CELOVEC SREDA 6. DEC. 1989 Letnik XLIV. Štev.89 (2512) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenturt Certa:7šil. P.b.b. Namesto ^mitinga resnice miting fotoreporter e v... Iz za 1. december na Trgu revolucije v Ljubljani napovedanega „mitinga resnice", ki so ga organizirali na Kosovu, Vojvodini in po celi Srbiji in ki gaje Slovenija uradno prepovedala, ni bilo nič! Ob napovedanem času se je na trgu pojavilo le nekaj deset demonstrantov, tako da jih je število fotoreporterjev in gledalcev znatno preseglo. Milica je po večkratnem opozorilu, da je demonstracija prepovedana, ter pozivu, naj se razidejo, odpeljala 13 oseb, ki so kršili odredbe. Na sliki masa fotoreporterjev pred osamljeno, toda zelo glasno demonstrantko. Več na 3. strani. Haiderjev neuspehi Ljudska zahteva po odpravi monopola avstrijske radijske in televizijske hiše ORF, ki jo je sprožila svobodnjaška stranka na čelu s Haiderjem, je izkazala katastrofalen poraz. Haiderjevemu pozivu za podporo zahtevi se je od več kot 5 milijonov odzvalo komaj 109.000 volilnih upravičencev, na Koroškem jih je bilo le 19.725. Ljudska zahteva FPO je zabeležila najslabši rezultat od vseh dosedanjih ljudskih zahtev v Avstriji. Dvojezična šota v Ceiovcn: še letos pismena odiočitev? iz Dunaja poroča FRANCI ZWITTER ml. S sporočilom, da bo ustavno sodišče svoje spoznanje izreklo pismeno, je njegov predsednik dr. Ludwig Ada-movich v petek, L 12. t. m. zaključil približno dveurno ustno razpravo o zadevi Uje Messnerja-Zeichna, o kateri je Slovenski vestnik že ponovno izčrpno poročal. Rešiti je treba vprašanje, ali ima lija Messner-Zeichen pravico do pouka v materinščini v svojem domovinskem mestu v Celovcu. Kakor je znano, mu koroške šolske oblasti te pravice ne priznajo. Štirinajstčlanski senat ustavnega sodišča je pod predsedstvom Adamovicha po eni strani poslušal pravno argumentacijo zastopnika zvezne vlade Tichyja, koroške deželne vlade Glantsch-nigga ter zveznega ministrstva za pouk, kulturo in šport Misarja, ki so vsi zastopali mnenje, da po avstrijskih veljavnih ustavnopravnih predpisih slovenski pouk v ljudski šoli v Celovcu ni možen, in po drugi strani zastopnika lije Messnerja-Zeichna, celovškega odvetnika dr. Seppa Bruggerja, ki je zastopal nasprotno stališče. Skupna argumentacija zastopnikov javne oblasti, ki je vsekakor dopuščala vtis, da je bila vnaprej dogovorjena, se je posluževala dveh glavnih ravni: formalnopravne, po kateri nima noben učenec pravne pravice za sprejem v tako imenovano „poskusno ljudsko šolo" (Ubungsvolks-schule), v katero sta Iljina starša hotela vpisati svojega sina, in da odklonitev vpisa zato nima nobene zveze z zahtevo po pouku v materinščini. V kolikor formalnopravna argumentacija ustavnemu sodišču ne bi zadostovala, pa so se potrudili odklonilno stališče utemeljevati še iz ustavnopravnega vidika, ob čemer so se včasih vedli bolj kot (do/je /m 2. struni) Nov poskus zavlačevanja Po Haiderjevi izjavi, da bo ustanovitev dvojezične trgovske akademije odvisna od rezuitatov pogajanj med dežeino in zvezno vtado 14. decembra na Dunaju, je včeraj tudi Haiderjev koaii-cijski partner, vodja ijudske stranke dr. Zernatto začei z zaviačevanjem ustanovitve javne dvojezične akademije: prediagai je trojezično trgovsko akademijo (nemško, slovensko in itaiijan-sko) in ta predlog skuša) predstaviti ce!o kot posebno podporo stovenski manjšini na Koroškem. ZSO je v prvi reakciji neresen predtog ostro zavrnita in ga ocenita za ponovni poskus zavtače-vanja ustanovitve trgovske akademije PREBERtTE 2 Obir: protest zaradi zadržanja Stovenije 3 Avstrijsko-jugostovanski odnosi med obema vojnama 4 Heute im Stovenski vestnik 4 8. decembra gtedatiška predstava KKZ 5 Koroška v zrcatu: pred spremembami v občinah Bitčovs in Škocijan 7 Tetevizijski in radijski spored 8 Odbojkarski pokat: ŠK Dob podteget Hypo VBK Kukov/ca; ,,/Va vo//o so dvojezična spr/čeva/a/ sni«. Mohar Spričevala morajo biti dvojezična! Zvezna ministrica za pouk dr. Hilde Hawliček je 18. oktobra letos na seji „Komi-sije za zadeve manjšinskega šolstva na Koroškem" po uradniku sporočila, da se na željo staršev k dvojezičnemu pouku prijavljenim otrokom lahko izstavijo dvojezična spričevala. S tem je sicer priznala pravico, ki jo nekateri starši zdaj že več let zahtevajo od šolskih oblasti, toda v bližnji prihodnosti še ni pričakovati splošne rešitve za vse k dvojezičnemu pouku prijavljene otroke. Zato je Strokovno združenje pedagoških delavcev s predsednikom Francem Kukovico v sodelovanju s SPZ, KKZ in Klubom sloven- skih občinskih odbornikov sprožilo akcijo, ki naj bi čim več staršem omogočila, da za svoje otroke prejmejo dvojezična spričevala. Strokovno združenje predlaga, naj ravnatelji šol o tej možnosti obvestijo starše, v primerih, kjer pa ravnatelji tega ne vedo, naj starši sami pismeno sporočijo svojo željo ravnateljstvu. Da pa ravnatelji ne bodo imeli „težav", je Založba Drava natisnila dvojezična spričevala, ki jih lahko naročijo pri Naši knjigi, Paulitsch-gasse 5-7, v Celovcu. Izkoristite torej od ministrice Hawličkove potrjeno možnost in za svojega otroka zahtevajte dvojezično spričevalo! Dvojezična šola v Celovcu /A' 7. ^traru) Obir: protest proti ravnanju Siovenije Srečanje slovenskih pravnikov treh dežel V Meh 77. /n 7 A. novefnAra 79^9 )e A//o v Ce/ovcM v A7ot/Mfouem /eAt.srt)e .srečanje .s7ouer;.sk/A prncn/- kou /z .S/o^en/je, 7ra/;je /n Tčoro^e. Ae/tosreMo pre<7 /ern je /rne/o Drn.s/co koro.Zk/A .s/ouerrsk/A praun/kou ^eoj rer/n/ oAčtt/ zAor. /z poroči je Mo razc/r/no, e/a je Ma njegova e/eja^no^7 v zae/nj/ po.s/otw e/o/n' <7o/raj z/^aAna, na eo/MaA pa je A// potrjen <7o^ee/anj/ oe/Aor. Avstriji - se je giasii Ti-chyjev strah - saj se morda tudi v Salzburgu ali Innsbrucku najdejo Slovenci, ki bi tak pouk zahtevali za svoje otroke. Tej Tichyjevi argumentaciji v imenu zvezne vlade sta v bistvu sledila tudi zastopnika deželne vlade in ministrstva za pouk in jo tu in tam še okrasila s pravnimi in zgodovinskimi podlagami. V neki repliki je dr. Tichy dodal, da je Žihpolje za slovenske otroke iz Celovca pravzaprav primerno mesto za šolanje, saj ni preveč oddaljeno od prestolice in tam obstaja možnost dvojezičnega pouka. Dr. Sepp Brugger je v svo- ljena s Slovenci in da je bila prav ta okolica prava zibelka vsega koroškega partizanstva. Tudi v vsem povojnem času so slovenski socialistični aktivisti izhajali pretežno iz teh predelov. Namesto skrbi in pomoči svoji izpostavljeni manjšini, pa ji Slovenija prispeva k povečanju brezposlenosti in oteženim pogojem kmetovanja. Koroški partizani smo ogorčeni in prizadeti zaradi slovenskega taktiziranja in brezdušnega odnosa do dela naše manjšine v Avstriji in zahtevamo ustrezne ukrepe vseh politično, gospodarsko in upravno pristojnih teles. Park dr. Joška Tischierja Celovški mestni svet je soglasno sklenil poimenovati prostor pred Modestovim domom v „Park dr. Joška Tischierja". S tem je ugodil prošnji Narodnega sveta koroških Slovencev. KOMENTAR US7MMMO SODEČE Po večč/e.set/emem spu- MJM - VMJ po prg- bivaDfva - si je A vsfri/sAo ustavno sočisče v zadM/Jh khh zopet priborho mesto, At' mtt prtpa&t.* po/eg v/at/e ta parlamenta je ustavno sotAsee /skupno z upravnim sodiščem) tretja in enakopravna sila v avstrijskem državnem življenju. Delitev državnik sil v legisla-tivo /parlament), ekseku-tivo /vlado) in pravosodje /ustavno/upravno sodišče) je duša in srce avstrijske državne samoumevnosti kakor jo je izdelal njen tvorec Hans Kelsen. Dokler je brez ugovorov vel/ni princip socialnega partnerstva, je ustavno sodišče spalo - v pravem smislu Aesede -spanje pravičnega. V zadnjik ietik, ki označujejo razpad socialnega partnerstva, je ustavno sodišče vse Aolj skrkelo za politične diskusije in se tako čedalje močneje zasidralo v zavest prebivalstva.' njegova spoznanja" /Prkeaatuis-se) so nemalokrat vznemirjala običajno politično ravnovesje med velikima strankama ter odprla vrata političnim sporom; tako v vprašanju časovne omejitve poslovanja trgovin, v vprašanju volilne pravice avstrijskih državljanov, ki živijo v inozemstvu, ali vprašanju dodatnega dohodka upokojencev, da naštejem samo tri sporne točke. Vsi ti problemi so zanetili vroče politične spore, ustavno sodišče pa je ob tem, navkljub političnim razprtijam, vztrajalo pri svoji, izključno njemu prisojeni pravici, da razlaga tozadevna ustavnopravna vprašanja ter zahtevalo novelizactjo sporne zakonodaje. Ustavno sodišče je tako postalo politični jaktor, ki mu ga avstrijska ustava tudi dodeljuje. V tej luči je treba videti tudi sedanji postopek v zadevi lija A7essner-Zei-chen. Kajti kotv vseh omenjenih postopkih, tudi v tej zadevi ne gre za golo razlago jbrmalne zakonodaje; kot so bila omenjena spoznanja ustavnega sodišča v zadnjih letih vedno tudi /dnevnopolitičnega značaja, velja to tudi za /Ijo Messnerja; ali ima pravico do izobraževanja v svoji materinščini v svojem domačem kraju ali ne - o tem, in o ničemer drugem, mora odločiti ustavno sodišče, /n ob tem njegovem „spoznonju"gn bomo vrednotili. državni tožilci kot pa enakopravne stranke pred visokim forumom: zahteva po slovenskem pouku v Celovcu češ da nasprotuje predpisom državne pogodbe in zlasti manjšin-skošolskemu zakonu, ker bi njena uresničitev pomenila odstop od teritorialne manjšinske zaščite ter uveljavitev personalnega principa, ki pa ga celo manjšina sama odklanja. Manjšinskošolska zakonodaja je začrtala območje, na katerem je dovoljen dvojezični pouk, v tem pa Celovec pač ni zajet. V primeru uspeha Messner-Zeichnove pritožbe bi pretila nevarnost slovenskega pouka po vsej „Vsaj zadnji dve leti je bilo dokončno znano, da tovarna Obir na Rebrci ne izpolnjuje pogojev za obratovanje po avstrijskih ekoloških predpisih. SOZD Slovenija papir, kot pretežni lastnik tovarne, je baje po svojih predstavnikih obiskal številne podobne obrate ne samo po Evropi in ni našel nobene ustrezne rešitve za nadaljno obratovanje tovarne z drugačnim proizvodnim programom, po možnosti na bazi lesa ali sanacije. Pač pa se je Slovenija papir medtem potegoval za reševanje podobne tovarne Magdalen pri Beljaku. Končni rezultati vseh teh „naporov" so zaprtje tovarne Obir na Rebrci ter brezposelni delavci in osiromašene njihove družine, za vedno oškodovani kmetje iz širše okolice zaradi vprašljivosti prodaje lesa. Vemo, da stvari niso tako preproste, kakor smo zgoraj zapisali. Vemo pa tudi, daje širša okolica Železne Kaple, kamor spada tudi tovarna Obir, najbolj strnjeno nase- Ko so se zbrati pravniki iz treh dežel, se je Modestov dijaški dom spremenil v dom pravnikov. Gostje so imeli poleg bivanjskih in prehrambenih možnosti tudi vse prostorske pogoje za delovno in družabno srečanje. Ob tem je Zveza društev pravnikov v gospodarstvu Slovenije izkoristila srečanje za izvedbo svoje redne skupščine, ki so jo kot gostje pozdravili predstavnik skupščine SRS dr. Janez Šinkovec, predsednik odvetniške zbornice Slovenije dr. Peter Breznik, predsednik društva JUS iz Trsta dr. Rado Race, v imenu koroških slovenskih pravnikov pa dr. Franci Zwitter. Tako dnevni red kot tehtna poročila in številni diskusijski prispevki so bili povsem v znamenju trenutnih teženj po reformah in po demokratični preosnovi dosedanje družbe- ne in politične ureditve Slovenije. Med različnimi pomembnimi sklepi in pobudami skupščine je za nas koroške Slovence in za slovenske manjšine sploh posebno pomemben sklep, da bo Zveza društev pravnikov v gospodarstvu Slovenije ustanovila poseben forum za manjšine, ki bo spremljal in analiziral dogajanje na manjšinskem področju ter predlagal in uveljavljal konkretne manjšin-sko-varstvene ukrepe in potrebne narodno- in mednarodnopravne dejavnosti. jem obširnem in temeljitem prispevku še enkrat povzel argumente, ki govorijo v prid dvojezičnemu pouku v Celovcu: podpisnice Avstrijske državne pogodbe so pri for-mulacji 7. člena izhajale iz perspektive, ki bi manjšino razvijala v kar se da veliki meri; tako je tudi treba videti današnji novi položaj, ki zaradi nujne mobilnosti na poklicnem in drugem področju posamezne koroške Slovence sili v nastanitev v Celovcu, neglede na to, daje bil Celovec že od nekdaj tudi kulturno središče (ne samo koroških) Slovencev; prav v tej zadevi tudi nikakor ne gre za oporekanje teritorialnega principa manjšinske zaščite, temveč - vsaj na šolskem področju - tudi za dodatno personalno zaščito slovenskega naraščaja, kije potrebna, če si oblasti nočejo naložiti krivde za zavestno ger-manziacijo otrok slovenskih staršev, ki so primorani, da se naselijo v Celovcu. Nadalje je dr. Brugger opozoril na spremembo občinskih meja v zadnjih desetletjih, saj je n. pr. bivša občina Vetrinj, ki je pred prisilno združitvijo s Celovcem še spadala v območje dvojezičnega pouka in v kateri je bilo k dvojezičnemu pouku prijavljenih do 30 otrok, zdaj izvzeta iz tega območja. Po vseh uradnih obljubah -je menil dr. Brugger-je treba 7. člen Avstrijske državne pogodbe razlagati tako, da se čim bolj zavaruje obstoj in razvoj slovenske narodnostne skupnosti. Zato pa so iznesena stališča uradnih oblasti še najmanj razumljiva. Dr. Brugger je člane ustavnega sodišča pozval, naj odločijo v smislu manjšini naklonjene pravne politike. Rok za izdelavo pismenega spoznanja ustavnega sodišča traja običajno nekaj tednov. Nekaj tednov napetega čakanja... V smislu namena srečanja so udeleženci izkoristili tudi priložnost za medsebojno osebno spoznavanje in strokovno in splošno informiranje. Drugi dan srečanja je bil posvečen neposrednemu medsebojnemu informiranju, ki je ob sedanjih zelo pomembnih dogajanjih v tem prostoru in zlasti na vzhodu še prav posebno potrebno. Tako je na novo potrjeni predsednik Zveze društev pravnikov v gospodarstvu Slovenije dipl. pravnik Franci Gerbec izčrpno predstavil za- Dr. Pavle ZaMatnik 70-tetnik Nekdanji ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, predsednik Kulturnega društva v Celovcu ter znani raziskovalec slovenske ljudske kulture na Koroškem, zlasti Andreja Šu-šterja-Drabosnjaka, je v torek praznoval svoj 70. rojstni dan. Številnim čestitkam k visokemu življenjskemu jubileju se pridružuje tudi uredništvo Slovenskega vestnika. Občni zbor novinarjev Koroški novinarji so prejšnji teden izvolili svoje predstavnike v sindikalni zvezi novinarjev. Novi predsednik je postal Bernhard Primosch, vodja lokalne redakcije ORF, njegovi namestniki pa so Gunter Lehofer (Kleine Zei-tung), lise Gerhard-Bromme (Volkszeitung) ter Manfred Posch (Karntner Tageszei-tung). Za slovenske novinarje opravlja po dogovoru funkcijo v glavnem odboru Franc Wakounig (Naš tednik). Slovenski novinarji pa so bili na zborovanju tudi iniciativni: občni zbor naj bi izvolil tudi častni svet, v katerem bi bila glavna urednika Heinz Stritzl (Kleine Zeitung) in Gerhard Stichauner (Kronen Zeitung). Slovenski novinarji pa so s posebno zahtevo tudi poudarili, da sta Stritzl in Stichauner „v manjšinskem vprašanju le malo prispevala k sožitju med narodnima skupnostma na Koroškem ter da sta imela v stanovskih vprašanjih mnogokrat sporne zadeve, kar gotovo ne prispeva k ugledu novinarstva." Po razpravi o tej zahtevi je občni zbor soglasno sklenil častni svet razpustiti. konsko ureditev novega sistema gospodarskih odnosov s tujino v Jugoslaviji. Stvarno in kritično je prikazal težko gospodarsko stanje v vseh njegovih dimenzijah in resno prizadevanje za izhod iz hude krize s pomočjo spremenjene zakonodaje. Nato je dr. Matevž Grilc govoril „iz osebnega vidika", kakor je sam dejal, o sedanji formalni in stvarni situaciji slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Pavel Slamič iz Trsta pa je prikazal pereča vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Zanimiva diskusija k vsem trem referatom je ponovno potrdila koristnost in potrebnost takih srečanj, tako na strokovni kot obče človeški ravni. Aktualni politični razvoj na vzhodu in prizadevanja za skupno Evropo na zapadu pomenijo vsekakor izziv, ki se mu nihče ne more izogniti. A)MA/)MMyA/ Mt/Z/Mg ..rc.sM/cc" ArAov m ČrMogorccv ^ A/osovM )c w?'/no. Ar/or vc )c o A MMpovcr/MMC/M ČM.s*M, 7. r/cc. o A 72. Mr/ ZMMic/ MM TrgM rcvo/Mc/)c, sc )c A/AAo cprM.s'M/, /c ZMAu) /oAAo AnAc Aru/ ZM .sAorM) prMZCM M/č. /Č/)MA prcpovcr// .sc )c MMMtrcč zArM/o AMA/A 20 r/o -70 Mt///MgMČCV P M .sAorM) AvMArM/ /oAAo MOv/MMf)cv, A/ vo /me// AtAAo <7c/o, .SM) .so j/m pro/c.s/M/A/ m<7c vo/)c o