D o p i s i. Iz Štajerskega, (Konec.) K razpisu učiteljskih služeb. Služba nadučiteljeva na 3razrednici v Št. Vidu pri Ptuji, IV. plač. r. in stan.; služba učitelja na lrazr. pri sv. Duhu pri Ptuji, III. plač. r. in stan.; služba učit. na 3razr. v Selnici (okr. Maribor), IV. plač. r.; služba učit. na lrazr. pri sv. Martinu na Pohorji (okr. Slov. Bistrica), IV. plač. r. in stan.; služba učit. na 5razr. pri sv. Magdaleni v Mariboru, II. plač. r.; služba učit. na 3razr. pri sv. Križi (okr. Ljutomer), IV. plač. r.; služba učit. na novi lrazr. v Cvenu (okr. Ljutomer), IV. plač. r. in stan.; služba podučit. na 4razr. deški šoli vLjutomeru, II. plač. r.; vse do 20. avg. H) Kaznoterosti. Njih Veličanstvo presvetli cesar podaril je za stavbo šol v Bierbaumu in Št. Jurji pri Judenburgu po 200 gold.; štajerska hranilnica pa je v isti namen podarila občinam Siebing in Eohrbach 608 gold., privatnemu penzijskemu zavodu za vdove in sirote štaj. nar. učiteljev 100 gold. — Znani spisatelj novih slov. beril, g. P. Končnik, predložil je te dni novo slovensko slovnico visokeum mintsterstvu ter je upati, da se kmalu — vsaj do prihodnjega šol. leta — že natisne. Uravnal jo je po zdanjih tega uka tičečih se načelih, in tako bode dobro došla vsem učiteljem. Pred dvema leti predložil je tudi IV. berilo, a o njem ni več ne duha ne sluha. — Dne 6. jul. t. 1. imelo je učiteljstvo Ptujskega, Ormuškega in Eogaškega okraja v Ptuji svojo uradno učit. konferenco. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje: Kdaj se ima na nar. šolah pouk v drugem deželnem (nemškem) jeziku pričeti? Se 34 proti 21 glasovi se je sklenilo, da — nikdar; na ljudski šoli ima samo materinščina mesto. — Zaradi ošpic so se morale zapreti šole v Žalcu, Petrovčah, Vojniku, Št. Martinu v Eožnem dolu, v Čadramu, Sočah, Prihovi, v Grižah, Št. Petru, Št. Pavlu, Galiciji, Svetini, Prankolovem, pri sv. Benediktu in sv. Trojici v Slov. Goricah. — Prepir med štajerskimi nemškimi učitelji v starem in novem učiteljskim listu traja veselo naprej. Najbrž bo ostalo vse pri starem. Nam tudi prav! — V svoji 190. številki kliče Graška »Tagespost« prav po sirenski štaj. slovenske učitelje v svoj tabor. Da vidite, kako ljubko nas zna vabiti in se nam laskati (z zakritimi kremplji), navesti vam hočem nekaj stavkov. Ona piše: »Man sieht den grossten Theil der slovenischen Lehrerscbaffc Steiermarks, Kiirutens und Krains ganz vom Netze der nationalen Agitation umstrickt, ja sogar einen grossen Theil derselben als Subchefs der nationalen Fiibrer eine rlihrige TMtigkeit entfalten. Da diese Thittigkeit mit jener des nationalen Clerus, der Advokaten und Notare zusammenfallt, so ist der Erfolg derselben leider oft ein sieggekronter. Wir konnen zwar nichts dagegen haben (o kaka velikodušnost!), wenn der slovenische Lehrer slovenisch denkt und fiihlt und bestrebt ist, in der Bevolkerung und Schuljugend slovenisches Nationalgefilhl zu wecken, es soll ja auch der deutsche Lehrer dentsch sein und das deutsche Volk deutsch denken und fiihlen lernen. Beide haben aber so wie religiose, so auch nationale Toleranz zu predigen und Keiner der Beiden liat nur einen Augenblick zu vergessen, welchen Weg ihm die Paedagogik als Wissenschaft weise; diese ist fiir ihn die einzig massgebende Filhrerin auf politischem Gebiete.« (Gola istina!) Potem pravi, da učitelj ne le sme, ampak on naj bi celo politiziral, in naj se nič ne zmeni, če je tudi »unter den Gegnern der Eegierung (menda pri fakciozni opoziciji [?])«, samo — in tn zvemo »kam pes taco moli« —, samo on naj bo naprednjak, ali po domače rečeno, on naj postano — slovenski Judež. Za to nas priduša, naj pristopimo vsi, kar nas je bilo dozdaj še tako trmastih, da nismo lioteli v rog naših narodnib nasprotnikov trobiti, kar s »cak in pak« v njih »liberalni« (??) tabor. Prav zelo nam zameri, da še nismo vsi tam, da še nečemo vsi v lastno skledo pljuvati, ter kon&iva svoj članek: »Wir hoffen, dass sich die slovenische Lehrerschaft bald bewusst werden wird, dass sie auf einen Abweg gerathen ist und jezt nocli immer im Interesse des slovenischen Volkes umkehren kann«. Na to odgovorimo ji z besedami dr. Fisckhof-a:»TudiNenemcisoliberalni; tudi oni ljubijo svobodo. Zametujejo le ono svobodo, katero naj bi dosegli na troške svoje narodnosti. Jezik je dub, on je duša naroda, koji se, če enkrat premine, nikdar več ne prikaže v reki časa. Jezik je preživel narode, a nikdar narod jezika, kajti njegov zadnji glas je tudi zadnji izdih naroda.« —Torej: najpred narodnost, potem svoboda! Ko nam bo enkrat narodnost zagotovljena, potem bodemo tudi mi »liberalni«. Konečno kličemo pa tudi rai one učitelje, kateri so se tako daleč spozabili, da pomagajo našemu narodnemu nasprotniku »kostanj iz žerjavice grebsti«: Vrnite se v naročje matere, katera vas je rodila; bodite ji zvesti sinovi in zveste hčerke! Še je časl Še so vam roke v prijazen vzprejem odprte! Tone Brezovnik. Iz Kranjskega šolskega okraja. [Dalje.] (Poročilo o učit. konferenci.) Glede metode je gosp. nadzornik priporočal, naj se ravna povsod po postavi, t. j. po učnem črtežu. Gg. učitelji naj gledajo naj bolj na to, da vsi otroci v uku napredujejo, kar, žalibog, ni povsod. Enakomerno naj se v šoli mladini daje delo; vsi naj delujejo; pozornost učiteljeva naj ne prezre nobenega otroka. Večkrat naj vsi berejo; na vprašanja vsi ob enem odgovarjajo; naloge pri računstvu na pamet naj se dajejo vsej šoli, a v odgovor naj se kličejo le posamezni. — Nemška slovnica naj se na čveterorazrednicah pridno uči, ter praktično vadi ne le pri tem (slovničnem) uku, ampak privzema naj se tudi pri drugib predmetih. Tudi na dvo- in trirazrednicah naj se ta pouk ne zanemarja. — Pa tudi slovenska slovnica se marsikje preslabo poučuje; celo 10 —12 let stari otroci še premalo o tem uku vedo. — Enako se tudi zelo važni pouk spisja tu in tam premalo goji. Sestave javnih pisem naj se zlasti mladina od 12.—14. leta bolj skrbno uči, ker tega v javnem življenji pogosto potrebuje. — Pri računstvu naj se posebno pazi na to, da vsi učenci naloge skrbno izdelujejo. Kar zadeva druge šolske uke, niso težavni, marveč prijetni. Eisanje naj se goji po Grandauerji. Pri zemljepisi naj se ne zahteva prevelika natančnost zlasti pri številkah. Višave naj se vadijo le bolj primeroma; recimo: razlika mej Triglavom, Vel. Zvonikom, Ortelskim vrhom itd. — V čveterorazrednicah naj otroci izdelujejo tudi zemljevide, ali vsaj naj se vadijo postavljati (risati) v tako zvane mutaste zemljovide mesta, gore, vode itd. V ta namen nam je pokazal g. nadzornik mične obrazce. Zgodovine naj se na enorazrednicah ne uči več, kakor kar se nahaja v berilih. V dvo- in trirazrednicah se more o tem učiti več; uk naj bo vender navezan le bolj na osebe. Tudi bolj važne stvari o tem predmetu morejo se narekovati mladini kot tako zvani »diktando«, in ona naj se tega uči na pamet. Gledd naravoslovja so se nam priporočale razne »tabele«, katere naj se bi pobesile po šolskih stenah, in bi se po njih delil in razlagal uk. Posebno nam je kazal sprelepe obrazce obširnega dela: »Grosser Handatlas der Naturgeschichte aller drei Eeiche« (v. Gustav Hayek, Buchhandlung, Wien, v. Moriz Perles). Eazdelil nam je tudi zaznamek priporočila vrednib knjig in učnih pripomočkov iz zaloge g. F. Tempsky-a v Pragi. — Konečno naj povem še tudi, kar nam je g. nadzornik svetoval o šolskih svedočbah. Djal je, da naj je pišemo vselej tako, kakor so si učenci zaslužili. Ako znajo premalo, naj se jim spričala odreko, in naj še dalje hodijo v šolo. — Potem g. Eežek v domači besedi bolj ob kratkem, vender dobro govorl o »versko-nravni vzgoji v ljudski šoli«, omenivši, da ta namen je blag, uzvišen; za to si ga je nova šolska postava postavila kot §. 1. na čelo svoje. Vzgoji in pouku naj bo podloga vera; in kar o tem zanemarja dom, naj nadomestuje šola. Z živo besedo in z lepim vzgledom naj napeljuje učitelj mladino k dobremu; kar pa ne more doseči on, naj delujejo v to zunaj šole čč. gg. duhovniki, župani itd. Vkupno tako delovanje bo gotovo rodilo duševno pa tudi materijelno korist. Gospica Podreker-jeva je govorila nemški o vprašanji: »Namera in omejenje realističnega pouka v ljudski šoli«. Poudarjala je, da uk realij pospešuje bistroumje, mišljenje; torej: če je več teh ukov, bolje je. Navedla je dokaze k temu iz zemljepisa, zgodovine in natoroznanstva; sklep njen pa se je glasil, da ni svetovati, da bi se ti uki omejili; marveč naj vsak učitelj skerbi za primerno in dobro gradivo v realističnih ukih. Naj obširnejše je govoril g. Bregar o točki: »Vpliv šole na moralično življenje ljudstva«. Pokazal je, da mu je bilo za temeljito rešitev svoje naloge veliko mar. Ker je bil govor obširen, ne moremo vsega ponoviti; izrečemo pa vnovič željo: naj bi se take in enake razprave dale vse »Tovariš-u« v porabo. Marsikako zlato zrno bi ostalo shranjeno, ki se tako poizgubi.*) Omenim naj o gosp. Bregarjevim poročilu vender toliko, da kar se je že vlani pri letnem zborovanji »Slov. učit. društva« v Ljubljani poudarjalo, narareč, da je uravnava zdanje ponovljive Sole pomankljiva, to je trdil v svojem poročili tudi on. Ako se tudi niso z mislimi in besedami njegovimi strinjali popolnoma nekateri gg. sobratje, se vender ne d;i tajiti, da je gosp. *) nTov." take dobre razprave vedno rad vzprijema. Uredn. govornik za omiko in znanstveni napredek svojega naioda v resnici skrbljiv in vnet. Ako bi »Tovariš« priobčil ta govor, preudarjati bi utegnili obseg njegov tudi po drugih šolskib okrajih. Ako namreč traja na Saksonskem, kakor je g. govornik omenil, dolžnost za hojo v ponovljivno šolo do 18. leta, tedaj je očividno, da gospodje, ki imajo krmilo šolstva v roki, stavijo res v mladino našo prevelike upe, ker jo imajo z dokončanim 14. letom za tako učeno, da šoli že more reči: Z Bogom! — Potem je poročal gosp. Pezdič kot načelnik okr. uč. kujižnice o stanji njenem. Naznanil je, da je knjižnica imela koncem 1. 1880/81. 297 zvezkov; to leto prirastlo jih je 38, tedaj vseh skupaj 335. Denai-ja je ostalo 19 gl. 51 kr.; obresti je bilo 97 kr.; c. kr. okr. šol. svet je za to leto nakazal 46 gl.; tedaj je imela knjižnica prihodka 66 gl. 48 kr. Potrošilo se je 49 gl. 89 kr., tedaj ostane 23 gl. 59 kr., in to utegnilo bi se porabiti za novo knjižno omaro in za napravo novega zapisnika. Za pregledovalce računov sta bila izvoljena gg. Kmet in Krenar. — Nekateri gg. učitelji so želeli, da bi se bil letos volil novi knjižnični odbor. Vender je za prih. leto ostalo še pri starem, namreč: prvosednik g. Pezdič, udje pa: gg. Stanonik, Eežek, Lacheiner in gospica Ma 1 i. V stalni odbor so bili izvoljeni za prih. leto po predlogu g. Stanonika po aklamaciji naslednji: gospici Jugovic in Bohinec, in pa gg. Kmet, Jelenec in Strojan. (Konec pride.) Iz ŽeleznikOT. (Najdenje male utopljenke. Sloveč obiskovalec naše šole.) V 10. listu »Tovariš-a« poročal sem, da je 25. marcija utonila tu mala deklica. Iskali in iskali so njenega trupla, pa zastonj. Ljudje jeli so bili že celo dvomiti, da bi bila deklica utonila; ampak sumili so, da bi jo bila dala skrivaj odpeljati njena nezakonska mati, ki živi v Bosni. Ta sum se vender ni potrdil. V 26. dan jun. meseca, tedaj še le čez 3 mesece in 1 dan najdeli so četrt ure pod Železnikami malo utopljenko, t. j. nekoliko njenih telesnih ostankov. Pač žalosten pogled deklice, ki je bila v življenji nenavadne bistroumnosti in telesne cvetečnosti. Pretekli teden je bival tu nekaj dni na oddibu bivži učenec naše šole P. E d u a r d B e n ed i č i č, in pogledal za trenutek tudi v njene notranje prostore. Po dovršeni daljni gimnaziji vstopil je bil ta gospod v red usmiljenih bratov v Gradci; njegovi predniki poslali so ga v zdravniško šolo v Solnigrad, ker je z izvrstnim vspehom dokončal svoje študije. Deloval je potem jeden čas kot zdravnik svojega samostana in z njim združene bolnišnice v Gradci. 0 zadnji Španski vojski poslan je bil k Karlistom za vojaškega zdravnika, kjer si je bil prislužil dekoracijo zlatega križa za duh. zasluge. Pozneje je bil poklican v Eim, kjer deluje že 4 leta kot jako čislani zdravnik v bolnišnici pri usmiljenih bratih na Tiberškem otoku »Ponte quatuor capi«. Ob enem je pa ttldi zdravnik papeževe švicarske garde, in v kaki veljavi je pri njej, imeli smo priliko prepričati se z lastnimi očmi lansko leto o naši nazočnosti v Eimu, ko se je bil pridružil tudi on slovanskim romarjem, in poklonil se v dan 5. julija z nami vred sv. očetu Leonu XIII. — Pretekli mesec je imel ta gospod častno nalogo, da je spremljal bolnega kardinala Hergenrother-ja v Švico, in od tam prišel je za ene dni v Koroški Št. Vid, v Gradec in domov. Ker mu je v Gradci g. P. provincijal napovedal, da se bo moral v jeseni povrniti iz Eima, ker ga v bolnišnicah domače provincije zelo potrebujejo, pisal je redovnemu g. P. generalu v Eim, naj se mu prihrani dolgi pot zdaj tje, in v jeseni zopet nazaj viin. A g. P. general odgovoril je, da to nikakor ne tnore biti, in da naj se prej ko more povrue zopet nazaj v Bim. Tako se je tudi že zgodilo Ako še dostavim, da ta gospod šteje zdaj še le 31 let, lehko je razvidno, da če mu Bog ohrani življenje in zdravje, zna še enkrat veliko čast delati sebi, svojemu rojstnemu kraju in sploh slovenskemu narodu. — J. Levičnik. Z Gorenjskega, v dan 5. avgusta. Učitelji bodemo obhajali petindvajsetletnico 6. septembra t. 1. Oglasilo se jih je že lepo število; vender želimo, da bi se jih še več, ker pogrešamo še veliko tovarišev in prijateljev. ¦— Ker je zdaj skrajni čas, torej prosimo, da se nemudoma oglasijo vsi, kateri mislijo priti k tej slavnosti, da se potrebno preskrbi. — Lepo bi bilo, ako bi se oglasilo tudi kaj prečastitih gospodov duhovnikov in drugih gospodov! Na zdarl Odbor. Iz Notraujskega. (Učiteljska konferenca.*) V dan 19. julija t. 1. bila je v Gorenjem Logatci okrajna učiteljska konferenca. Kmalu po 10. uri otvori g. nadzornik zborovanje, izvoli si svojim namestnikom g. nadučitelja L. Božiča in zapisnikarjem izvoljena sta g. učitelj Bartolj in gospdč. Gale. Gosp. nadzornik pozdravi potem nazočcga gosp. c. kr. komisarja Jagriča, ter zbrane učitelje in učiteljice; za tim osobito poudarja važnost pripravljavnega pouka pri prvencib. G. Žirovnik *) nTov." je uže zadnjič nekoliko o tem poročal; danes pa nadaljuje drug dopis tega učiteljskega zborovanja. Uredn. je v svojem poročilu kazal zapreke, katere ovirajo še vedno telesno blagostanje mladine. 0 nazornem nauku poročala je gospdč. Zupan v nemškem jeziku, a brez nasveta. — Potem poročal je g. P. nekako tako-le: »Javno nravno življenje je po kraji in okoliščinah, navadah m šogah jako različno; kajti tii je tako, tam drugače, tu so te razvade, tam druge in zopet v drugem kraji so zopet druge, katerih tu ni, kratko rečeno: povsodi je kaj uapačnega, kar zelo vpliva na razvitek in vspeh šolstva. Eecimo: tii je oče z mnogiini otroci v velikem siromaštvu in v skrbi, kako bi svoje male preživel in oblaeil. Kako težavno je take po duhu in telesu zanemarjene otroke vzgojevati, vo le ta, ki to poskuša! Šolski in učni red s 20. avgusta 1870. 1. pravi sicer, ako je uboštvo dokazano itd., naj skrbi krajna učilnična oblast, da vse potrebno otrokoin pripravijo tisti, katere veže postava. Kako pa se ta ukaz izpolnuje, naj kaže sledeča dogodbica: V nekem kraji opozoril je šolski ravnatelj dotični krajni šol. svet na to dolžnost, a kaj mu ta odgovori: »Potrpite, reče mu, »potrpite do pribodnje volitve, in tistikrat naj se svobodno volijo v krajni šolski zastop samo trgovci iu rokodelci, kateri naj bodo potem otrokom brezplačno potrebne reči dajali in narejali«. — Dalje, kar dobremu šol. napredku ovira, so tudi marsikake igre. MMeniči in možaki (?) igrajo, recimo, z denarjem, otroci pa jih v tem posnemajo, in ker ne dobe lehko novcev, si pa gumbe na obleki porežejo in potem z raztrgano obleko hodijo v šolo. — Želeti bi bilo, da bi mladi in odrasli igre za dobiček sploh opustili, ali pa vsaj v nazočnosti otrok ne igrali, ter se raji s koristnimi in poueljivimi rečmi pečali, da bi raji čitali knjige in časopise, petja se vadili itd. Stariši in sploh vzgojniki naj bi svoje male z lastnim vzgledom učili, da bi bili pridni in varčni. Otroci naj si tudi pošteno igrajo; a vamjejo naj se zapeljivih iger. — Jos. Ambros, učitelj v Dunajskem Novem mestu, spisal je nemško knjigo, katera obsega 400 raznovrstnih iger za šolo in dom (stane 75 kr.). Ali bi ne bilo dobro, da bi tudi mi iraeli v slovenskem jeziku enako knjigo? Predlagam tedaj: učiteljski zbor naj pripozna 1., da bi bila taka knjiga v slovenskem jeziku našim šolam potrebna, in 2., da se naprosi »Slovensko učiteljsko društvo«, naj tako knjigo da na svetlo. (Vzprejme se.) — Določi se, katere časopise in knjige naj si napravi okrajna učiteljska knjižnica. (Glej enaki dopis v zadnjem »Tov.«!) Za tim sledele so navadne volitve. (Glej enaki dopis v zadnjem »Tov.«!) — Gosp. c. kr. okr. komisar se je jako laskavo izraževal o učiteljstvu v Logatskem okraji. Gosp. nadzornik sklene potem konferenco s trikratnim »živijo« Nj. Veličanstvu presvetl. cesarju, in zbor navdušeno zapoje »cesarsko pesem«. Iz !VovomeŠke«'a okraja. (Konec.) Namestnikom svojim voli gospod nadzornik gospoda Jerše-ta, uuiteljstvo pa porovodjema gospoda Kmot-a in Burnik-a. Prvo točko: »Kako more Ijudski učitelj vzgojevati trdne značaje in kako skrbeti za poboljšanje nravnega življenja prihodnje generacije,« izdelali so vsi učitelji in učiteljice pisraeno, ter oddali spis uže mesec dnij poprej gospodu nadzorniku. Šolski nadzornik pozove učitelje, naj kdo izmej njib poroča prosto o tej točki. Prvi se oglasi g. P. Fl. Hrovat, za njim pa Jerše, Koncilija in Burnik. 0 drugej točki: »Kako more učitelj na deželi nauk v posameznih ukih dejanskim kmetijskim potrebam prirediti?« govore gospodje Tl. Kaligar, Vigele, Bartelj, Eihtaršič, Kmet in gospod nadzornik. G. E i h t a r š i č pravi, naj učitelj pri vsaki priliki navaja otroke na delo. Pripoioča naj jim, da naj na paši izdelujejo razno kmetijsko orodje v omaljeni meri. Gospod nadzornik priporoča učiteljem, naj pri otrocih vzbujajo ljubezen do kmetskega stanu in obrtnijstva. Marsikdo se dandanes sramuje prijeti za plug, misleč, da je kmetski stan naj slabši na svetu. Vsak bi dandanes rad lehkim trudom kruh služil, vsak bi bil rad gospod. Preveč učencev se sili dandanes v srednje šole. Bati se je, da se iz preobilega števila učencev, kateri hodijo v srednje šole, ne napravi sčasoma nekak olikan proletarijat. Zaradi tega bilo bi želeti, da bi ljudske šole po deželi s tremi ali štirimi razredi ne imele v prvej vrsti namena, učence pripravljati za srednje šole, ampak pouk v njih naj bi se oziral največ na obrt in kmetijstvo. Tudi ponavljavna šola morala bi se ravno glede kmetijskega pouka prestrojiti. Tretje vprašanje: »Kako more učitelj v ljudskih šolah, ki po ministerskem ukazu s 5. apr. 1878. 1. pripravljajo učence tudi za srednje šole, taiste zdatno poučevati v njibovem materinem jeziku,« stavljeno je bilo učiteljem čveterorazrednic. K besedi se oglasi g. Fl. Hrovat; g. Koncilija misli, da bi bilo umestno, ako bi se učni čas, katerega je preobilo odločenega telovadbi, zgodovini in zemljepisu nekoliko skrajšal in pridobljeni obrnil pouku o materinem jeziku, kateri je najboljša podloga pri učenji tujih jezikov; kajti, ako učenec v ljudski šoli ne bode dobil trdne podloge v materinem jeziku, bode mu pouk v tujih jezikib v srednji šoli prizadjal obilo težav. 0 naslednji točki: »Kako more učiteljica nauk v posameznih naukib in zvlasti v gospodinjstvu prirediti dejanskim potrebam mestjanskega in kmetskega življenja?« poroča gospodičina Petz, nudučiteljica v Eudolfovem. Po tem slede opazke nadzornikove o nadzorovanji šol. 0 šolskem pohodu se ne izrazi povoljno; toda krivde o tem učiteljem ne podtika. Gospod okrajni glavar obeta, da bode o tem obziru bolj strogo ravnal. Ker je šolski pohod posebno ob pričetku slab, ko otroci še nimajo potrebne obleke, priporoča gospod nadzornik, naj učitelji naprosiju gospode duhovnike, da starišem z lece kakih štirinajst dni popred oznanijo pričetek šole. Izvestno bode to marsikoga ganilo, da ne bode na otrokovo obleko mislil še le takrat, ko se bode že šola pričela. Mej šolskim letom naj se otrokom nikakor ne dovoli izstop iz šole, akoravno so mej letom dopolnili 12. leto; posebno pa ne v slučaji, ako ne znajo še najpotrebnejših naukov, t. j. branja, pisanja in številjenja. 0 disciplini in o šolskem napredku izrazi se jako pohvalno. Pri pouku o materinem jeziku priporoča vsikdar le pravilno izgovarjanje. Slovnica naj se uči z dejanskimi vajami, a nikdar preveč po pravilih. Na to prebere g. Fl. Hrovat, poročevalec okr. učit. knjižnice, imenik letos nakupljenih knjig, in ga razdeli mej učiteljo in učiteljice. Grajščaku g. K a r o 1 u E u d e ž u izreče se za darovanih 23 gold. 40 kr., katere bi kot ud okr. šolskega sveta na dijotah vzprijeti mogel, iskrena zahvala. Dohodhov je imela knjižnica letos 125 gold. 77 kr., troškov pa 115 gold. 99 kr. Ker je vse učiteljstvo zadovoljno se starim odborom, ne voli se vnovič. V stalni odbor izvolijo še gospodje: Novak, P. Hrovat, Franke in Burnik. — Pri posameznih predlogih se oglasi g. Koncilija, kateri nasvetuje, c. k. okr. glavarstvo naj bi delalo na to, da bi se denar za Solske potrebe z drugimi občinskimi dokladami vred tudi pri davkariji pobiral. Ta nasvet podpirajo vsi nazoči. Njegov drugi predlog, naj bi učitelji Žužemberškega iu Trebanjskega sodnijskega okraja imeli svoji knjižnici, pa ne obvelja. — H koncu poprime še gospod nadzornik besedo, spodbuja učitelje k vstrajni pridnosti, priporoča jim, naj bude v srcu mladine ljubezen do domovine, da bodo tudi v pozuejih letih zvesti, udani in pokorni svojemu presvetlemu vladarju. Zahvalivši se učiteljem za trud in požrtvovalnost in gospodu okrajnemu glavarju za pomoč in dobre svete o šolskih rečeh, sklene ob 2. popoludne zborovanje s trikratnim živijoklicem na presvetlega cesarja. — G. Burnik v imenu vsch učiteljev izreče najtoplejšo zahvalo gospodu nadzorniku za vspešno delovanje in za nepristransko voditev učit. zborovanja, gospodu okrajnemu glavarju pa za nazočnost pri zborovanji. — Po zborovanji sešli smo se pri obedu v gostilnici Brunnerjevi. — V nazočnosti nam priljubljenega gospoda okr. glavarja in našega pravega šolskega prijatelja gospoda nadzornika minulo nam je v iskrenem prijateljstvu, mej zaupnim razgovorom, mnogimi napitnicami in ubranim petjem le prehitro veselo popoludne. —u —. Z Ig'a. *) Že davno smo želeli šolske zastave, a zdaj se nam je ta želja uresničila. Osnovali smo v ta namen tombolo in nabero mej občinstvom, in kmalu je bilo toliko denarja vkup, da smo mogli zastavo naročiti, in ko so nam pa še nekateri gospodje na naše moledovanje veče in manjše doneske poslati blagovolili, bili smo brcz skrbi. — Presrčno zalivalo izrekamo tedaj vsem, katcri so pomagali, da smo napravili novo šolsko zastavo! V dan 27. jun. t. 1. pa smo jo slovesno blagoslovili v poddružni cerkvi v Tomišlji. — Zbrali so se po 6. uri zjutraj vsi šolski otroci, nad 370 v obeh razredih, okoli polu sedme ure smo pa odrinili proti Tomišlji za novo šolsko zastavo dečki z lipovimi vejicami, dekleta pa z šopki v roki, kamor smo dospeli okoli osme ure. Po kratkem oddihu pristopi k altarji gospod učitelj verouka, po sv. maši pa so gospod župnik blagoslovili zastavo, katero je potem neka učenka z vencem olepšala. Potcm so gospod župnik učencem v prav primerni besedi razlagali pomen slovesnosti, življenje sv. Alojzija, ter jih spodbujali k posnetni njega prelepih čednosti. Po govoru služili so sv. mašo, pri katerej so učenci peli. Po sv. maši sledilo je razveseljevanjo in pogostovanje mladine. Tii je mladina pela, deklamovala in se radovala, da je bilo veselje. Okoli enajste ure smo še pred cerkvijo zapeli cesarsko pesem in se vrnili proti domači vasi. — Med potjo je mladina prepevala vesele pesmi. 0 poludno dospeli smo v domačo farno cerkev, kjer smo še zapeli pesem sv. Alojzija, in potem smo šli z raznimi spomini vsak sebi. Iz Kopra. Tukajšnje učiteljišče zapusti letos 33 pripravnikov, 26 Slovencev, 3 Hrvatje in 4 Italijani. Iz Ljabljane. (Iz seje c. k. deželnega šolskega svefca za Kranjsko v dan 30. junija t. 1.) Zaradi denarne pomoči iz normalnega šolskega zaklada za šolske potrebe 1883. I. nasvetuje se deželnemu odboru. — Ukrene se o učnem jeziku v novej ljudskej Soli na Mavrlu v Črnomeljskem okraji. Jemlje se na znanje, ravnateljstveno poročilo c. k. izpraševanjske komisije za občne ljudske in meščanske šole o učiteljskih preizkušnjab meseca aprila t. 1., ter se o nastavi novih udov te komisije predlaga slavnemu ministurstvu. Porooilo okrajnega šolskega sveta o volitvi dveh udov izmej učiteljstva v ta svet reši se, ter nakaže se mu, kako. — Vsled poročila *) Po naključbi nekoliko zakasueno. — Uredn. druzega okrajnega šolskega sveta dovoli se mu, da se troje ustanovnih dolžnih pisem prepiše na ime zadevne ljudske šole. — Določi se, da se pravna iskovina po neki zemlji za šolo dalje ne zasleduje. Učitelj na prvej mestnej deškej ljudskej šoli (g. Močnik) postavi se vsled njegove prošnje v pokoj. — Učiteljevi vdovi določi se postavna pokojnina. — Po poročilu okrajnega šolskega sveta za Ljubljansko okolico, da je novo šolsko poslopje za dvorazredno ljudsko šolo v Šiški dodelano, pooblašča se okrajni šolski svet, naj zadevni učiteljski službi na tej šoli razpiše. — Ukrene se, da se bode s šolskim letom 1882/83. enorazrednica v Boštanji (v Krškem šolskem okraji) razširila v dvorazredno šolo, ter se s tem določi tudi primerna učiteljska plača. — Eeši se prošnja o kazni za šolske zamude. — Troje učiteljskih služeb na ljudskih šolah se za trdno postavi. — Prošnja nekega začasnega nadučitelja, da bi bil za trdno postavljen, se ne usliši. — Vsled vodstvenega nasveta na c. k. izobraževališči za učitelje izpremeni se strogi red (disciplinarni ukaz) za gojence tega učiteljišča. — Eeši se več prošenj za nagrade in za denarne pomoči. — (Iz seje c. k. deželnega šolskega sveta za Kranjsko v dan 27. julija t. 1.) 0 napiavi obrtnijske napredovalne šole v Tržiči predlaga se kranjskemu deželnemu odboru. — Z dogovorom kranjskega deželnega odbora ustanovi se v Prežganji enorazredna šola ter se jej določi primerna učiteljska plača. — Eeši se prošnja učitelja, da gre v stalni pokoj. — Vsled poročila okrajnega šolskega sveta se začasnemu učitelju da odpust do časa, da se razpisana služba namesti. — Eeši se prošnja neke šolske občine za denarno podporo pii kopanji vodnjaka. — Okrajni šolski svet se pooblašča, da prihodnje šolsko leto enorazrednico razširi v dvorazrednico, ter da se razpiše druga učiteljska služba. — Poročilo okrajnega šolskega sveta o napravi enorazredne šole se na znanje vzame in vrača v daljno uradovanje. — Eeši se pritožba o zidanji nove dekliške šole. — Odobre se učni črteži za moška in ženska učiteljišča za šolsko 1. 1882/83. — Dve učiteljski službi se za trdno postaviti. — Prošnja pomožnega učitelja, da bi prišel k učiteljski preizkušnji, vlaga se na višje mesto. — Nasvetujejo se na višje mesto okrajni šolski nadzorniki za prihodnjih šest let. — Eešijo se prošnje o kaznih za šolske zamude, potem prošnje za nagrade in denarne pomoči. — Na tukajšnjem izobraževališči za učitelje je delalo zrelostno preizkušnjo 26 pripravnikov izmej katerib jo je 17 dostalo, 8 jih je bilo zavrnjenih za dva meseca in 1 za celo leto. — Na izobraževališči za učiteljice je izmej 23 pripravnic preizkušnjo dostalo 15, 4 so bile zavrnjene za dva meseca, 1 za poluleta in 3 za celo leto. — »Slovenski narod« (štev. 181.) ima na čelu spis »okrajno šolsko nadzorništvo na Kranjskem«, v katerem gospod pisatelj kaže nedostojnosti, utemeljene v zistemi našega dozdanjega nadzorništva, ter nasvetuje, da bi se stara zistema preustroj ila, ter mesto jeduajstih nadzornikov za vso deželo ustanovili le trije, a vsega drugega dela povsem oproščeni, spretni in skušeni šolniki. — Ta važna misel pretežuje že več let mej Ijudstvom in ufiiteljstvom. Prav po duhu časa primerna in na korist našega šolstva in učiteljstva bi bila tedaj ta uredba. — »Slovenska Matica.« Po naznanilu veleslavnega c. k. deželnega predsedništva od 21. julija 1882. L, štev. 1303, je visoko c. k. ministerstvo za uk in bogočastje geometrijo g. L. Lavtarja, c. k. profesoija na učiteljišči v Mariboru, in somatologijo g. J. Wodricha, c. k. profesorja na akademiški gimnaziji na Dunaji, katero je poslovenil g. Fr. Erjavec, c. k. profesor više realke v Gorici, potrdilo za slovenska učiteljišča za učitelje in učiteljice.