Poštnina platana t gotovini
Leto XXII.
mi £\ ,T8.U IH8700HT
■	-%	-	v	trnu
2 a»ii8
mmr»
wat!WWM*m*to*rMvr^^mmantr mtmmnwn	•■•
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din),za*/*leta 90 din, za l/. leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska izdaja za celo leto 50 din. Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino. Industrijo, obrt In denarništvo
Številka 46.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23; Teli. 25-52. Uprava: Grego^v čičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranili nici v Ljubljani št. 11.953,
vsalt P°nedeljek, #5» sredo
Ljubljana, sreda 19. aprila 1939
C gina Posamezni «.CSncf itcvilkl din 1 W
Zamuien čas
Dne 23. februarja 1929., torej pred več ko 10 leti, je izročila de-Putacija gospodarskih ljudi pod vodstvom danes že pokojnega guvernerja Narodne banke Ig. Baj-lonija v Beogradu spomenico o težkem stanju gospodarstva.
Spomenica je navajala med drugim tudi naslednja dejstva:
Gospodarstvo je že več let v hudi stiski. Pritisk tuje industrije, ki se je začel 1. 1922., postaja vedno večji in borba s tujo industrijo vedno hujša. Ze I. 1926. je zaradi tega sklicalo trg. ministrstvo anketo, ki je predlagala celo vrsto predlogov, toda dejansko sc ni storilo nič. Resolucije gospodarskih krogov niso našle pri odločilnih činiteljih nobenega odziva.
Gospodarska politika nujno potrebuje natančno izdelan gospodarski program in bi se v ta namen moral predvsem ustanoviti gospodarski svet, ki mora biti neodvisen in nebirokratičen.
Previsoka obrestna mera in pomanjkanje dolgoročnih kreditov sta nadaljnja dva silno neugodna pojava.
Gospodarstvo ovirajo nadalje previsoka fiskalna bremena. Nujno potrebno je, da se ne naloži gospodarstvu nobenih novih državnih davkov in da se ublaže tudi samoupravne davščine.
Kot nadaljnje zlo navaja spomenica, da o smotreni carinski in tarifni politiki ni bilo pri nas niti govora. Veliko škodo trpi naše gospodarstvo tudi zaradi dumpinga tujih industrij.
Glede prometne politike navaja spomenica potrebo zveze z Jadranskim morjem, glede tarifne politike pa ozko sodelovanje med zastopniki gospodarstva in železniško upravo.
Na koncu ugotavlja spomenica, da so socialne dajatve, ki se nalagajo gospodarstvu, mnogo previsoke.
Več ko deset let je prešlo od takrat, ko je bila izročena ta spomenica, a danes bi jo mogli kot aktualno ponoviti skoraj v celoti, tako dosledno so se vseh teh deset let omalovaževale zahteve gospodarskih ljudi. A spomenica je bila pri tem sestavljena v 1. 1929., to je v letu visoke konjunkture, ko je znašala naša zunanja trgovina 16 milijard, ko je znašal državni proračun nad 13 milijard, narodni dohodek skoraj 70 milijard in ko je prejemala naša država še reparacije. A že takrat so tožili gospodarski ljudje o krizi v gospodarstvu!
Kaj pa bi morali reči danes, ko je stanje v vsakem pogledu mnogo slabše, ko je padla zunanja trgovina na 10 milijard, narodni dohodek na 40 milijard, ko so se reparacije že davno nehale, ko so socialne dajatve silno narasle in ko je kljub tem nižjim dohodkom državni proračun le neznatno manjši? Kaj pa naj bi rekli danes, ko je medtem doživelo tudi naše denarstvo katastrofo, od katere se še danes ni čisto opomoglo, ko se je povečala politična napetost do skrajnosti, ko je postal pritisk tujih industrij in tujega velekapitala
vse drugače močan ko pa leta 1929.
Morda se najde kdo, ki bi v preveliki namišljeni modrosti dejal, da vendar ni moglo biti tako hudo, kakor je slikala pred 10 leti spomenica gospodarskih ljudi naše stanje, ko pa je naše gospodar-
stvo vendarle vzdržalo v teh letih in ko živi še danes!
Res, še živi naše narodno gospodarstvo in nazadnje mora tudi živeti, pa naj bo to življenje še tako žalostno životarjenje. Toda kakšno ceno je bilo treba plačati, ker sc celih deset let niso upoštevale zahteve in potrebe gospodarstva! Pred desetimi leti je bilo naše gospodarstvo še v krepkem razmahu, da so osvajali naši domači gospodarski ljudje pozicijo za pozicijo. Danes je naše gospodarstvo le še v defenzivi, ko z obupnim naporom brani pozicijo
za pozicijo pred navalom tujega velekapitala.
Pred desetimi leti je naše gospodarstvo napredovalo in pri tem ustvarjalo rezerve, danes pa komaj še brani dosežene pozicije ter mora v ta namen načenjati svoje rezerve. In teh rezerv je danes vedno manj, ker je nastajanje novega narodnega kapitala vedno težavnejše.
Ce bi se upoštevali predlogi in zahteve gospodarskih stanov, bi v vseh teh zadnjih desetih letih napredovali, ker se pa ti predlogi
niso upoštevali, smo v resnici samo zapravljali čas in s tem tudi denar. Vseh teh deset let je le zamujen čas in zato morajo še po desetih letih gospodarski stanovi ponavljati one zahteve, ki so jih postavili že pred 10 leti in ki so danes še mnogo bolj upravičene, kakor so bile pred desetimi leti.
Ko to ugotavljamo, pa se moramo vprašati: ali je upanje, da tudi prihodnjih deset let ne bo zamujenih? Ali smemo upati, da se bodo v prihodnjih desetih letih zahteve gospodarskih stanov upoštevale?
Invalidska uredba se mora spremeniti
Tehtni razlogi podjetnikov proti uredbi
Opozorili smo že na nekatera nemogoča določila nove uredbe o vojnih invalidih. Da ne bo nobenih zlobnih očitanj, kakor da smo proti temu, da bi dobili vojni invalidi že enkrat svoje pravice, izjavljamo še enkrat, da noben gospodarski človek v Sloveniji ne nasprotuje temu, da bi invalidi bili preskrbljeni. Nemogoče pa je, da bi se podjetnikom kar ukazalo, da mora vsak prevzeti skrb za toliko in toliko invalidov. Jasno je, da pripada skrb za invalide državi in zato je tudi naloga države, da skrbi za invalide. Sredstva za vzdrževanje invalidov pa naj prispeva vse prebivalstvo v državi, ne pa le posamezna podjetja.
Novi invalidski uredbi ugovarjamo torej le zato, ker vsebuje celo vrsto tako nemogočih določil, da pomeni pravo nevarnost za vse naše gospodarstvo. Poleg tega pa pomeni tudi
veliko nevarnost za invalide iz naših krajev.
§ 124. uredbe se glasi namreč dobesedno takole: »Določila te uredbe se morajo uporabljati za naše in tuje državljane, brez ozira na spol, za dobrovoljce, vstaše in četnike, ki so za časa zadnjih vojn pripadali srbski ali črnogorski vojski ko tudi za udeležence-borce organiziranih čet v Srbiji in Črni gori, ki so v času sovražne okupacije izključno samo iz nacionalnih razlogov vodili borbo proti okupacijskim oblastem ter za borce v obeh albanskih vstajah, za borce v Koroški, Prekmurju in Medji-murju ter se morajo ti v vsakem pogledu smatrati kot bojevniki (bojniki) v smislu te uredbe.«
V tem paragrafu se vojaki in pripadniki bivše avstro-ogrske armade niti ne omenjajo, čeprav so dosedaj vedno veljali kot invalidi ter prejemali tudi invalidnino. Če ta paragraf obvelja, potem bi vsi naši invalidi izgubili sploh vsako pravico do invalidnine. Jasno je, da mora proti takšnemu določilu nastopiti vsa slovenska javnost.
Pripominjamo še, da je invalidov naravno vedno manj in da bi morala biti zato rešitev invalidskega vprašanja vsako leto lažja. Dejansko je bilo v vsej državi že leta 1936. samo še 17.593 invalidov, danes pa jih je še znatno manj. Ne kaže o posebno dobri volji, če se kljub temu še vedno ni znalo zadovoljivo rešiti invalidskega vprašanja.
Kako silne pa bi bile posledice nove invalidske uredbe, naj navedemo le to, da bi pri striktnem izvajanju določb invalidske uredbe moralo srednje industrijsko podjetje plačevati na leto po 100 do 300 tisoč dinarjev, večja tudi do 2 milijona, tako velika kakor je TPD pa tudi do 10 milijonov dinarjev.
Vendar pa industrijska podjetja ne ugovarjajo invalidski uredbi predvsem zaradi njenih bremen, ki jih nalaga na podjetja, temveč ker bi z njenim izvajanjem nastalo po podjetjih čisto nemogoče stanje. Tako bi morala vsa podjetja nastaviti 10% vsega svojega nameščenstva iz vrst invalidov.
Kakšne razmere bi nastale v tovarnah, če bi se ta določba res izvajala, o tem jasno pričajo odgovori podjetij na anketo Zbornice za TOI v Ljubljani.
Prisilna	na
invalidov nemogoča
V nadaljnjem navajamo odgovore nekaterih podjetij o posledicah izvajanja invalidske uredbe:
Kemična tovarna pravi:
Striktno izvajanje uredbe bi podjetje obremenjevalo letno s 14.000 do 140.000 din, ker bi v podjetju nikakor ne mogli zaposliti vojnih invalidov do višine 10% skupnega števila zaposlenega osebja. V obratu je delo naporno in težko, obrat je nepretrgan, stari, priučeni delavci se nikakor ne bi mogli odsloviti. Vojni invalidi z majhnim odstotkom invalidnosti bi prišli v poštev samo kot sezonski delavci, in sicer za odmetavanje boksita. To delo pa traja samo od aprila do novembra.
Tovarna usnjenih izdelkov:
Zamisel, naj bi javne ustanove: industrija, obrt in trgovina zaposlile vojne invalide, je povsem zgrešena, ker bi nekatera podjetja dobila za svojo stroko sposobne, druga pa morda povsem nesposobne in neproduktivne invalide ter bi zato konkurenčnost in produktivnost v posameznih podjetjih ob eni in isti dajatvi trpeli.
Delovna morala bi z zaposlitvijo invalidov v podjetjih močno trpela, ker bi se invalid, ki je dobil zaposlitev pa odredbi oblasti, čutil nadrejenega na osnovi zaščite, ki mu jo ta nudi in bi ne delal z isto vnemo, kakor delavec, ki ve, da njegova zaposlitev zavisi
samo od njegove storivnosti. Zdrav delavec, ki pri isti delovni plači mnogo več producira, nego invalid, bi se čutil zapostavljenega in bo penzum svoje storivnosti znižal in prilagodil onemu svojega sodelavca invalida.
Tovarna volnenih in bombažnih tkanin:
Naš obrat zaposluje 40—45 delavcev, moral bi torej po tej uredbi zaposliti 4—5 invalidov. Gospodje, ki so sestavljali to > uredbo, naj sedaj povedo odnosno svetujejo, kam s temi ljudmi, kajti podjetje bi jih ne moglo zaposliti. Invalidi so že starejši ljudje, to je eno, drugo je to, da že radi svoje invalidnosti ne morejo nuditi celega dela. Polovičarsko delo pa je obratu prej v škodo, kot v korist.
Tekstilna industrijska družba:
Po njenih informacijah so zaposleni vsi invalidi v kraju, tako da vprašanje njih zaposlitve prav za prav ne pride v poštev razen v primeru, ako bi se izvršil umeten dotok invalidov.
Tovarna lesnih izdelkov
izjavlja, da bi bila pripravljena sprejeti enega invalida, vendar bi morala vedeti, v koliko je on dela-zmožen, da bi potem zamogla presoditi, če se v podjetju lahko zaposli ali ne. V poštev pa bi prišli eventualno invalidi ali osebe, ki so pod zaščito invalidske uredbe, ki stanujejo v bližini tovarne, ker bi oddaljenejši težko hodili na delo, stanovanj pa nima na razpolago, ker so vsa zasedena.
Nejasno je tvrdki po tej uredbi še vprašanje, kdo napoti predpisanega invalida v zaposlitev, ker dosedaj se še ni nobeden javil in ga tudi ni tvrdka odklonila.
Drugo podjetje:
Obremenitve po uredbi bi za podjetje vplivale uničujoče. Vsako leto se pojavljajo nove tovarne za iste izdelke, tako da vlada v tej stroki že hiperprodukcija, ki povzroča padec prometa in proizvodnje. Zato je vedno veliko število njenih starih delavcev na dopustu in ne pride nikoli do popolne zaposlitve. Če bi se zaposlili še invalidi, bi moralo podjetje odpustiti vse dosedanje stare, izkušene osebe, ki imajo številne družine. Uredba bi vplivala protisocialno.
Papirnica:
Invalidska uredba ne bi imela za posledico samo neenakostran-
Občni zbor Konzorcija »Trgovskega lista«
bo v petek dne 28. aprila 1939. ob 15. uri v prostorih »Trg. domač v Ljubljani.	1
Dnevni red:
1. Poročilo predsednika.
2. Poročilo blagajnika o računskem zaključku.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Sklepanje o proračunu.
5. Predlogi članov.
6. Raznoterosti.
Po določbi § 12. pravil konzorcija morajo člani naznaniti predloge pod točko 5. dnevnega reda načelstvu vsaj 8 dni pred občnim zborom, in sicer pismeno.
Če občni zbor ob določeni uri zaradi nezadostnega števila članov ne bi bil sklepčen, bo v smislu določb § 15. pravil pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo sklepčen ob vsakem številu članov.
Načelstvo Konzorcija »Trg. listac v Ljubljani.
Predsednik: Stane Vidmar 1. r.
Tajnik: Dr. Ivan Plcss 1. r.
ske občutne obremenitve gospodarstva, temveč bi bila tudi hud udarec za že zaposleno osebje.
Upoštevati moramo namreč, da zaposlujejo vsa večja podjetja poleg vojnih invalidov in njih svojcev tudi znatno število od rojstva sem ali pa zaradi delovnih nezgod' v podjetjih pohabljenih oseb, ki br pri strogi izvedbi uredbe morale prepustiti svoja mesta vojnim in<-validom, postati brezposelni inr pasti v breme občini, tako da bi iz ene vrzeli nastala enako težka druga.
Invalidi se morejo zaposliti samo tam, kjer more biti pri isto-
Redna skupščina Zveze industrijcev
za dravsko banovino bo v petek, dne 28. aprila 1939. ob 10. uri dopoldne v sejni dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v
Ljubljani, Beethovnova ul. 10.
Dnevni red:
1. Otvoritev skupščine.
2. Poslovno poročilo.
3. Računski zaključek za leto 1938. — Poročilo nadzorstvenega odbora.
4. Odobritev proračuna za leto 1989.	:	|
5. Raznoterosti.
Skupščina je sklepčna, ako je prisotna. vsaj ena tretjina članov. Ako ob uri, za katero je skupščina sklicana, ni prisotna tretjina članov, je skupščina eno uro kasneje brez ozira na število prisotnih članov.
Člani izvršujejo svoje članske pravice osebno in jih ne morejo vršiti po pooblastilih. Ce se vodi obrt po poslovodji, vrši članske pravice imetnik obrta, toda jih sme prenesti s pismeno izjavo na poslovodjo. Za obrte iz §§ 15., 16.. in 135. zakona o obrtih vrši članske pravice poslovodja, če se pa izvršuje obrt brez poslovodje, oseba, ki vodi obrt. Za pravne osebe izvršuje članske pravice poslovodja ali oseba, ki jo podjetje pooblasti, da ga zastopa.
Člani, ki so v zaostanku s plačilom članskih prispevkov, nimajo pravice govora na skupščini, niti aktivne in pasivne volivne pravice.
vrstnem delu zaposleno veliko število osebja pod pogojem, da ne gre za akord, ker bi sicer za delo bolj sposobno delavstvo samo zahtevalo izločitev za delo manj sposobnih, ki jim kvarijo zaslužek.
Najumestnejša bi bila pač ustanovitev skupnih invalidskih domov, kjer bi se primerno večji ali manjši telesni sposobnosti porazdelilo vse invalidsko osebje, tu usposobilo ter uporabilo za dela onih produktivnih panog, ki ne zahtevajo večjih telesnih naporov. Takim domovom naj bi bili priključeni specialni zdravniški am-bulatoriji, ker je gotovo, da celo trajno ozdraveli invalidi češče potrebujejo zdravniške pomoči nego zdravi ljudje. Za svojce invalidov bi morala do njih polnoletnosti pač skrbeti država, ki naj v to svrho osnuje potrebne ustanove, stroške pa enakomerno porazdeli na davčno moč.
Obrat ima danes 600 delavcev. Vojnih invalidov je zaposlenih 10, svojcev v vojni padlih 13 oseb, svojcev invalidov pa 3 osebe. Zbog obratnih nezgod v podjetju pohabljenih je zaposlenih skupaj 14, od rojstva pohabljenih, po večini svojcev tovarniških delavcev pa 12 oseb.
Ce bi oblasti vztrajale na zaposlitvi vojnih invalidov v višini 10% vsega števila uslužbencev, bi morala tvrdka odpustiti vse lastne invalide.
Tekstilno podjetje:
Pri celi stvari gre za začasne odredbe, kajti vojnih invalidov je vendar vsako leto manj in jih bo sčasoma, če ne bo novih vojn, sploh zmanjkalo. Ni pa prav, da se na ta način skuša uvesti nov ogromen davek, ki bi seveda ostal, četudi invalidov že več ne bo. Izdatki za podpiranje invalidov naj se krijejo iz rednega proračuna države in državna podjetja, ki niso navezana na rentabilnost, naj pa nudijo invalidom prednosti v nameščanju. Zlasti pa naj se namesti invalide na takšnih mestih, kjer bodo svoje delo res lahko opravljali, ne pa nalagati industriji in trgovini, ki se borita že itak s težavami, nova nezmogljiva bremena.
Drugo industrijsko podjetje
opozarja, da uredba ne upošteva, da imajo podjetja lastne invalide, pri delu ponesrečene delavce, katere morajo tudi zaposliti, da ne bi padli javnosti v breme. Mnogo podjetij ima tudi za delo nesposobne, 60 do 75 let stare delavce, ki so že desetletja v podjetju in kateri se tudi ne morejo postaviti na cesto. Preti tudi nevarnost, da bi prišli invalidi iz vseh banovin v dravsko banovino in bi morali biti zaposleni tukaj. Ugotoviti bi se moralo, koliko je brezposelnih invalidov v dravski banovini in potem določiti odstotek, ki bi padel na skupno število zaposlenega osebja. Akd se to ne napravi, bi silili vsi invalidi v podjetja, katera svoje delavce boljše plačujejo, kar bi bilo podjetjem v dvojno škodo. Določena 10 % množina skupnega števila zaposlenega osebja je vsekakor previsoka in gotovo ni preračunana. Določiti se mora, ali spadajo med skupno število zaposlenega osebja tudi uradniki in potniki. Uredba ne določa, do katerega odstotka pridobitne nesposobnosti se morajo invalidi namestiti.
*
Navedli smo le nekaj odgovorov industrijskih podjetij, a že ti več ko zadostno dokazujejo, da je sedanja uredba o invalidih škodljiva in da jo je treba zato spremeniti.
Predvsem pa je soglasna sodba vseh podjetij naslednja: Vsa podjetja bi morala odpustiti stare delavce, če bi morala nastaviti invalide. Končni efekt uredbe bi torej bil vse prej ko socialen.
Delo v vseh obratih bi trpelo, če bi morala podjetja nastavljati ljudi, tudi če za posel v podjetju
niso sposobni. Storilnost podjetij bi padla, kar bi nujno povzročilo zmanjšanje naše gospodarske sile. Pri tem pa bi bila podjetja fi-
Sredi pomladanskega cvetja in zelenja je praznoval v ponedeljek 17. aprila v lepih Rušah svojo šestdesetletnico Anton Krejči, ravnatelj tvornice za dušik in eden naših najzaslužnejših gospodarskih delavcev, da je njegov jubilej tudi pomemben dogodek za vso slovensko gospodarsko javnost.
Anton Krejči je bil rojen v Ljubljani kot sin uglednega trgovca. Določen je bil sicer za vojaški stan, a je po preobratu stopil v vrsto naših gospodarskih delavcev ter se takoj tudi krepko uveljavil. Kot vodja velikega industrijskega podjetja je hitro spoznal vse težave, ki jih je moral premagovati slovenski industrialec, da je moglo njegovo podjetje uspešno delovati. Naloge, ki pa jih je moral rešiti Anton Krejči, pa so bile še prav posebno težke, ker je njegovo podjetje delalo predvsem za izvoz. A vse te težave je naš jubilant tudi znal premagati in kljub vsem izvoznim oviram ter navzlic mnogim drugim neprilikam je bila tvornica v Rušah vedno dobro zaposlena in njeni delavci so bili rešeni skrbi, da bi morali neprostovoljno praznovati zaradi pomanjkanja naročil. Bilo je to dejanje, ki zasluži vse priznanje.
Ce bi bile pri nas razmere popolnoma urejene, bi morala tvornica v Rušah imeti vse polno naročil tudi doma v Jugoslaviji. Agrarna Jugoslavija bi vendar morala uporabljati umetna gnojila v največji meri, saj bi se na ta način njena agrarna proizvodnja silno dvignila. Ravnatelj Krejči si je tudi mnogo prizadeval, da bi se povečala uporaba umetnih gnojil ter je v ta namen večkrat prepotoval vso Jugoslavijo in propagiral večjo uporabo umetnih gnojil. Na svojih;, potovanjih je temeljito proučil razmere v vseh krajih ter prišel v stik z glavnimi gospodarskimi organizacijami, a tudi prvimi gospodarskimi delavci. Zato je tudi ime Antona Krejčija znano po^prbiji prav tako kot v Sloveniji, a ne samo znano, temveč tudi visoko cenjeno.
V svojem delu za dvig podjetja, katero je vodil in pri svoji piopagandi umetnih gnojil je videl Anton Krejči, kako nujno potrebno je, da se gospodarski delavci bolj zanimajo za javna vprašanja in da se združijo v močnih stanovskih organizacijah. Ravnatelj Anton Krejči se je tudi tega javnega dela takoj lotil z vso vnemo in z vso odločnostjo. Pri vsaki priliki je branil interese industrije in opozarjal na napake, ki ovirajo razvoj industrije. V kratkem je bil Anton Krejči eden prvih zastopnikov industrije v mariborski oblasti.
Cisto naravno je zato bilo, da je postal tudi član zborničnega sveta v Ljubljani in eden najbolj agilnih članov njenega industrijskega odseka. Tu je na široko razvil svojo delavnost, stavil v plenumu Zbornice celo vrsto iniciativnih predlogov, poleg tega pa marljivo sodeloval pri številnih anketah in konferencah zbornice.
Prav tako uspešno pa je deloval tudi pri Zvezi industrijcev, zlasti v prvih in najtežjih časih njenega obstoja, ko je bila še prostovoljna organizacija. Bil je nekaj časa tudi njen predsednik, a je kasneje, ko je postala Zveza industrijcev obvezna organizacija, odstopil, ker je ostal zbornični svetnik.
Pa tudi v vseh drugih gospodarskih organizacijah je vedno sodeloval in pomagal ravnatelj Krejči, da je videla vsa sloven-
nančno tako obremenjena, da bi
le najmočnejša mogla vzdržati to obremenitev. *
To so glavne tri napake invalid-
ska javnost v njem enega glavnih zastopnikov industrije. Zato je bilo tudi naravno, da mu je bil ponuden poslanski mandat, ki ga je izvrševal naš jubilant z največjo vestnostjo in odločnostjo. Neštetokrat je posredoval za potrebe naše industrije, a tudi vseh drugih gospodarskih skupin ter branil njih interese. Dosegel je pri tem tudi lepe uspehe in marsikatera ovira za razvoj našega gospodarstva je bila po zaslugi Antona Krejčija odpravljena.
Pri vsej tej svoji veliki zaposlenosti pa je našel tudi še časa, da se je uspešno uveljavljal tudi v lokalnem narodnem življenju v Rušah. Vsa narodna društva je krepko podpiral, zlasti pa Sokola in da so dobile Ruše svoj Sokolski dom, je bistveno pripomogel ravnatelj Anton Krejči.
Pri vsej svoji odločnosti za koristi slovenskega gospodarstva in kljub svoji eksponiranosti v javnem življenju pa je znal ravnatelj
Prekmurje, ki spada politično komaj dobrih dvajset let k Sloveniji — je v prometnem oziru navezano predvsem na motorna vozila, ki so tu več ali manj edino prometno sredstvo. Pokrajina ima sicer dve kratki železnici; iz Ljutomera do Murske Sobote in iz Čakovca do Dolnje Lendave, vendar ne prihajata mnogo v poštev. Pač pa je na razpolago nekaj boljših cest, ki so sposobne tudi za avtomobilski promet.
Naravno je, da si prebivalstvo želi boljših zvez, da ne bo pokrajina še nadalje skoraj odrezana od ostale Slovenije. Že skoraj dve leti se vleče akcija za uvedbo avtobusne proge, ki naj bi vezala Mursko Soboto z Gornjo Lendavo preko Bodoncev. Olepševalno in tuj-skoprometno društvo v Murski Soboti se je že svojčas obrnilo do poštnega ministrstva s prošnjo, naj bi se v Prekmurju uvedla redna zveza s poštnimi avtobusi, ki naj bi takorekoč nadomestili železnico. Vloga ima podpise vseh v poštev prihajajočih činiteljev krajev med Mursko Soboto in Gornjo Lendavo, tako občin, trgovcev, javnih ustanov, korporacij itd. Vloga naglaša, da bi poštna avtobusna zveza zelo dvignila vso pokrajino v gospodarskem, pa tudi tujskoprometnem oziru. Tako je v Gradu, kakor se imenuje občina Gornja Lendava, velik grad, ki ima na razpolago kakih sto sob za letoviščarje. Kraj je naravnost ustvarjen za letovanje in je tudi precej poceni. Vendar se redkokdaj tjakaj zgubi letoviščar, ker ni dobrih prometnih zvez. Razmere bi se pa na mah spremenile, čim bi se uvedla avtobusna zveza. Država bi tudi prihranila precejšnje zneske, ker jo stanejo doslej poštne vožnje v teh krajih nad 20.000 dinarjev letno. Da se izvedba akcije omogoči, je bila v Gornji Lendavi stavljena na razpolago primerna garaža.
Pred približno enim letom je na vlogo ministrstvo odgovorilo, da pozdravlja zamisel in da je poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani naročilo, naj nabavi avtobus in priskrbi šoferja, da bi se proga čimprej otvorila. Ljubljana pa je odgovorila, da žal nima kredita na razpolago, zbog česar je vsa zadeva zaspala. Opetovano se je na merodajnih mestih v Beogradu interveniralo, naj se zadeva
ske uredbe in vse tri so tako težke, da se mora ravno zaradi teh treh uredba o invalidih prav temeljito spremeniti.
Anton Krejči s svojo dobrosrčnostjo in svojo širokogrudnostjo vedno omiliti nasprotja, ker je pač bilo njegovo delo vedno konstruktivno. Zato uživa Anton Krejči tudi v vsej slovenski gospodarski javnosti splošne simpatije in zato je krog njegovih prijateljev velik in trden.
Kakor za stanovske organizacije, tako je imel ravnatelj Krejči tudi vedno smisel za stanovsko glasilo gospodarskih ljudi, za naš »Trgovski list« ter bil vedno njegov iskren prijatelj, a tudi zvest so-trudnik.
Z vsem priznanjem se spominja slovenska gospodarska javnost šestdesetletnice ravnatelja Antona Krejčija in mu želi ob tem lepem jubileju iz vsega srca, da bi mogel še dolgo dolgo vrsto let enako uspešno ko dosedaj delati za napredek slovenske industrije in slovenskega gospodarstva.
G. ravnatelj Krejči 1 Na mnoga leta!
vendar enkrat reši, ker je velike gospodarske važnosti. Tudi narodna zavest prebivalstva bi se zelo utrdila, ako bi ljudstvo videlo, da država upošteva njegove potrebe.
Sedaj je na ponovno intervencijo ministra Snoja zadeva tako daleč dozorela, da se je vršila licitacija za nabavo primernega poštnega avtobusa. Voz dospe v enem ali dveh mesecih, nakar se bo proga slovesno odprla. Ljudstvo že nestrpno pričakuje uspeha svoje akcije. Zlasti naglašajo, da je treba hiteti, ker se sezona v kratkem prične in bo tudi treba sestaviti vozni red. Stvar ni tako lahka, ker se je treba ozirati na zveze z vlaki in z nekaterimi priključnimi avtobusnimi progami.
V teku je tudi akcija za otvoritev še druge poštne avtobusne proge, in sicer med Mursko Soboto in Dolnjo Lendavo. Tudi v tem pogledu se je že večkrat interveniralo na merodajnih mestih in tudi Tujskoprometna zveza v Mariboru je že storila svoje korake, da se zadeva čimprej reši. Upati je, da bo že prihodnje leto otvorjena tudi druga poštna avtobusna proga v Prekmurju. A. B.
Politične vesti
Predsednik grške vlade Metaxas
je povabil k sebi zastopnika britanske vlade ter se mu iskreno zahvalil za jamstveno izjavo, ki jo je dal Chamberlain o Grški. Grška vlada je sprejela izjavo Chamberlaina z največjim zadovoljstvom, prav tako pa tudi ves grški narod.
Romunski zunanji minister Ga-fencu je odpotoval v Berlin, kjer ostane do 19. t. m., nato pa odpotuje v Bruselj, London to Pariz.
Romunski zunanji minister Ga-fencu se je na svojem krožnem potovanju po Evropi ustavil v Krakovu, kjer se je sestal s poljskim zunanjim ministrom Reckom, Razpravljala sta o zun. političnem položaju ter o sodelovanju in prijateljstvu obeh držav, ki je sedaj s poroštvom Anglije Romuniji to Poljski še bolj utrjeno.
Na Bolgarskem je bila sprejeta Rooseveltova poslanica z velikim zadoščenjem ter jo objavljajo listi v celoti.
Rooseveltova poslanica je napravila po vsem svetu silen vtis, edino Nemčija in Italija odklanjate spomenico. Vse države Srednje in Južne Amerike so se z izjavo solidarizirale. Ameriški drž. tajnik za zun. zadeve Cordell Hull je izjavil, da je odličen sprejem poslanice po vsem svetu dokazal, da je bila poslanica sporočena voditeljema to-
talitarnih držav v pravem času to da pomeni velik prispevek za ohranitev miru.
Nemški listi so prvotno pisali, da Nemčija sploh ne bo reagirala na Rooseveltovo poslanico. Sedaj pa se uradno objavlja, da smatra Hitler poslanico predsednika Roosevelta za tako važno, da je sklenil sporočiti Rooseveltu odgovor nemškega naroda pred nemškim parlamentom. Zato je sklican nemški parlament za 28. april na zasedanje. Angleški listi menijo, da bo Hitler podal na seji nekatere svoje protipredloge na Rooseveltove predloge.
Pogajanja med Anglijo in Sovjetsko Rusijo, da se Rusija vključi v francosko-angleški obrambni sistem, se nadaljujejo ter so že privedla do tega, da bi Rusija priskočila napadenim državam na pomoč gospodarsko in z letalsko pomočjo. Sovjetski veleposlanik v Londonu Majski je odpotoval v Moskvo, da osebno poroča Litvi-novu in da dobi nova navodila sovjetske vlade.
Angleški konservativni poslanci Amery, Grieg in lord Voime nameravajo predložiti spodnji zbornici resolucijo, da se takoj sprejme načelo obvezne mobilizacije narodnega potenciala, proizvodnje mu-nicije ter finančnih virov države, da bi mogel britanski narod v celoti zadostiti svojim obveznostim, ki jih je v zadnjem času prevzel.
Mednarodni zun. politični položaj se zaradi Rooseveltove poslanice ni omilil, ker Nemčija in Italija poslanico odklanjata. Zato se obrambne priprave vseh držav nadaljujejo. Vendar pa je Rooseveltova poslanica imela svoj učinek, ker bo vsak napad na drugo državo danes še mnogo bolj tvegan. Napadalec mora danes že računati, da bo tudi Amerika proti njemu.
Velika Britanija ne bo več objavljala podatkov o zračnem oboroževanju.
20. april je kot rojstni dan Hitlerja proglašen za vso Nemčijo kot narodni praznik. To velja tudi za češko-moravski protektorat. Po vsej Nemčiji se pripravljajo za proslavo Hitlerjevega 50. rojstnega dne velikanske proslave, posebno pa v Berlinu. Iz Jugoslavije so povabljeni na proslavo: poveljnik letalstva gen. Jankovič, inšpektor drž. obrambe gen. Lukič, dr. Velizar Jankovič za avtomobilski klub, Ta-dija Sondermajer za aeroklub to Bojan Pirc kot predsednik omla-dine JRZ.
Maršal Goring se je iz Tripoli-tanlje vrnil v Rim, kjer je imel
dolg razgovor z Mussolinijem. Nato se je vrnil v Berlin.
Zmagoslavna parada španskih nacionalističnih čet v Madridu pred generalom Francom bo 15. maja. Pohoda se bo udeležilo pol milijona vojakov. Po tej paradi zapu-ste italijanske čete Španijo. Tako se vsaj poroča. Demobilizacija v Španiji pa se napoveduje po 20. maju.
Bivši branilec Madrida gen. Mia-
ja je prišel v Pariz.
Madžarski min. predsednik Te-leky to zun. minister grof Czaky odpotujeta v ponedeljek v Rim, kjer ostaneta tri dni. Teleky bo nato obiskal še Berlin, ker je že postala madžarska tradicija, da se vsak novi madžarski ministrski predsednik predstavi najprej v Rimu, nato pa še v Berlinu.
V italijanskem zunanjem ministrstvu se je ustanovilo državno podtajništvo za Albanijo. Za podtajnika je imenovan podpredsednik novinarske organizacije Benini.
Albanska fašistična stranka se ustanovi v najkrajšem času.
Novo belgijsko vlado je sestavil Pierlot. V vladi je pet socialistov, trije liberalci, pet katoličanov to tri neparlamentarci. Kasneje so pa socialisti izstopili to je Pierlot sestavil novo vlado brez socialistov.
Ameriško vojno brodovje je dobilo povelje, da odide v Tihi ocean. Povelje je bilo izdano po konferenci admiralnega štaba z mornariškim ministrom Swansonom. Namen premestitve brodovja je, da bi bilo ameriško brodovje takoj pripravljeno, če bi Japonska začela sovražnosti proti Ameriki v primeru izbruha evropske vojne.
Kanadski časopisi predlagajo na podlagi zadnje parlamentarne debate sklenitev vojne zveze za cono severnega Atlantskega oceana med Vel. Britanijo, Združenimi državami Sev. Amerike to Kanado.
Kitajska ofenziva se še vedno nadaljuje ter so zavzeli Kitajci mesto čengčeng, ki je 40 milj vzhodno od Kantona. V pokrajinah Honan to šansi so si priborili Kitajci nazaj več sto kvadratnih kilometrov ozemlja.
O kitajski ofenzivi se še poroča, da je japonska fronta omajana že na 2500 km dolgi črti. Kitajske čete so prodrle že v predmestja Kantona. Maršal Cangkajšek je izjavil, da je mogoč mir le po popolni zmagi Kitajcev. — Japonci očitajo Rusom, da so dali Kitajcem topove.
Anion K rejci - 60letnik
Avtobusni
v Prekmuri
Pred otvoritvijo avtobusne proge Murska Sobota — Gornia Lendava
Oenarstvo
Pripravlja se ustanovitev industrijske banke?
V proračunski razpravi je izjavil trgovinski minister Tomič, da bo kr. vlada začela v najkrajšem času reševati vprašanje organizacije industrijskega kredita. V zvezi s tem poroča sedaj »Jugoslov. Kurir«, da je vlada postavila to vprašanje že na dnevni red. Trgovinski minister Tomič je že razpravljal o tem vprašanju s finančnim ministrom Gjuričičem ter vse kaže, da se bo ustanovila v Jugoslaviji industrijska banka, ki bo nekako tako organizirana kakor Priv. agrarna banka, da bo glavni delničar banke država. »Jug. Kurir« poroča nadalje, da bo v kratkem sklicana v ta namen konferenca zastopnikov države ter zainteresiranih gospodarskih organizacij.
Transfer kapitala iz Jugoslavije v Palestino
Finančni minister je izdal odlok, s katerim se omogoča transfer kapitala v Palestino z vplačevanjem dinarjev na poseben račun pri Narodni banki, po katerem se bo pospeševal izvoz našega blaga v Palestino. Na ta račun se bo mogla vplačati imovina židovskih izseljencev, židovski in palestinski javni fondi, obresti in dividende podjetij, katerih lastni ki žive v Palestini, nadalje ustanovni stroški in prometni kapital naših firm na Levanti, šolnine itd. Prošnje z vsemi potrebnimi dokazi za transfer se predlože pri Zavodu za pospeševanje zun. trgovine, dočim se bo denar polagal po pooblaščenih denarnih zavodih pri Narodni banki na transferni konto »A«. Izplačila po drugih zneskih so mnogo dražja.
Lira in albanski frank
Ko se je ustanovila Albanska narodna banka, je bila določena vrednost albanskega franka na 0'920 grama čistega zlata, t. j. na vrednost francoskega predvojnega fianka. Ko je Italija 1. 1927. stabilizirala svojo valuto, je bilo določeno, da je 1 albanski frank enak 3-666 italijanske lire. Ta vrednost je ostala tudi še v 1. 1936., ko je znižala Italija vrednost lire za 41% na 0.0467 g čistega zlata ter je bil po tej relaciji vreden en albanski frank 6.21 lire.
Sedaj po okupaciji Albanije je italijanska vlada sklenila, da ostane zlati albanski frank še nadalje valutna enota Albanije. Istočasno je odredila, da je 1 albanski frank enak 6.25 italijanske lire.
Z ozirom na absolutno gospodarsko premoč Italije pa ima ohranitev zlate valute le bolj formalen značaj, zlasti še, ker je večina albanskega zlata že davno deponirana v Rimu. Ker pa so v Albaniji zlatniki še vedno v prometu, je verjetno, da bodo ti polagoma prehajali v blagajno narodne banke in ni izključeno, da je tudi to eden razlogov, da se je zlata valuta ohranila. Glavni razlog pa je seveda, da so v Albaniji na zlato valuto tako navajeni, da bi njena odprava mogla razburiti prebivalstvo. Nepismeni ljudje se na bankovce pač težko navadijo.
»
Finančni minister je prepovedal
vnašanje v naso državo 1000 500 in lOOdinarskih bankovcev (zadnjih za več ko 500 din). Vsi, ki dobivajo denar iz tujine, naj dotične opozore, da jim pošiljajo denar v tujih (prostih) valutah, ker bi se Um efektivni dinarji odvzemali in Uh kmalu ne bi mogli uporabiti.
Narodna banka v Pragi je odreda zaporo vseh dobroimetij tvrdk, £4 imajo svoj sedež v Angliji ali ^anciji, kar da je potrebno zaradi zapore, ki jo je odredila Anglija had češkimi dobroimetji.
Madžarska vlada Je odredila, da se češkoslovaški denar ne sme več uporabljati v prometu na bivšem češkoslovaškem ozemlju, ki je sedaj priključeno Madžarski. Zame-
Nemška država kot solastnik
Mezdna zapora — zapora dobiika
Na dobičkih, znatno omejevanih po cenovni kontroli, ki so bili doseženi v gospodarskem dvigu, katerega je ustvarila država, obstoji torej soudeležba javne roke ne samo teoretično, marveč v resničnosti veljajočih davčnih zakonov. Tudi ne obstoji samo na papirju, marveč je otipljivo dejstvo. Za to skrbijo že periodični preskusi obratov, ki so dobesedna rentge-nizacija odnosov podjetij, dostikrat celo s precej razsežno osvetljevalno dobo. Če so včasi zmerjali weimarsko republiko, ki je rada dajala subvencije, da sicer resno misli s socializacijo, toda samo s socializacijo izgub, pa ne more noben poznavalec razmer tvegati tretjemu rajhu očitka, da se njegovo učinkovanje na zasebno gospodarstvo omejuje na samo podeljevanje pomoči. Kajti danes se pišejo pomoči z malo in davki na dobiček z veliko začetnico. Kdor je uvideven, pa vendar ne bo zanikal, da je to krepko družbeni-štvo države danes neizogibno, ker si država mora priskrbeti velika sredstva, ki jih potrebuje, v glavnem s pomočjo davkov in ker drugih, boljših davčnih virov ni. In čeprav bi bili, bi se država vendarle ne mogla odreči temu, da uveljavi svoje solastništvo v velikem slogu, ker sili ukaz socialne pravičnosti k pritisku davčnega vzvoda v prvi vrsti pri dobičkih in visokih dohodkih. Kajti prvič tudi mali človek pridno plačuje davke in dajatve, in drugič ker je glavni davek malega človeka danes mezdna zapora. Država ne more pustiti, da bi se plače dvigale, ker ne gre, da bi zahteve potrošnje zrasle v brezkončnost, dokler absorbirajo velike naloge države tako velik del naše razpoložljive celotne proizvodnje. Socialni odraz mezdne zapore je solastništvo države na svobodnem dohodku in na dobičku, ki ni podvržen nobeni izrečni zapori dobička. Dejansko so seveda družbeni davek, dohodnina in davek na večji dobiček v zvezi z vsemi ostalimi dajatvami in z uravnavanjem cen in davkov vendar nekaka zapora dobička. To za prizadete ni vedno prijetno. Morajo pa uvideti, da mezdna zapora tudi ni prijetna in da bi bila brez zapore dobička za trajno ne-vzdržljiva. In končno je še vedno dosti prijetnejše odstopiti večino visokih dobičkov močni državi, kakor pa v slabotni državi dosegati majhne ali sploh nobenih dobičkov ali celo delati z izgubo.
»Sto mark za petdeset«
Z družbeniško vlogo države se seveda načenjajo nova vprašanja, ki jih je treba pravočasno spoznati in pretresti, če pripade v neki tvrdki tihemu družbeniku ali upniku levji delež dobička, medtem ko mora drugi družbenik v glavnem voditi posle, ne da bi bil odločilno udeležen na donosu podjetja, tedaj se — kakor ve vsak trgovec iz skušnje — neredko zgodi, da poslovodje pri izdatkih, ki so potrebni v interesu podjetja, zavedno ali nezavedno, grobo povedano, takole računajo: »če tega izdatka ne napravimo, tedaj povečamo v prvi vrsti samo dobiček našega glavnega solastnika ali upnika. Zadevni izdatek nas torej v resnici ne velja polnega zneska, marveč od tega zneska se mora najprej odtegniti nekako prihranjeno izplačilo dobička onemu so-as niku, če se hoče izmeriti, ko-stvar dejansko velja.« Pome-
li.
nilo bi vtikati glavo v pesek, če bi si tajili nevarnost, ki tiči v takem računu »sto proti petdeset« tudi tedaj, če je oni veliki solastnik država. Od uvidevnosti in idealizma vsakega posameznika smemo sicer pričakovati, da bo vprav za državo, s katero je kot ud naroda spojen na uspeh in pogin, posebno v taki odločitev polni zgodovinski dobi, kakor je sedanja, poskušal iz-gospodariti maksimum davčnega donosa. Toda dobč se dejansko primeri, v katerih skušnjava ni majhna, napraviti legalne izdatke za podjetje, ki gredo na škodo družbenika-države. j Delovni zaupniki (Treuhiinder der Arbeit), ki morajo zdaj dostikrat ne samo delavcem, marveč tudi podjetnikom — z ozirom na celotno stanje gospodarstva — odreči zvišbo plač, vedo lepo pesem o tem. Kajti gotovo je zelo vabljivo, delati lastnim pristašem pristanke kakršne koli oblike, če se pri tem lahko varčujejo davki. Vodenje gospodarstva je danes vsekakor po mezdnih in davčnih kontrolah, po predpisanih računskih okvirih za knjigovodstvo, po primerjavah obratov narejeno tako prozorno, da so meje za takšne in druge davčne prihranke že zelo ozko začrtane. Gotovo pač staro pravilo, da je treba vzdržati živi interes lastnika na gospodarnosti podjetja, ne velja samo za razmerje med upnikom in dolžnikom, temveč tudi med državo in zasebnim podjetnikom. To je važno vprašanje, ki se spričo nove vloge države kot merodajnega družbenika zasebnega gospodarstva ne sme prezreti. Vsaj za navadne čase je še vedno neka optimalna meja za mero solastništva.
Bogastvo nekdaj in zdaj
Nič manj važna ni še neka druga posledica. Pri sedanjih davčnih stopnjah si lahko mali človek in prejemnik srednjega dohodka pri primerno vzdržnem gospodarjenju zbere prihranke, ki zagotove šo-
njava denarja se bo vršila no tečaju 700 Kč = lOO pengov
Belgijska narodna banka je zvišala diskontno obrestno mero od 2'5 na 4%.
Zlata podloga švicarske narodne banke se je po izkazu z dne 5. t. m. zmanjšala od 2644,8 na 2632,9 milijona frankov.
lanje otrok, lasten dom, mirna stara leta. To zasebno ustvarjanje kapitala je po zakonu o dohodnini še celo izrečno olajšano, da so n. pr. življenjsko-zavarovalne premije do neke višine celo tega davka proste. Toda veliko bogastvo v Nemčiji v zasebni roki ne more na novo nastati. To ovirajo davčne tarife, njihova postopnost, kumula-cija različnih davščin in zelo stroga uporaba davčnih predpisov. Nakopičenje zasebnega bogastva bi so — to ponavljamo — z ozirom na omejitev plač tudi ne moglo pod nobenim pogojem dovoliti. Toda to vprašanje ne skrbi samo tekmovalcev za novo bogastvo. Nasprotno je zelo važno za vse gospodarstvo kot celoto. Mali prihranki so gotovo zelo važni in zberejo se končno v vsem narodnem gospodarstvu tudi do lepih vsot. Toda že zaradi tega, ker so navadno naprej določeni za kasnejšo novo porabo, ne morejo sami nikakor zagotoviti bujne opreme s kapitalom, brez katere visoko industrializirana država ne more eksistirati. Nepobitna resnica je žal, da je odločilni prispevek pri opremi gospodarstva s proizvajalnimi sredstvi vseh vrst prišel v zadnjih sto letih iz velikih dobičkov. To gotovo ni razlog, ki bi mogel opravičiti, da se tvorba orjaških dobičkov v nasprotju s socialnimi pojmi našega časa vendar spet dovoli in da se davčni zakoni primerno modificirajo. Vsekakor pa mora biti razlog za pravočasno skrb, da se po odpadu tega glavnega vira za finansiranje naše industrije odprejo drugi sposobni viri. Posebno še tam, kjer niti ne gre za to, da se proizvajalna oprema pomnoži, marveč le za to, da se v svoji gospodarski substanci ohrani (s pomočjo zadostnih odpisov), bo potreba, da tudi davčna oblastva modificirajo načela, ki so dostikrat še iz tistega časa, ko je solastništvo države pri zasebnih dobičkih znašalo komaj neki, v primeri z današnjim — skromni del.	(Konec.)
Jubileina
Zagrebške
V ponedeljek je bila 20. redna glavna skupščina zagrebške borze za blago in vrednote. Skupščino je vodil predsednik borze dr. Šver-Ijuga, ki se je v svojem govoru spominjal tudi ustanovitve borze. V svojem govoru je med drugim dejal:
Takoj po zedinjenju, ko se je naše gospodarsko življenje rešilo iz prejšnjih ozkih razmer, se je takoj pokazala potreba, da se ustanovi v Zagrebu borza za blago in vrednote. Kmalu so bila tudi izdelana pravila za borzo in že
3.	decembra 1918. so bila ta pravila tudi potrjena, dne 4. junija 1919. pa je bil prvi borzni sestanek.
Ustanovitev zagrebške borze je bila pomemben dogodek za naše narodno gospodarstvo, a je bila zelo važna tudi za naše narodno življenje. To se je zlasti pokazalo v časih velikega političnega razburjenja in ostrih gospodarskih kriz. Vedno je ohranila zagrebška borza potrebno hladnokrvnost in nikdar ni na njej izbruhnila panika.
Kako pomembna je bila vloga borze v gospodarskem življenju, kaže najbolj to, da je znašal promet na zagrebški borzi od njenega nastanka pa do konca 1. 1938. nič manj ko.44,29 milijarde din, število prijavljenih in rešenih tožb pa 47.000.
Velika važnost Zagreba kot gospodarskega središča, njegova dominantna vloga v naši izvozni in
uvozni trgovini, dobre poslovne zveze, ki si jih je Zagreb ustvaril, vse to je zelo dvignilo pomen zagrebške borze. Lepi gospodarski razvoj dežele je bil kasneje sicer pretrgan z 1.1931. nastalo gospodarsko depresijo, vendar pa se je začel promet spet boljšati, pa čeprav so se vedno večale devizne in druge ovire. Trdno se nadejamo, da bo Zagreb v kratkem zavzel zopet svoje staro mesto v našem narodnem in drž. gospodarstvu.
Lani niso bile gospodarske razmere v državi takšne, kakor bi bilo želeti, to pa predvsem zaradi težkih zunanjepolitičnih dogodkov, ki so tudi še letos motili gospodarsko življenje. Ti zunanji dogodki so nam opomin, da čimprej uredimo vsa svoja notranja vprašanja, zlasti pa hrvatsko, ker bomo s tem postavili državo na zdrave temelje.
Gospodarski ljudje so optimisti tudi v težkih časih, zato smo optimisti tudi danes, zlasti še, ko vidimo, da se v resnici dela za sporazum v državi.
Občni zbor je nato odobril vsa poročila, nakar so bile volitve.
Takoj po zaključku glavne skupščine se je konstituiral borzni svet s predsednikom dr. Šverljugo na čelu.
Na prodaj je polno zaposlena opekarna. Pojasnila daje Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani.
Izvoz goveje živine v Italijo je urejen
Italija je zahtevala, da mora biti vsa goveja živina, ki se uvaža iz Jugoslavije v Italijo, predhodno cepljena z nekim posebnim nemškim serumom, ki se pri nas sploh ne uporablja. Ce bi Italija pri tej zahtevi vztrajala, potem bi bil izvoz naše živine v Italijo sploh nemogoč.
Sedaj pa se je posrečilo upravniku Zavoda za pospeševanje zun.. trgovine dr. Petroviču, da je pri pogajanjih na Reki dosegel, da je Italija od te svoje zahteve odstopila. Namesto cepitve zahteva Italija sedaj le potrdilo, da je goveja živina iz kraja, v katerem zadnjih 40 dni ni bilo niti enega primera obolelosti živine za parkljevko ali slinavko. Nadalje treba predložiti potrdilo, da je bil živinski vagon predpisno dezinfi-ciran. Poleg tega je dosegel dr. Petrovič, da nam je Italija znatno zvišala izvozne kontingente za govejo živino. Zato se pričakuje, da se bo prihodnji mesec izvoz goved v Italijo znatno dvignil.
Zunanja trgovina
Stalni nemško-jugoslovanski gospodarski odbor se sestane dne 27. aprila. Kraj sestanka še ni določen. Sestanek pa bo v Nemčiji.. Na sestanku se bo razpravljalo zlasti o vprašanjih, ki so nastala zaradi priključitve češkoslovaške Nemčiji.
Trgovinska pogajanja z Madžarsko, ki bi se morala začeti ta mesec, so na željo madžarske vlade odložena, ker se je gospodarski položaj Madžarske zaradi priključitve Podkarpatske Rusije spremenil. Mi smo dobavljali Madžarski posebno mnogo lesa, zaradi bogastva Podkarpatske Ukrajine pa bo madžarska potreba po lesu padla. Nadalje želi Madžarska, da ji ne bi bilo več treba plačevati naše železne rude z devizami. Madžarski gospodarski krogi menijo, da se bo zunanja trgovina med Jugoslavijo in Madžarsko v bodoče zmanjšala.
Rotacijskega papirja je uvozila Jugoslavija v letih 1934.—1938. 6860 vagonov v vrednosti 164 milijonov din. Največ rotacijskega papirja smo uvozili iz bivše Avstrije, nato češkoslovaške in Nemčije.
Italijanska vlada namerava kupiti v Jugoslaviji za 10 milijonov lir kalcijevega cianamida, ki bi se dobavil Italiji jeseni in spomladi prihodnje leto. (Kalcijev cianamid izdelujeta tovarna za dušik v Rušah in »La Dalmatienne«.)
Ker se je angleški premog zaradi večjega izvoza podražil, je začela Jugoslavija zopet uvažati nemški premog. Te dni je prišla v Dubrovnik zopet prva pošiljka nemškega premoga v količini 5200 ton.
V zvezi z novo nemško-romunsko gospodarsko pogodbo se namerava ustanoviti nemško-romunska družba za izkoriščanje in izvažanje romunskega boksita. Nemčija bo dala potrebni kapital, da se bodo začela bogata romunska boksitna ležišča izkoriščati na veliko.
Cene bencina v Romuniji so se zaradi višjih davkov dvignile za avtomobilski bencin od 9.19 na 11.0 leja, za težki bencin od 2.64 na 4, za petrolej od 1.32 na 2.50 in za očiščeno nafto za industrijo od 1.82 na 3.35 leja za kg.
Turčija je naročila večje količine lesa v Romuniji. Te dni je bila prva pošiljka v višini 300 vagonov že poslana v Turčijo.
Dr. Schacht, ki potuje sedaj po Indiji, je izjavil novinarjem, da potuje samo kot letoviščar. Indijski listi pa temu zatrdilu ne verjamejo preveč. Tako piše list »Times of India«, da je izvedel iz čisto zanesljivega vira, da hoče stopiti dr. Schacht v direktna pogajanja z indijskimi proizvajalci bombaža, da bi od njih odkupil vse njih zaloge. Tudi drugi indijski listi opozarjajo, da je treba biti previden zaradi dr. Schachtovega potovanja.
Jan Bat’a je bil te dni v Berlinu, kjer se je pogajal zaradi bodoče usode svojih podjetij v Zlinu. Pogajanja so se končala ugodno ter je odšel Bat’a zopet v Zlin.
Proizvodnja jekla je v Angliji narasla v marcu za 199.800 na 1,170.909 ton ter zaostaja le še za 1% za rekordno proizvodnjo, ki je bila dosežena v novembru 1937. A tudi proizvodnja litega železa je močno narasla ter se je število plavžev povečalo od decembra 1938 od 78 na 95.
Brazilija je izvozila lani 268.719 ton bombaža, dočim ga je v 1. 1937. le 236.181 ton. Najbolj se je dvignil Izvoz bombaža v Francijo, dočim je izvoz v Nemčijo nazadoval.
Stanje mlinske industrije
je bilo v preteklem letu po poročilu novosadske produktne in efektne borze naslednje: Prva polovica leta je bila v znaku slabega poslovanja, deloma zaradi padanja potrošnje moke, deloma zaradi znižanja cen po Prizadu. Ker pa je bila nova žetev izredno dobra, zlasti v donavski banovini, je za čela mlinska industrija novo kampanjo zelo živahno in izkoristila maksimum svoje kapacitete, zlasti še, ker se je občutilo popolno pomanjkanje zalog. V tem času je dala tudi mednarodna politična konstelacija trgovini pobude, da si zagotovi večje količine za poznejše ponudbe. Mlini so zato nakupovali na trgu pšenico v velikih količinah. To je trajalo do začetka oktobra. Po mtinchenski konferenci pa se je položaj temeljito izpre-menil. Nastal je zastoj in mlinom se ni posrečilo niti do konca leta realizirati svoje zaključke s kupci, ki so se pritoževali nad padanjem potrošnje. Združenje mlinske industrije se je zato zlasti posvetilo pospeševanju izvoza moke ter je doseglo tudi delne uspehe. V letu 1938. je bilo izvoženo 98.300 metrskih stotov pšenične moke v vrednosti 29,8 milijona din ter 367.652 stotov otrobov v vrednosti 37,6 milijona din. Mlinska industrija je mogla tako v 3. in deloma tudi v 4. četrtletju v večji meri izkoristiti svojo kapaciteto kakor pa v letu 1937. Ob koncu leta 1938. pa so morali mlini zaradi slabega prevzemanja prodanih količin reducirati obseg svojih poslov ter so vstopili v novo poslovno leto z znatno večjimi zalogami kakor pa navadno.
švedski turisti v Jugoslaviji
Švedski turisti so šele v zad-hjem času začeli obiskovati Jugoslavijo, predvsem naše Primorje. Lani je bilo v naši državi 1662 švedskih turistov, letos pa bo njih število najbrže znatno večje. Tako je izdelal največji švedski potniški urad »Nordisk Reisebureau« načrt za šest izletov v Jugoslavijo v času od aprila do oktobra. Švedski turisti bodo obiskali zlasti Dubrovnik in Rab, dočim je Crikvenica izpuščena, čeprav je bila dosedaj vsem švedskim turistom zelo všeč.
Da bi mogli mi privabiti nekaj teh švedskih turistov tudi v Slovenijo, zaenkrat še ni dosti upanja. Sčasoma bi se pa to moglo doseči, kajti če je bilo mogoče pri vabiti švedske turiste v Primorje, bi se mogli privabiti tudi v Slo venijo. Seveda pa je treba v ta namen delati, kakor se je delalo za bbisk Primorja. Tako je bila prirejena v Malmoju razstava naših narodnih vezenin, v Goteborgu pa razstava jugoslovanske grafične umetnosti. Poleg tega so se na Švedskem predvajali naši propagandni filmi za obisk naših krajev ter je zato zanimanje švedske javnosti za obisk naših letovišč in kopališč tudi znatno naraslo.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 19. aprila objavlja: Na-redbo o preskrbovanju nezaposlenih rudarskih in topilniških delavcev in uslužbencev — Razne objave iz »Službenih novin«.
Iz zadružnega registra
Vpisale so sc naslednje zadruge: Vodovodna zadruga v Frankolovem, Ljudska posojilnica v Litiji, »Mariborski stadion« v Mariboru, Vinarska zadruga v Ptuju, Vodovodna zadruga v Šmartnem na Pohorju, Zadružna elektrarna v Šmartnem na Pohorju, Mlekarska zadruga v Trojanah ter Stavbna zadruga v Zireh.
Razdružila se je in prešla v likvidacijo Strojna zadruga v Boštanju ob Savi. Likvidatorji so dosedanji člani načelstva.
Opravlianie diskih
Uvoznike opozarjamo', da upoštevajo pri opravljanju kompenzacijskih poslov še naslednje:
1. V prošnji za dovoljenje po pooblaščenem zavodu za kompenzacijo se mora predvsem navesti samo ena neklirinška država, v katero bi se izvršil izvoz, n. pr. Anglija.
2. Pri opravljanju kompenzacijskih poslov s Švico more priti v poštev samo 80% vrednosti izvoza za kompenzacijo, ker se mora po plačilnem sporazumu s Švico 20% vplačati po kliringu na račun starega klirinškega dolga (odplačila).
3. Da bi se čim bolj pospešil naš izvoz v neklirinške države, se bavijo odločujoči krogi z vprašanjem, kako bi se mogli razširiti kompenzacijski posli. Proučuje se
kompenza-posfov
možnost izvoza viška nad normalno višino izvoza v dotične neklirinške države naših industrijskih proizvodov (les, cement itd.), za katere proizvode bi dobila naša industrija potrebne surovine kakor bombaž, volno, laneno seme (superkontingent) itd.
3054 industrijskih podjetij je bilo v letu 1938.
Po podatkih Centrale industrijskih korporacij je bilo lani v vsej Jugoslaviji 3054 industrijskih podjetij. Od teh je odpadlo na kmetijske in živilske industrije 884 podjetij, na gozdne 403, na tekstilne 399, industrije gradbenega materiala 369, električne 334, kovinske 186, kemične 170, rudarske 104, industrije kož 84, papirne 77 industrijskih podjetij itd.
Povpraševanja	p
v tujini
189 — Amsterdam:	kuhinj s ice potrebščine (pločevinasta posoda, leseni izdelki, stroji za meso, mlinčki za kavo),
190 — Osijek: lastnik neke firme v Osijeku se namerava preseliti v Kenijo, kjer bo ustanovil podružnico svojega podjetja ter išče zvezo z našimi industrialci, ki bi hoteli izvažati v Kenijo, Taga-njiko in Ugando.
191 — Pariz: išče se v Beogradu zastopnik za fino trikotažo za dame (obleke, srajčke, bluze itd.),
192 — Caracas (Venecuela): ponuja se zastopnik na tamkajšnjem trgu za moko, mast, les, krompir, fižol, grah, ječmen, hmelj, oves, slad in kalcijev karbid,
. 198 — Hamburg: suhe češplje išče neki nakupovalec za južnoameriške firme,
194 — Manila (Filipini); zastopniška firma se zanima za suhomesnato blago, konserve, emajlirano posodo, vezane plošče, cigaretni papir, umetni škriljevec,
195 — London:	karton vseh vrst,
196 — Tel-Aviv: zastopniška firma, ki deluje na trgih Palestine, Egipta, Sirije in Iraka, se zanima za sadne soke, suho sadje (češplje, breskve), mesne konserve, cenene pipe, bižuterijo, male lesene pred-
A. Šarabon
UUBLJANA
•
Pfoi kolonijalne robe
Veletrgovina » špecerijo
Velepraiarna za kavo
Hlini za dltave
Glavna zaloga rudninskih voda
Brzojavni naslov:
ŠARABON LJUBLJANA
Telefon St. 26-60 Ustanovljeno leta 1886
mete, doze za tobak, igrače, laneno platno, robce, tobačne proizvode, papir (za zavijanje in pisanje), nožiče, kuhinjske nože,
197 — Marseille: konoplja, odpadki od čiste svile,
198 — Hamburg: lan,
199 — Tel-Aviv: krompir, nn-.s-ne konserve, klobasice, žive svinje, suhe višnje, emajlirana posoda, stekleno blago,
200 — Wexford (Anglija): glogovo seme,
201 — Tel-Aviv: ponuja se zastopnik za levantinske države za lakirano in tiskano pločevinasto blago (doze za puder, škatlice za kreme in konserve), tube iz aluminija, jekla in svinca za farmacevtsko, kozmetično in živilsko industrijo, steklenino raznih velikosti s kovinskim in bakelitskim zapiračem za kolonjsko vodo in parfume,
202 — Amsterdam: pisalne potrebščine (albumi, ravnila, trikoti itd.), predmeti v narodnem slogu za žensko modo (zaponke, šali, pasovi itd.),
203 — Pariz: živila in sploh vsi predmeti, ki bi prišli v poštev za izvoz v Francijo,
204 — Salisbury (South Rhode-sia): galanterijsko blago, fine ženske rokavice, cenene odeje iz volne in bombaža ter industrijski izdelki,
205 — Berlin (Hallensee): fižol,
206 — Herzogenbuchsee (Švica): vrvice iz boksa, črne ali v barvah, boxcalf črn ali v barvi,
207 —- New York: puh za postelje in za okraske,
208 — Praga: nasoljene sardine in sardele.
*
Interesenti naj se za naslove obrnejo na Obaveštajni odsek Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, Beograd, Ratniški dom. Pri tem naj navedejo svoje ime in številko, pod katero je ponudba
Občni zbori
Kranjska industrijska družba ima 69. redno glavno skupščino v petek dne 12. maja ob 17.30 v prostorih Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. Delnice je treba položiti do 6. maja.
18. redni občni zbor tvrdke »SIo-grad«, slovenske gradbene in industrijske d. d. v Ljubljani bo
ShUtciine instalacije'
vseh vrst Vam izvrši ter popravi podjetje
Mihelčič	Ivan,
B0RŠ1NIK0V TRG 1. 1ELEF0N STEV. 27-04
Dobavlja: Svetila, iarnlce, Haalrike, grelce, zvonce, električne ključavnice, signalne aparate za kar zadevajte ponudbe in reference. Elektromotorja, ventilatorje. Črpalka za vodo, proizvoda tvrdka
„Marelli“ - Milano
Popravila vseh v stroko spadajočih del
5.	maja ob pol 12. v prostorih Prometnega zavoda za premog v Ljubljani, Miklošičeva cesta. Delnice se morajo položiti najmanj šest dni pred občnim zborom.
»Železni majdan in topilnica To-pusko«, d. d. v Ljubljani ima 13. redno glavno skupščino v petek
12.	maja ob 10. v prostorih Pro metnega zavoda za premog. Delni ce je treba položiti najkasneje 5 dni pred občnim zborom.
i	barva,	plesira	in
/P U 2A lirah kemično nnaži fcf Ul Ull obleke k)obuke
itd. škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pcre, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. šelenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
Novo ležišče molibdenske rude
Pri izlivu reke Tanka Rtina, 35 km od Vranjske banje, je bilo odkrito ležišče molibdena v zvezi s svinčeno rudo. Za novo ležišče se zanimajo tudi tujci, ker je molibden važen za proizvodnjo jekla. Novo ležišče je tretje ležišče molibdena, ki je bilo odkrito v Jugoslaviji. Najvažnejše je sedaj v Me-žicah, kjer se je v februarju pro-izvelo 10 ton koncentrata molib-denove rude. Poleg tega so bila lansko leto odkrita ležišča molibdena^ v planini Besna Kobila, nedaleč od Bosiljgrada. Znatna ležišča te rude pa so tudi na Ko-paoniku, vendar se njih izkoriščanje zaradi težke dostopnosti ležišč ne bi izplačalo.
Konkurzi ■ poravnave
Odpravljen je konkurz o premoženju tvrdke Stavbeno podjetje Accetto in dr., družbe z o. z. v Mariboru, ker je bila razdeljena
vsa masa.
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju lesnega trgovca Viktorja Gornika v Zbelovem pri Poljčanah. Poravnalni sodnik Levstek, starešina sodišča v Slov. Konjicah, poravnalni upravnik odvetnik Humer. Narok za sklepanje poravnave dne 26. maja ob 9. Rok za oglasitev do 20. maja.
Doma s« po svetu
Zun. minister Cincar-Markovič
se sestane v sobota v Benetkah z zun, ministrom grofom Cianom. Razgovori obeh zun. ministrov bodo trajali dva dni. Italijanski tisk vidi v tem sestanku novo utrditev italijansko-jugoslovanskega prijateljstva.
V ponedeljek dopoldne sta se predsednik vlade Cvetkovič in predsednik HSS dr. Maček znova sestala. Sestanek je trajal malo manj ko dve uri. Po sestanku so bili povabljeni novinarji, katerim je precital predsednik vlade naslednji kominike: »Predsednik kr. vlade Dragiša Cvetkovič in predsednik HSS dr. Vladko Maček sta na _ današnjem sestanku stavila svoje predloge za konkretno rešitev hrvaškega vprašanja in dosegla soglasje v tem, da te predloge prouče na obeh straneh in da se bosta še ta teden ponovno sestala in nadaljevala z razgovori.« Predsednik Cvetkovič je po preči-tanju kominike ja dejal novinarjem: »Vem, da to ni mnogo, toda za sedaj se zadovoljite tudi s tem.«
»Hrvatski dnevnik« pravi v svojem komentarju k temu kominike ju med drugim naslednje: »Dosedaj se je Hrvatom vedno očitalo, češ da sami ne vedo, kaj da hočejo. Sedaj je hrvatsko vprašanje konkretizirano, kar je vsekakor znak, da se v okviru sedanjih razgovorov ne leti v oblake, temveč razpravlja _ o konkretnih vprašanjih. Opozicija, čeprav formalno ne sodeluje_ v razgovorih z g. Cvetkovičem, je v stalni zvezi z drugim mandatarjem dr. Vladkom Mačkom. Opozicija je podrobno poučena o vseh razgovorih, ki se vodijo s predsednikom vlade Cvetkovičem ter bo sodelovala tudi pri sprejetju končnih odločitev.
I »Hrvatski dnevnik« poroča, da so se razgovori med predsednikom vlade Cvetkovičem in dr. Mačkom zopet pričeli in nato dostavlja nekaj načelnih pripomb. Tako pravi: Hrvati so bili vedno za enakopravnost in zato tudi ni nevarnosti, da bi moglo nastati kakšno posebno srbsko vprašanje. Srbi na Hrvat-skem so imeli vedno svoje pravice in so se zato gospodarsko dobro razvijali. Predsednik sabora je bil vedno Srb, podban enako tudi. Ni-kdar tudi ni bila prepovedana srb-ska zastava. Hrvatski narod je za pravico, zato tudi drugim noče delati krivice. Ko pa zahteva pravico, pa tudi ne pozna nobenega strahu. Zato se Hrvati bore za celotno rešitev hrvatskega vprašanja in se z drobtinicami ne zadovolje. Danes je sila hrvatskega naroda narasla, da morejo Hrvati še laže zahtevati rešitev vsega vprašanja. Sporazumna rešitev hrvatskega vprašanja ni samo v hrvatskem, temveč tudi v srbskem interesu in zato tudi ne more biti govora o kakšnih uslugah na tej ali oni strani.
Ministrski svet je podpisal uredbo o postavitvi novih avtomatičnih telefonskih central ter medkrajevnih telefonskih zvez. Za ta dela se bo investiralo 115 milijonov din ter bo poštno ministrstvo najelo v ta namen potrebno posojilo pri Poštni hranilnici. Upati je, da bo sedaj tudi Celje dobilo avtomatično centralo.
Od Ljubljane se je poslovil divi-zionar gen. Lukič, ker je bil imenovan za pomočnika vojnega ministra. Slovenija želi odličnemu generalu, ki si je v kratkem času pridobil njene simpatije, polno uspehov na njegovem novem službenem mestu.
Za predsednika zbornice za TOI v Novem Sadu je bil izvoljen trgovec Jovan čulum. Dosedanji predsednik Kosta Mirosavljevič je bil izvoljen za predsednika odseka za denarstvo. Za predsednika trgovinskega odseka je bil izvoljen Julij Krajačevič.
Pogajanja s Poljsko o sklenitvi nove trgovinske pogodbe ter plačilnega sporazuma se bodo začela maj a_ meseca.
. Objavljena je bila uredba o zaščiti pred napadi iz zraka ter je
tudi že stopila v veljavo.
Pri šahovskem turnirju v Zagrebu si je priboril prvo mesto velemojster dr. Milan Vidmar. 6. in 7. mesto si delita slovenska mojstra Pirc in Vidmar ml.
Tiskarniško in založniško podjetje »Vreme« v Beogradu je sklenilo da zviša delniško glavnico od 15 na 20 milijonov din.
V nedeljo je bil otvorjen redni zračni promet na progi Bukarešta-Beograd-Zagreb-Benetke-Milan in obratno.
Zgorel je edini veliki hotel v Plitvicah. škoda znaša 8 milijonov dinarjev. Banska uprava savske banovine je sklenila, da zgradi nov, še yečji in še bolj moderen hotel.
Silovit orkan je divjal nad ameriško zvezno državo Texas. Več vasi je popolnoma razdejanih. Samo v mestu HaynesvUleu je bilo ubitih 43 oseb, 218 pa ranjenih.
Radio Ljubljana
. c«tjtek 20. aprila. 12.00: Jožek In Ježek — 12.45: Poročila — 13 00’ Napovedi — 13.20: Koncert radijskega orkestra — 14.00: Napovedi
— 18.00: Koncert radijskega orkestra — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Kolarič) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura
— 19.50: »Za Krajno premožen — za Krajno ubožen — za Krajno učen — za Krajno rojen.« Ob 250-letnici izida Valvazorjeve »Slave vojvodine Kranjske«. — Vrsta prizorov o življenskem delu velikega moža — Rokopis pripravil Niko Kuret. Izvajajo člani radijske igr.
družine. Vodi ing. Ivan Pengov ________
21.00: Reproduciran koncert simf. glasbe — 22.00: Napovedi, poročila
— 22.15: Prenos plesne glasbe iz restavracije »Emona«.
Petek 21. aprila. 11.00: šolska ura: V slovenski Krajini (gdč. Julija Šušteršič) — 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi
— 13.20: Koncert radijskega orkestra — 14.00: Napovedi — 18.00: Zenska ura: Letošnje modne novosti (ga. Torkar Angela- — 18.20: Francoske popevke (plošče) — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben) — 19.00: Napovedi, poročila
— 19.30: Nac. ura: Stari francoski potopisci o Jugoslaviji — 19.50: Pomladanske planinske ture (dr. Brilej) — 20.00: Po domače (plošče) — 20.30: Koncert. Sodelujejo gdč. Štefka Korenčanova In radijski orkester. Dirigent D. M. šijanec
— 22.00: Napovedi, poročila — 22.30: Angleške plošče.
Vsak trgovec mora biti naroinik »Trgovskega lista"
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.