naše občine svojo dolžnost. Predsednik iz Mlin so ne briga z* Podgrad in občinskemu slugu, v katerega sorodstvu najhuje razsaja bolezen, ni m.ir za to, da bi v občinskem uradu kaj naznanil, pač pa so zelo briga za že glasovito carkvnno apno. — Izvrstnega prejšnjega slugo, ki jo vestno izpolnjeval svojo alu/.bu, so odstranili, a zdaj ga pogrešamo v vsakoin obziru. — Vsaki dan doktizujo jasneje, da jo sedanjo občin-nko upraviteljatvo popolnem nezmožno in da ga vodi lo Htiast, zasledovati namišljeno pogreške iz projšnjo dobo. lj»pe razmero!
Kmetijska in vrtnarska družba za Trst In okolico priredi v nedoljo dne 4. novembra shod v Rojauu. Vspored priobčimo prihodnjič,
Za družbo sv. Cirila In Metoda v Trstn
daroval je Josip Bizjak 40 stotink, da „Ronga* od sv. Alojzija je premalo slana in da jo dutičnik osoli po priložnosti.
Za nabavo telovadnega orodja darovali so „Tržaškemu Sokolu* pristaši Jajčičove posadke 7 kron in 2 stot. in to, da narodnjak iz Malega Lošinja no pozna gesla Jajčičove posadke ; da torej ni res, da bi bila ista piškova, res pa je, d a je narodno-r a d i k a 1 u a.
Odbor akad. društva „Slovenija" se je za zimski tečaj 1804/5. sestavil sledečo:
Predsednik: c*nd. iur. Oruntar Rudolf; podpredsednik : cand. iur. Dev Oscar; tajnik : stud. iur. Muhič Franc; blagajnik: stud. iur. Pompe Franc; knjižničar: stud. iur. Pajk Milan ; arhivar : stud. phil. Kranjec Ivan ; gospodar: stud. tech. Sega Ivan; namestnika: stud. iur. Bizjak Vekoslav, tud. phil. Košnik Ivan.
Lep dar. Ootpoda Ivan MankoČ in Alojzij Goljovsček podarila sta 40 snopičev Gregorčičevih pesnij za odrasle in pridne nlence na Šoli družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu ; mimo tega pa še jedno krono za družbo sv. Cirila in Metoda.
Prijava £rnovojnikov. Z ozirom na postavo z dne 10. maja 1894. morajo se vsi
možje pripadajoči črni vojski in bivajoči v tržaški občini, ki so služili ali v vojaki, ali vojni mornarnici, domobranstvu (tudi nadomestni rezervi) ali pa pri oroiništvu, kakor tudi drugi črni vojski pripadajoči možje, katerim so določena v slučaju sklicanja črne vojske posebna opravila, osebno prijaviti pri mestnem magistratu ter morajo o tej priliki prinesti s seboj svoj vojaški odpustni list. Prijave se »sprejemajo od 9. do 1. ure v tem le redu: I. V Trst pristojni možje, čijih ime pričenja s početnice A do D dn«S 5 nov., E do K dne 0. nov,, L do R dnć 7., S in d dne 8., T do Ž dn6 9. nov. — II. V druge občine pristojni in tu bivajoči možje pa: s početnicami A do K dnć 18. nov., L do P dnć 13., R do Š dni 14. in T do Ž dnć 15. novembra. Prijaviti ae je treba pri mestnem magistratu, II. nadstropje, stopnice od z a d a j. — Dotični, ki ne morejo priti ia katerega koli vzroka dotičnego dne, ko pride po navedenom redu vrsta nanje, morajo ae prijaviti: I. v Trst pristojni možje, katerih ime prične s početnico A do M dnć 19., N do Ž pa 20. novembra. II. V druge občine pristojni možje pa dnć 23., ali 24 'novembra. Dotični, ki iz kateregakoli vzroka niso dobili odpustnega vojaškega pisma (odpustnico, certi-fiikat, potrdilo itd.), naj prinesejo a seboj koji drugi dokument, iz katerega je razvidna njih individualnost (n. pr. rojstni list, domovinski list, delavsko knjižico itd.), odnosno koji spis, katerega so dobili gledć avojega službovanja v črni vojski. — Odsotni, v tržaško občino pristojni možje, ki so dolžni služiti v Črni vojaki, pa se prijavijo: a) če ao v tostranski državni polovici: pri občinskem predsedništvu tistega kraja, kjer bivajo; b) v deželah ogerske krone: pri v to določenih politiških oblastih , c.) v Bosni in Ilercego-govinini: pri bližnjem okrajnem uradu; d) v inozemstvu : pri bližnjem odposlanstvu, konzulatu itd. Bolniki, ki dokažejo, da sami na morejo priti, smejo se prijaviti v omenjeni dobi pismeno ali ustmeno po sorodnikih ali pooblaščencih.— Kdor se ne prijavi pravočasno, ali prijavo iploh opusti, lapade denarni globi 2 do 100 gld.
Nesreča. Predsinočnem padel je 60letni voznik Jakob Batič, stanujoč pri sv. Mariji Magdaleni gornji hšt. 10 ras železniški most, ki vodi preko prepad na kraju ulice Pon-ciaua (Kjarbola), kakih 15 metrov visoko. Nekoliko pozneje šla je čei isti moat natakarica Lucija Krovaš in čula jeđanje iapod mosta. Poklicala je ljudij v pomoč, ki so našli nesrečnega Batiča, ležečega v krvi pod mostom. Prihitevši zdravnik s zdravniško postaje je konstatoval, da si je nesrečnež zlomil obe nogi in a o močno pobil na glavi. Ukazal je, da ga takoj prenesejo v bolnišnico. Batič so je nagnil na mostu preko ograje — menda vinjen P —, v tem je zgubil ravnovesje in ponesrečil.
Dobra Slulbica. Razpisano je mesto voditelja italijanskega oddelka deželne kmetijske šole v Gorici. Kdor bode takd srečen, da mu laški zaščitniki podelijo to službico, dobival bodo 1200 gld. plače na leto, bodo imel prosto stauovanjo in po vrhu še 300 gld. nagrade za vodstvo šole. Zare« ui slabo.
Ponarejeno „vino". Finančni organi za-aludili ho okolo 2 hI. ponarejenega „vina" v kleti posestnika F. F. v ulici S. Marco hšt, 5. »Vino" so zaplenili, klet zapečatili, uzorec te brozge pa ao poslali kmetijski šoli v Gorico nn preiskovanje.
Nesreča na franc. vojni ladji. Dn<S 25. t. m. razpočil je kotel na francoski vojni Indiji „Arithuso", zasidrani v pristanišču v Brentu (Severna Francoska, ob atlantiškem morju). 0 oseb je ubitih in 20 ranjenih. Vsled
razpoka se je pamik vnel, toda posrečilo ae je zadušiti ogenj.
.Slovanski Svet", 20. št. od 25. oktobra ima naslednjo vsebino : Koalicija — znamenje propadanja. — Prepir v stranki prava. — Iz delegacij, — Pesni: Gregorčičeva: Srce sirota, v latinici in cirilici ter ruskem prevodu ; Materi (slovenska i«v.); Opatijski gu-•lar (Elegijike slike. I.); Njoj; Poj ptičice; Olossa (srbska); Hnepefli (ruska izv.); Simonu Gregorčiču (hrv.); Ob Gregorčičevi petdesetletnici (Spis); CeatCKifi Benepi (ruska a tolmačem). — Dopisi. — Ruske drobtinice.
—	Ogled po slovanskem svetu. — Književnost.
Policijsko. Vratarju hiše št. 24 v ulici Madonnina ukradel je neznan tat perila, vrednega 8 gld. — Zaradi proajačenja so zaprli : 73letnega izvoščeka Matijo Heislerja ii Kamnika, 86letne^a brezposelnega Antona Ferke-tija ia Sežane in 76letnega Andreja Dukiča ia Trata. Te tri starce držijo menda par dni v zaporu; kaj pa potem t Mar bodo potem ti starci preskrbljeni sa vae življenje P
—	Predsinočnjem je navatal ▼ gostilui ,AI buon Dalmata" v uliei del Solitario pretep med 24letnim mešotarjem Antonom Vidmarjem, atanujočem v ulici S. Maurizio hšt. 2 in nekatorimi vinjenimi mladeniči. Poslednjih jeden je udaril Vidmarja s svinčeno krogljo po glavi, toda ni ga ranil hudo. Vidmar je zahteval pri zdravniški postaji spričevalo o telesnem poškodovanja. — Po noči na včeraj vtihotapil se jo neznan tat skoz' odprto okno v stanovanje poaestnika Franja Grmeka v Skednju hit. 176 in odnesel dežnik in sukno, vredno skupno, okolo 8 gld.
—	23letno „devico" Marijo P. ii Postojine so zaprli, ker ae je prišla klatarit v Trat, dasi je bila ia izgnana od tu.
Koledar. Danes (30.): Klavdlj, mu«.; Marcel, muč. — Jutri (31.): Volbenk (Volf-gang), šk. — Mlaj. — Solnce iiide ob 6. uri 40 min., zatoni ob 4. nri 47 min. — Toplota včeraj: ob 7, uri zjutraj 17 stop,, ob 2 pop. 24 stop.
Loterijska fttavllke. Izžrebane 27. t. m.:
Trst	20, 4, 68, 62, 30.
Line	46, 33, 26, 41, 77.
Budimpešta 18, 50, 38, 13, 60.
Najnovejše vesti.
Budlmpeita 29. „Magjrar UjsAg" javlja : Smodnišnica v kraju Bistra se je razpršila v srak, Trija delavoi io ubiti, 14 je amrtno ranjenih.
Srsdec 28. Danea je prino Ferdinand otvoril sobranje preatolnim tovorom. Ta govor naglaia, da je narod bolgarski ob poslednjih volitvah aijajno dokazal svojo poli-tiško srelost. de nikdar ni bilo sbranih ▼ sobranju toliko inteligentnih moft in dobrih patrijoiov. Dolžnost nam j« toraj, da zasnujemo novo ddbo moralnega in materijalnoga preporoda, ddbo, ki nam aagotovi evobodo in napredek ter utrdi narodno tatsvo.
Peterburg 28. Prof, Sabarjin meni, da ae bode mogol car vdeležiti jutrajšnje poroke cesarjevitieve v toliko, da blagoslovi novopo-čenoa. Prof, Grube poakuail je carju izpu-stisi nekoliko vode za analizo. Poakulnja ae je sponeala dobro.
Peterburg 28. Buletin od 7. ure zvečer se glasi: Tekom današnjeg« dne ni bilo nikako premembe v atanju carjevem.
Berolln 29. Iz Peterburga javljajo, da je odpotoval na Krim alavni kirurg Sublotui. Isti izvrši na carju baje ono operacijo, katere ni hotel izvršiti profeaor Grube.
Trgovinske bricjavka.
Budlavtšta. Pšenica sa jesen 6 25-8-30, sa ■pomlad 6-73~ft'74 Koruza za oktober ft-45 do 6*50. Ovenzs «|)amls(l 5 93—5 96. Ki nova 6 .97-5-39.
Pftanics nova od 78 kil. f. 6'SO—0-55, od 79 kil. f. 6 M-8-B0. od 80 kil. f. 6 «0—6-«r., o<! 81 kit. f. «65-0-70. od 82 ktl. for. fl'70—6.75.
-lefiincn 6 85-8 40 j proso 5-70—5.90
Pšnnica: Srednj« ponudbe, povpmievanje zopet ne-znatno mlačni Prodalo mb je 15,000 met atot. 21/, n6. eimnjo. Ovgr mirno. Vreme: lepo.
Praga. Noratlnirani sladkor za oktober f. 13-271 december f. 13 50, Mlarno. Vreme lepo.
Praga. Centrifugal novi, postavljen v Trat in a carino vrod, odpoSiljatev precej f,2« 75. Novomber-maro f- 29.50-29.75. Conoagmi za uovembor-nurc 30-— do 30-50. Ootrorni za november 31*25. V glavah (sodih) za polovico oktobra 32zakonec oktobra 31T/,.
Havrs. Kava Santo* good average za oktober 85'50, za februvar 79 35 mirno.
Hamburg. Santo* good average za oktober 72 25. decembet tifl'25, marc 62-50 bolje.
Novi ?ork 26. Rdeča zimske pšenica ae jo podražila v trm tednu od 55'/® ota, na 56',/»; koruza od 55 na 57'/, cta. buHhel.
Dunajska boru a«, oktobru
1194
Državni dolg v papirju , „ , v »repru . Avstrijska renta v zlatu n n v kronah Kreditno akeiju ....
London 10 Lat.....
Napoleoni......
100 mark......... 61 027, 60.87",
100 italj. lir........40 85 45-95
predvfer. danes
. 99-35	99-35
. 99 25	99-35
. 123-65	193.75
. 98 15	08-25
. 375 40	379 75
. 124.30	194-25
. 9-90'/.	9-90
Lastnik politično dtuštvo ,Kdinost* — Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij 3Iikota. — Tiska Tiskarna Doleno T Trstu.