Št. 75. V Gorioi, v soboto dne 17. septembra 1904. Letnik VI. Izltaja vsii1 tor»'k inHohotoob 11. ut i pri'iljioMiic /.a ini'Hlo tt«r <>l. ;l. uri pop. za dcždo. Ako pade na t;i dncva praznik izide dan pr«j ob (>. zveoVr. ttlanu po pošti prt>jtMii;in ali v Gorici n:i dom poäiljan cclolclno H '(, polls trio računijo po pctit- vrstah in sicer ako ne tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se vcčkrat tiskajo, ra<5u- nijo Hi' po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušlč. Tiska „Narodna tlskarna*' (odgov. J. Maruaič). Slavnost flesetletnice akaflemicnega in- štva „Lanica" v Ljibljaoi. Slavnost akadomičnoga druätva „l)a- nica", ki se je vräila te dni, jo krasno vspela. Udeležba pri slavnosti je pričala o notranji in zananji moči „Danice". V pondeljek ob y.,8. uri zvečer je bil po- zdravni večer v aalonu gostilne „Pri novem svetu". Prostorna dvorana je bila premajhna za doäle goste in mnogo jih je moralo ostati na vrta. Predsednik „Danice" stud. Capuder je pozdravil navzoČe, zlaati državno- zborska poalanca gg. Poväeta in Pfeiferja, goriäkega deželnozborskega poslanca Žup- nika g. Blaža Grča in deželnozborskega poslanca g. Arkota, dalje brate Hrvate, zastopnike hrvaäkega katol. akad. druätva „Hrvatska", bratsko druätvo „Zarjo", ki je prišla polnoättvilno na slavnost „Da- nice", brate Čehe, bogoslovce vseh slo- venskih aemenišč, ki so a svojim pri- hodom pokazali, da bota v bodoče svetno in duhovno raznmništvo delala složno na temelju vero in narodnoati, ter mnogo- Stevilne slovenske abitnrijente, katerih prihod priča, da ima „Danica" pred seboj ( krepko bodoönost. Temu govora Bledila je potem cela vrsta govorov drugih go- , vornikov, ki bo prinesli „Danici" pozdrave iz vseh krajev slovenske domovine. V torek ob deveti uri predpoladne bila je v uräulinski eerkvi bt. maäa, ka- tero je daroval prevzr. ljubljanski knezo- Skof dr. Anton Bonaventura Jeglič, in katere so se udeležili akademiki in drugo odlično občinstvo. Navzoč je bil todi miloat. krški äkof dr. Anton Mahniö. J Po maši vräilo se je v veliki dvo- rani starega atreliäca slavnostno zbo- rovanje, na katerem je bilo izvoljeno to-le predsedstvo: Častnim predsedni- kom je bil izvoljen državni poalanec g.Fr. Poväe. Prvim predsednikom pa je bil iz- voljen g. dr. A. Jankovič, drugim pred- i sednikom g. dr. Pavletič. Za dijaäka pod- predsednika sta bila izvoljena predsednik hrvaäkega kat. akad. druätva „Hrvatska" g. Opaljko in predsednik slov. kat. druätva „Zarja" g. A. Detela. Slavnostno zborovanje, ki se je pri- čelo ob 10. uri dopoldne, so počastili s svojo udeležbo: prevzv. knezoäkof dr. Jeglič, provzv. äkof dr. Mahnič, deželni glavar Oton pl. üetela, državni poslanci : Poväe, Pogačnik, Pfeifer, Žitnik, doželni poslanec Arko ild. Olvoril je slavnostno zborovanje s pozdravnim govorom predsednik „Da- nice" cand. phil. Capuder. Za pozdravnim govorom in dovršeni izvolitvi predsedstva govoril je najprej častni predsednik državni poslanec g. Fran Povše, ki se je zahvalil na svoji iz- volitvi za častnega predsednika. Slav- nostni govor pa je imel stud. phil. g. Vine. Marinko, ki je govoril o deset let- nem delovanju akad. druätva rDanice" ter o vzrokih, ki so poklicali to druätvo v življenje, med katerimi vzroki je bil jeden kulturni boj, ki se dandanes bije tudi na Slovenskem. Nato je govoril deželni poslanec in častni član „Danice" dr. Jan. Ev. Krek o nalogah katoliäkega dijaštva. Vsi govori so bili živahno akla- mirani. Predsednik g. .Poväe je končno izrekel iskreno zahvalo udeležnikom, po- zivljajoč slov. kat. akad. dijaätvo, da krepko nadaljuje svoje delo v „Danici", ki naj tudi ob svoji 25 letnici dokazuje, da je v njem ognjišče, ob katerem se lahko vnema mladina za vse lepo in sveto v korist nasega naroda. Popolndne ob 1. uri se je vräil v feßtavraciji „pri leva" banket, katerega se je udeležilo okola 200 oseb.| Vrsto napitnic je otvoril predsednik „Danice" stud. phil. Capuder, ki je na- zdravil častnim članom. Prvi so bili dr. Mahnič, vodja Poväe in posl.Žičkar; potem je imenovala wDanica" äe knezoäkofa dr. Jegliča, Andr. Kalana in dr. Kreka. Nato je govoril g. dr. Pavletič iz Gorice, kateri je napil Hrvatom in Čehom. Govorili so potem še drugi govorniki in med njimi Btud. phil. Nabelek v imenu Čehov in stud, theol. Talan v imenu Hrvatov. Zvečer pa je bil na starem streliSču komers, katerega ata ae udeležila tudi Blovenaka äkofa dr. Anton B. Jegliö in dr. Anton Mahnič. Kot zastopniki «-lovonskih Kaloliäko- i narodnih državnili in deželnih poslancov so se ud(»lnžili komorsa gg. poalanci : dr. Ivan Šuslersič, Jonip Žičkar, B. Grča, i Fran Poväe, Josip PogaČnik, Arko, dr. Krek, Demäar, dr. Žitnik in dr. Schweizer. Körners je otvorila ,.Drušlvena godba" z narodno himno „Naprej zastava slave", nakar jo predsednik drž poalanoc g. Poväe pozdravil hrvaäke, ceäke in «lo- venske goste ter povdarjal, da prva na- ' pitnica veljaj njemu, o katerem so si nDa- ničarji" v svesti, da posedujejo njegovo plemenito sreo, vinokemu druätvenemu pokrovitelju knezoäkofu dr. Ant. B. Je- gliču, katerega skrb je bila takoj, ko je prevzel vladikovino, da dobi prave in- teligence narodo, katerema nedostaje mož, ki bi v resnici sočustvovali ž njim. Na ti napitnici se je prevzv. knezo- äkof Ijubljanski v daljäem odgovoru koj zahvalil. Med drugim je rekel: Prepričan sem, da se bomo pod- pirali v stremljenju, da vzgojimo prave vzorne voditoljo naSega Ijudatva. Priza- devajmo si iti za resnico. Volja naäa je naäa glavna moč: kakršna je volja, tako je naSe življenjo. Resnica in ciatost srea naj sta v tesni zvozi, da »trasti z njima obvladati. Naj bi „Daničarjem" O8talo sree vedno cisto, vedno duäa čista, da bo moč v njej. Res, najprej jo treba sebe obvladati in urediti, kdor hoče druge vo- diti in urejovati. Temu govoru sledilo je burno plo- skanje med posluäalci. Zbor pa jo zapel Sattnerjevo „Naäo posem". Kräkernu äkofu je potem napil sta- rejäina „Danico" dr. Jankovič. Nato pa je počastil zbrano äkof dr. Mahniö 8 po- membnim nagovorom. Govor škofa dr. Mahniča biJ jo »prejet z veJikim nav- duäenjem. Ko se je polegel vihar navduäenja, ki ga je povzroöil ta govor, nazdravljal je jurist g. Pogačnik slovanskim gostom Cehom in Hrvatom, osobito, ker so naäi gostje zastopniki katoliške ideje med Slo- vani. Govornik je napijal bodoči slo- vanski in kräcanski Avstriji in oni dobi, ko bomo vsi Slovani zopet sinovi ene matere. nbriE^^MKrxnv^c _. ________¦ , ... i G. stud. phil. Robida je v pootičnih boHodah napijal zaslopnicam nežnega I spola, g. AU Lodonig pa imenom kat. i narodnega meäcanstva „Daničarjem". Med govori je spretno svirala Ijub- Ijanska drustvena godba; dovräeno so peli rnoäki zbor „Na vrelu Bosne", „Ave ' Marija", öesleroglasen mešan zbor iz opere „Gorenjpki slavček" s spremlje- vanjem godbe, „Angelus", zenßki rbor iz operete „Anuconte" a spremljevanjem godbe, medani zbori nKo bi rosica bila", „Nazaj v planinaki raj", „Lunica". Ti zbori so nudili občinstvu mnogo umet- niškega užitka. V tern oziru je poaebno gdč. Krna PovSetova vzradoBtila občinetvo z arijo pažeta iz opere „Hugenoti" in pesmico „Prva vijolicau. Akademiki so ji v znak zahvale poklonili dva äopka. Gospodične so prodajale narodni kolek, posebno mnogo so je odposlalo lepih „Daničinih" razglednic. S tem je bil oficijelni del komeraa končan. Po oficijelnem delu ae je vršilo pod i predsedstvom goap. dr. Jankoviča impo- I zantno stolovanje, pri katerem se je zopot navduäono pojavljala hrvaäko- slovenska vzajemnost. DoBtojno se je zaključila lepa slav- nost, ki je „Danici" v cast in ki ji bodi bodrilo k novemu delu ! Druätvu je došlo ob ti priliki od vseh slrani, in sicer ne le iz slo- venskih pokrajin, ampak tudi s Ceäkega, Moravskega in s HrvaÖkega vse polno i pozdravov in brzojavk, med temi ta-le iz , Ajdoväcine: | „Knozonadökof goriöki in duhovsöina, zbrana pri kanonični vizitaeiji na Otlici, pozdravlja „Danico" ob desetletnici, želeč nebeäkega blagoslova v proevit svete vere in korist naroda alovenskega. — Andrej, knezonadökof, Ličan, knezonadškofijski tajnik, Golazij Kodre, Rejec, Kromar, Kosec, Perjatelj, Plesničar, Poljšak, Cigoj, Gnjezda, Oswald, Jane, Mežnaraič, Franke, Novak. LISTEK. Med gorskimi orli. Pove8t izza ča8a hercegovskega ustanka. Ruaki: Fetnr Pt'trov. (Dalje.) „On je, gotovo je on !u odloöil aem, ko sem sliäal to puhlo, montepinsko na- pihnjeno tirado (frazo, rečenico). Govoril je dobro franooski, ali z italijanakim na- glasom, govoril je neznosno frajerako in bombastično, da je bila vsaka fraza vzeta ali iz kakega romana vikomta Poraon du Teraila, ali poätenejäega Xavier de - Montepena, teh dveh važnih špecijaliatev razhlinjenega sloga. Poželjivo ava izpila kavo in si pri tem opekla uata in grlo. Poživljajoča vlaga je takoj dejatvovala — izginilo je najino mrzlično stanje, ki naju je vzdr- ževalo umetno, ko sva bila izgubila vse oaoči. Čutila sva nepremagljivo željo po dnu. „Mon ami! to vendar ne bo slabo, Če zaspim tu pri njih?-* vpraäa me do- brodušni Prajor, pa se zlekne v polusnu in jedva dvigajoč zaprte trepalnice. Niaem ntegnil niti odgovoriti in pri- trditi mu, kar se mu pridruži duka in ga jame božati z milosrčnim odgovorom. „0 Bože, sir, kako se vi muöite in ' trpite! In vse to zaradi nas! — Vi ste žrtvovali zaradi nas vse te radosti in kra- sote, odločili ste ae, pa zapuatili ženo, angela — verojetno angela — da ae po- greznete v ta mračni hod. — No, ve- rujte, blagorodni ptujec, mi vai pojmimo in znamo oceniti vaäo žrtev. Vai ae bomo apominjali, da ae je pojavil tu — prav v sreu naših gor in snegov, sredi gladu in amrti — sem k nam — prijatelj in do- brotnik iz razkoänih srečnih dežel, da bi delil z nami naäe gorjö in naäe nevar- nosti, naSe trude in nedostatnosti... da bi nam pomogel...." Zaapani Prajor ae je le gibal in brezmi8elno pomežikoval z očmi na te sladke beaede. Bilo mi je žal tega dobro- voljnega trpina. „Lezite", rečem mu. „Oh! mon ami!" reče z nekim nav- daäenim vzdihom, Be zlekne in takoj zaapi. Za minuto je že hropel. „No, vi, milo8tni gospod", obrne se duka k meni, videö, da ni zdaj niö z Angležem, in kazoö nanj a Sirokim kre- tanjem pomilovanja in sočutja — „vi pa niste tak, vi ste naäe krvi, vi ste krepki.. .u 1 ,Ne, z^lo B'a^ aem," rečem mu s svoje strani; čutil sem nepremagljivo zeljo k snu in zavalim se spat. Ali nisem se nastajal dolgo ee spanjem. Vzbudil me je rahel udarec, pa neprestano äepetanje besedi „mon- sieur, monaieur". PreBtrašen ae vzbudiin in vidim nad me nagnjenega duka, ki ga je osvetljeval rdeč odblesk grmade. „Kaj pa je?'' vpraäam brzo. „Pst, pst! bolj tiho. Generalisimns se razsrdi, <5e izve, da aem vam pokazil sen ; ali miloalni gospod, to bi bil zares pre8topek, ko bi vam radi Morfeja odvzel podobni prizor__ Poglejte in poalu- Sajte....« „Salamina !u mislil sem, prav ne- voljen na duka, da mi je tako brezob- zirno ruäil moj najslajäi sen. „Kaj pa je lakega?" pomrmram in ni se mi dalo dvigniti se in odproti oči. „EpiČon prizor, milostni gospod, doatojen teh herojiönib legend ki....M „Vrag ga vzemi zdaj — ta prizor." „Ali treba vam vedeti, kaj se godi." „Kaj se godi ? Govorite brže in pustite spati." Duka se prituli celoma do mojega uäesa. „Les Tures, monsieur!" Sepnil je skrivnostno. StreBem se. „Kaj so nas Turki napadli?" nNe, ali gredo. Glejte, priäel je___" Dvignem se in oäinem s pogledom okoli sebe. Velikanska grmada je gorela kot prej. Nihöe iz prisotnih ni spal, vsi bo Bedeli in radoredno posloäali. Peko, miren kot vedno, je aedel se svojo večno lulo v zobeh. Njegov mirni a ostri pogled je počival na možu, stoječem kake tri ali ötiri korake pred njim. Pogledi vsoh osttilih bo se oflredotočili na tem človeku, ki je priäel gotovo z važno novico. Zunanjost tega človeka je bila zelo čudna. Nosil je zelo oguljeno, luknjaslo čr- nogorsko „bjelačo" (bela suknja), hlače dokolenice, na pleöah „struko" (ogrtač), v roki orožjeiz kratka: vse kakor je trebalo. Posebno čudno podobo pa mu je dajala ČrnogorBka čepica, ki se je bila izpreme- nila radi dolge alužbe v ploščnati Bvitek neznane barve, imel jo je pritrjeno k glavi z neizrazno zamaščeno mrežasto ruto, zavezano pod brado. Ta babja podveza je tako malo priatojala temu srepema licu in vsej suhljasti ali träasti postavi, da je bil pogled straäen, ali vendar ne smešen. Mož je stal oprt ob orožje, (Dalje pride.) Dop i si. /z Gorlcp. — (Postržki iz ätu- dontove „kritike".) — Začenjam pri n( resnici, brez katere ne more izhajati student Feigl. Jaz sem mu povedal, da je pri sklepni maäi na gimn. razen dijakov sodeloval (nenaproäen) le en godec od vi?eh treh v „Soči" navedenih godeb. Menil sem, da je napisal student v prvera dop. n eve do ma neresnico, a sodil sem ga premilo ; on trdi naprej, pišoč : „0 dijaäkem orkestra ni govora tarn, kjer sodelnje toliko in t o- 1 i k o tuj i h mo č i j." Razen za to neres- nico ga pa doleti le v naprejänjem stavku, kjor se »am osmeäi, trdeö, da je nastop dijüskega orkestra v cerkvi vse kaj drugega nego nastop „Sočine" glasbene Sole na Čitalničnem odru. In zakaj ? 1. Ker ni igralcev v cerkvi videti (aha ! student Feigl godbe no posluäa, ampak le gleda.); 2. Ker so učenci glasb. sole neizurjene moči (aha! zdaj so mu dijaki-godci naenkrat umetniki!); 3. Ker so imeli glasb. Sole učenci pokazati ob- činslvu, kaj so se naučili med letom (aha ! in dijaki-godci so morda imeli ka- zati, česar se bodo še učili!); 4. Ker je dijaški orkester le sodeloval (aha ! glasb. učenci torej niso „s o delo v a 1 i", ampak najbrže „s o m i ro vali", in oni elemen- tarni izpitček sta delala učitelja sama t); 6. Ker pri maäi ni älo za to, kaj kdo zna (a tako ? kdor torej javno nastopi, nima pokazati, kar zna, ampak, česar ne zna ? No, ta je tndi lepa 1) 0 Feiglicku ! Pereaa se drži še preveč otroäko mleko. Slednjič naj si zapomni student Feigl to-le: Ako je pred leti izvaba Krednješol. mladine v „Sočine" pevske kroge izpodletela, ni zakrivil tega učitelj petja, ker to ne leži v njegovem delo- krogu, niti v njegovi moci, ampak za- prečil je to profeaoraki zbor, prisiljen po äolskih predpisih. In kako je imel prav, kaže poznejäi dvomesečni zapor „Soči- nega" koncertnega mojstra St. — Feiglnu pa najmanj prisloji sumničenje koga dru- gega, da „zavira privatni pouk äolske mladine", ko jo bil on med istimi „So- činimi" emisarji, kateri so imeli nahuj- skati äolsko mladino ter s tern zaprečiti od mladine ?amo prostovoljno naproäeno in od gimn. ravnatelja dovoljeno alovensko petjo. Grdo nepoäten je isli, ki napada koga v javnem časniku, da ne opravlja svojih dolžnoati, ko ga je z vso močjo za hrbtom zaviral, da bi ne delal toga, kar presega njegovo dolžnost VI — Capilo, signore Gaelano?! — To prepuščam Feiglovema štadentu v razmiäljevanjo kot spomin na njegov prvi pope rili nafctc p glasbenega „sokritika". Iz Dornberga. — Naše občinBke volitve so dne 12. in 13. t. m. za kato- liäko-narodno stranko nevgodno izpadle. Podlegli smo, če ludi amo bili z naäim ljudstvom do polnoči v večini ; podlegli smo grozovitemu navaln ptajcev Prvač- kovcev, katere so še o polnoči iz spanja budili ter na voližče vozili. Razmerje glasov je tako : V 1. razredu naäih lö, „liberalcev" 16; v drugem naäih 43, na- sprotnih 43—47; v tretjem, tu je bila borba od 8. zjutraj do 1. popolnoči, naäih 150—165, nasprotnih 166-161. Toraj so Jiberalci" zmagali v treh razredih 8kupno z 7—11 glasovi večine. Naäi od- i paduiki so plahi in prepadlih obrazov , lezli z volišča, kakor da bi nosili na čelu pečat izdajalca Iäkarjota. Nepravilüosti so se godile velike v vseh treh razredih, posebno pa v tretjem in v prvem, ker ni bilo vladnega komi- sarja. In če bodo volitve razveljavljene, ne bo drugače, kakor da pride komisar iz Gorice, ker s lakim komisarjem, ki slhbo čita, pisati pa menda celo ne zna, ' ali pa tako slabo, da Ham svoje „ärifte" ne pozn«, ne bomo tudi pri drugih vo- lilvah, ako bodo, nič opravili. j Bogato žetev pri teh volitvah so imele nečednosti, kakor: laž, obreko- vanje, podkupovanje, izdajstvo, žuganje, ovaduätvo, žrtje, posehno pitje in Se mnogo drugega, kar je pa bolje, da se zamolči. Gorje nam, ker je lažiliberalizem v nekdaj tako jedino občino zasejal toliko hudega, provzročil toliko grenkih solz po družinah radi zapravljanja, prekli- njevanja, zmirjanja in sovr^tva med gospodarji in sosedi. Bo ÄJiäj bolje? Kdo more to vedeti! Uöitelj Križman in njegov poslušni sluga, kojemu je menda zdaj do dobrega „odprl oči", sta se prepričala, da jn je ljudstvo obsodilo ter zavrglo. Liberalna lista župana Berceta jo dobila od domačih volilcev samo kakih 50 glasov in čez 100 ptujih od „liberalcev" iz Škrbine, GradiaČa, Prvačine in Batuj. Naäi glasovi 155 pa so bili razun 3 ali 4 vsi domaöi. G. Berce, ako bote So županil, povejte, čegav žapan bote? Ali ne kraäko-gradiäko-prvaäki? V vseh treh razredih nimate čez sto domačih glasov, mi pa štejemo in imamo čez 210 eamih domačinov. Hvala vam, vrli, značajni in nevpogljivi Dornberžani. Vi ste res ob- čudovanja vredni, da ste zoper ätiri ob- čine se tako junaško držali. Ako vas zopet dolžnosi pozove na voliäce, da noben ne odpade, noben ne vmanjka, da zopet svetu pokažemo, da smo kre- menit značaj in ne obračamo plašča po vetru, kakor nekateri, ki so danes to, julri drugo, kjer jim več nese; ki so kupljivi za vsako ceno, bodisi cast bodisi denar bodisi pijačo. Naäe ljudatvo je toraj jasno govorilo ter Križmanov in županov „liberalni evangelij" obsodilo in zavrglo. Ali niste zdaj g. Župan zadovoljni? Imate-li mirno vest ? — V kolikor Vas bodo „naprednjaki" Rpoštovali in obrajtali, se bo morda že v kratkem pokazalo. Ne zabite, da imate ob svoji strani moža, kterega ste bili pred par leti od tajniätva odstavili, in ta mož ne pozabi rad sra- mote, katero ste mu bili tačas napravili. Pomnite tudi, da ste se nekdaj s Križ- manom kakor pes in mačka gledala ; že veste zakaj. In Križman tudi ne pozabi rad. Ztfoditi se Vam prav lahko utegne, da, oelo trdim, da se bo prej ali slej ?godilo, kakor pravi Nemec : „Der Mohr hat seine Schuldigkeit gethan, der Mohr kann gehn", po domače: Berceta ne potrebujemo vtč, in zato dajmo mu — breo! Volilec. Iz Sovodenj, dne 12. sept. 1904. — (Republika v Sovodnjah.) — Kakor sem zadnjič obljubil, hoöem danes torej nokoliko izpregovoriti o famozni obravnavi, ki se je vräila pred dvema tednoma pri zaprtih vratih predgoriäkim okrožnim sodiäcem, katero je naperilo c. kr. državno pravdniätvo proti nekemu naäemu (petemu) podžupanu zaradi raz- žaljenja Njeg. Vcl. na o vadbo naäih „naprednjakov", ki so hoteli na vsak način maščevati se nad jiui neljubo OHebo. Res ža lost no je, da se po- služujejo colo osebe cesarjo- ve naäi „napred njaki" v boju z nasprotnikom, a äe žalostne- je pa je, da se očitno neresnice poslužujejo in bi radi s to ugonobili svojega nasprotnika. — Nismo verovali, da privede člo- veäka strast in zagrizenost človeka do tako skrajne meje maäcevanja, ki res ni lepo; a ta ovadba naäih „naprednjakov" nas je prepričala, da jim je zamrl vsak čut pravičnosti in moža- t o s t i; li so sedaj izgubili ne le pri naših pristaših, ampak tudi pri svojih ovčicah še tisto malo ugleda, kateregaso do sedaj imeli. Junak cele te obravnave je bil dobroznani zagrizeni „naprednjak", ki sedi kot prvi podžupan v naäem sta- reäinstvu in, ako se ne motimo, tudi Clan izvräevalnega odbora „narodno-napredno" stranke v Gorici. Kaj je torej dalo povod tej ovadbi naših „naprednjakov" na državno pravd- niälvo? Poslušajte! Mcseca maja tega leta je sklical župan starešine k seji, ki pa so ni vršila zaradi premajhnega ätevila navzočih udov. Za dva dni kasneje skliöo Hpet stareäine in namestnike, a takral je izpustil v okrožnici ätiri naäe u d e. Naäi stareäine niso torej smeli iti k seji ker nepovabljeni. To, za njih žaljivo županovo postopanje se jim je jako sumljivo zdelo. Dva dni poprej so bili k seji vabljeni, danes p&- že ne več. Sklenili so, da gredo sicer jV1" povabljeni vseeno v sejo. Seja je ^ določena na neko nedeljo meseca maja ob 7. uri zjutraj. (Čujte ! Ob 7. uri zjut- traj 1) Ko pridejo naäi v občinsko dvo- rano, jim župan reče, da oni so iz stareäinstva izključeni. Kdo jih je izkljuöil, nam ni znano; oblastva gotovo ne; o tem smo trdno prrpričani. Najbrže sta jih izključila župan in pod- župan kar na svojo pest zato, ker ne trobijo v njiju korumpirani rog. Naäi stareäine seveda se niso zadovoljili samo z beHodo, da so izključeni, marveč so zahte- vali pismenoodpoved in vzro- k e, zakaj so iz stareäinstva izkljnčeni. Tch pa sejim ni hotelo povedati Nato so naši rekli: „Dokler ne vemo, zakaj smo izključeni in dokler nimamo pismene od- povedi v rokah, imamo pravico se ude- ležcsvali stareäinstvenih sej. Torej dotlej mi se ne odstranimo". Na te besede pa je začel znani „naprednjakM-podžupan jako žaljivo govoriti o naäih možeh, da ne delajo poäteno ild. Zdaj pa je nastal ogenj strehi. Vpitjo je začelo na levi in desni, naäi možje so vračali županu in podžupanu šilo za ognjilo in tako rezke so padale po „naprednjaäkih" hrbtih, da sta jih župan in podžupan na kvintale nesla iz občinako dvorane. Gotovo jih nista še v svojem Življenju toliko ostrih pa resničnih sliäala. — Ko se je hotel naä peli podžupan odslraniti iz občinske dvorane in se je pri ti priliki tudi pokril, ga ustavi prvi podzupan-„naprednjak" in mu reče: „Ali ne vidite, kaj je tarn, du ste pokrit?" pri tem pa pokazal s prstom na steni visečo podobo cesarja. Naä pod- župan se je pri teh besedah obrnil proti podobi cesarjevi, del klobuk na županovo mizo ter rekel : „Že ker ste me ustavili, oalanem pa tukaj !;'.— To je bilo vse. Zdaj pa poglejmo, k«ko so naäi „na- prednjaki" zatožili naäega podžupana na državno pravdništvo. V obtožnici je bilo rečeno, da naš peti podžupan se na be- sede prvega podžupana ni odkril, so obrnil proli podobi cesarja, zamahnil z rokama proli nji ter rekel: „A kaj je to meni mar I" Poglejte, ljudje božji, ali je rao- goče r<'snico bolj zaviti, nego tako? Ali ne odaeva že iz tega golo maäcevanje 08<*b, ki ko samo v pravičnosti popol- noina propale, ki bi hotele pahniti v ne- srcčo nasprotnika in njegovo družino ? ! Državno pravdniätvo je seveda za- čelo koj sodno preganjali naäega podžu- pana in zaprosilo informaeijo pri c. kr. okr. glavarstvu o njem. Poglejto pa, kako ppričevalo je dalo glavarstvo o njem: l'odzupan je najvočji hujskač in zdražbar v občini, prepir- Ijivec, ki ga noben ne mara. Seveda, glavarstvo so jo informiralo pri županstvu, to pa ga jo tako opisalo, ka- kor smo omenili, kar jo pa popol- no ma n e o pra v i č en o. Kajti naä peti podžupan je poälenjak, da malo ta- kih. Spoštovan pa je pri nas stokrat bolj kot župan in podžupan. Saj so prav na eklatanten način to pokazale zadnje vo- litve, pri katerih ni župan dobil nobo- noga glasu, naš pdžupan in naäi možje pa skoro vse. Priäla je obravnava. Povabljenih je bilo 13 prič, od katerih je 9 s prise- go o d 1 o <5 n o z a n i k a I o, da bi bil naä podžupan izustil zgoraj omenjene besode in da bi se ne odkril. 4 price pa so tudi s prisego odločno trdile, da jo izustil omenjene besede in da se ni odkril Pripomnimo, da je še 6 prič na razpolago, ki potrdijo, kar je prvih 9 priö izpovedalo. Izid obra\nave je bil ta, da jo bil naä podžupan oproačen. — Komontarja o prisogi in pričanju nasprotnikov, ne piäemo. Tega naj si vsak sain napravi Tako je končala ta obravnava. Ka- kor Btrela jih je zadela. Zdaj pa se jim hlačice tresejo . . . Navajeni so bili zme- rom biti na vrhu, kot olje. Ali enkrat je priäla tudi pravica na dan, vkljub temu, da imajo po raznih oblastvah v Gorici gotovih zaäcitnikov ... In tako počasi bodo postali naäi nasprotniki krotki in ponižni kot jagnjeta. Treba jim je dobro stopiti na rep, da močno zacvilijo. To je za njih najbolje zdravilo. Imeniki za nove občinske volitve so že razpostavljeni. Naj stori vaakdo svojo dolžnost. Na dan teh volitev mora biti naäa zmaga äe slavnejäa kakor zad- njič. Združimo se vsi v močno metlo, in na gnojiäce s smetmi iz hiäe, kamor edino spadajo. Gospodarnik. Iz Mima. — Slučajno sem dobil sobotno ät. „Soče" v roke. Začudil sem 8e I Nič manj kot na petih krajih se za- dira v naäe druätvo in v slavnost raz- vitja naäe zastave. PrviČ pravi, da naäa narodna za- stava je plapolala na zadnjom mestu. Naj opiäem tukaj, kako je bilo v tern oziru napravljeno. Ob uhodu na dvoriäce pla- polali sta dve 4 m dolgi narodni za- alavi. Na sredi dvoriäca bila jo 5. velika narodna zastava. Na poslopju nad dvo- riäcem ste bile dve narodni, dve cesarski in ena papeževa zastava. Na odru je bila ena naäa kräc. socijalna bela, okoli nje pa 14 malih narodnih zastavic. Bilo je äo 30 druzih malih narodnih zastav, 40 narodnih balonekov in 140 melrov pa- pirnatih narodnih verižic. Bilo jo tako- rekoč vse narodno. In vondar se drzne brezobrazni dopisnik celi svet farbati, da amo pokazali v tem oziru brozdomo- vinstvo. Na drugem moslu pravi „Soča", da jo naše društvo zloglasno. No, pred par moaeci jo pisak, da ga sploh ni, sedaj pa je po^talo v tako kratkem casu zloglasno. Nadalje piäe, da jo priäla na našo slav- nost velika večina ljudi iz radovedno9ti. No, mi pa pravimo, da so priäli vsi iz radovednosti. Vsak je pri^el, ker bi rad kaj izvedel, torej iz radovodnoati. Zakaj pa k vaäim priredttvam ne pridejo ljudje ne iz radovednosti in tudi ne iz drugega namona? Spomnimo vas na zadnjo veselico „Ipave", kjer ni bilo niti äoalino ljudij, kakor pri naäi slavnosti. Kaka udeležba jo bila pa v nedeljo v Devinu,? Če je bila pri nas klaverna, bila je v Devinu ničeva. Nadalje piäe : ,Niti z rnozincom nismo ganili proli njej (kar ni ros), kaj äe bi bilo, Co bi se primomo reagiralo na to „katoliäkoa izzivanjo v Mirnu, polem bi bil Lampek tekel!" Ha, ha, kukavice, zakaj niato prisli? Saj je bila slavnoat javna I Ali, povemo ti, pro- dragi Drojčo, da tudi če si pripeljal celo bando v Miren. Lampe bi vseeno ne lekel, ampuk teči bi moral kdo drugi, mogoče bi so brado od sile izgubil. Le pridi ti, če si upaš, v Miren, in videl bodeS, da jo groz'lje ne za Lampeta ampak za te prekialo. Sicer pa je že sineäno, kako si de- mokrati in „liberaler' eden drugemu izza kulis očitajo, zakaj da niso priäli raz- grtijat. Povabimo vas, da drugi krat, ko kaj priredimo, pridcte obojni. Opozarjamo pa vas, da prinesete na čevljih dobre podplale. Da, krasno je uspela ta naäa ulav- nost in to jih peče. Toda zastonj. Mi grcmo naprej, mi gremo naproj, mi mladi. Politični pregled. Sklloanje deželnlh zborov. Dunajski uradni list „Wiener Zeitung" priobčuje ceaurjov patent, s ka- terim se sklicujejo deželni zbori kakor sledi : Koroäki in šloaki doželni zbor se aklicujeta na dan 19 t. in., solnograäki in spodnjeavstrijski na dan 20. t. m., go- risko-gradisraiiHki in istrski na dan 21. t. m., ätajerski in moravaki na dan 26 t. m., kranjaki na dan 27. t. m, galiäki in prcdarelski na dan 30. t. m., zgornje- avatrijski na dan 3. oktobra, ceäki in dal- malinski na dan 6. oktobra, bukovinski na dan 10. oktobra. Istrski deželni zbor zboroval bode v Kopru. Italljanskl prestolonaslednlk. ltalijanska kraljica Helena jo v öe- trtek ob 11. uri po noči povila sina, ka- teremu bodo dali ime Humbert s pri- devkom piemonteäki princ. Dogodkl v Macedonljl. Poslaniki velesil vztrajajo pri svojih zahtevah, da se mora ätevilo orozniäkih častnikov v Macedoniji pomnožiti, kar 1)0 tudi morala Turčija vkljub dosedanjim ugovorom v najkrajaem času storiti. V Pnzrendu se je nabralo že nad 1000 oboroženihAlbanov, ki jihpreživlja mestna uprava. Po ulicah hodijo oboreženi, s čimer demonstrirajo pioti prepovedi no- siti orožje. VoditMja Albancev sta po- begli orožniški stotnik Hamadan Zaskok in albanski dijak Arif Nezir, ki ima bajo protekcijo na soltanovern dvoru. To dni sta ta dva privedla h gavernerja depu- tacijo, ki je zahtevala, da se pošljejo domov vsi prognanci, da se izpuste vsi zaprti, odpravo davkov od živino, refor- mnih sodišč v Prizrendu in Ljumi, kri- stjanskih orožnikov in policajev, zvonov iz pravoslavnih in katoliäkih cerkev, katoliških šol in usmiljenk. Guvorner je odgovoril, da zahtcvo brzojavno sporoči vladi v Carigrad. Rusko-japunska vojska. Okolo Mukdona in Liaojanga jo äo vedno vso mirno. Listi pa prinašajo šo vedno podrobnejša resnična in noro.snična poročila o bojih pri Liaojangu, kor jim manjka novejših poročil o dogodkih in o gibanju vojnih čet, bodisi ruskih, kakor tndi japonskih. Po nekaterih poročilih so Japonci zadnje dni zaastavili svoje pro- diranje. Tako poroča ruska brzojavna agentura, da so ji doäle od privntno strani vosti, vslod kalerih bi Japonci opustili namoravano prodiranje proLi se- veru. Japonske predstraže so namreč zapustilo vas Šaho in so se vrnilo zopet v Jantaj. Glavne japonske sile so so utaborilo v Liaojangu in v njegovi oko- lici. Iz toga se sodi, da so Japonci po bojih pri Liaojangu tako zelo utrujeni, da bo primorani nadaljno prodiranje opustili. Polkovnik Güdke pa .je dne 14. t. m. brzojavil „Berliner fagblattuu : Rugke glavne vojne čete so nahajajo pri Tienlinu. Japonci pa so vstavili svojo prodiranjo. Kakor se zatrjuje v ruskem glavnem taborn, so so premaknili Ja- ponci le kakih 10 kilometrov od Liao- janga proti severu. Japonski rnar.Sal Ojama pa je brzojavil v Tokio, da se utrjujojo Rusi na obrežju reke Hunho. Po najno- vejših vesteh razpolaga sedaj Kuropatkin čez 200.000 vojakov, ker sta prispela tja zadnje dni še dva ruska voja. Baltiška eskadra. „Ber. Tageblatt" poroča iz Petrograda: Raska baltiška eskadra se ustavi dlje Čaaa v Revalu, preden odpluje v Vztočno Azijo. <> * AngleJiki dopisnik o japonskih iz gubah. Dopisnik „Daily Telegrapha", ki je bival dosedaj v japonskem glavnem atanu, poroOa iz Tientaina, da so Japonci svoje izgube pri Liaojangu očitno pre- nizko napovedali. Izgubili so najbrž 30.000, ne pa 17.000 mož. Dopisnik do- H'avlja, da ni nikakor dokazano, da bi bili Rusi rabili dumdum krogle. » Iz Port Arturja. Brzojavka generala Steselja na carja od 28. avgusta poroča: Včeraj ob 3. uri zjutraj so napadli Ja- ponci med silno ploho naäo pozijo na levem krila, toliko utrdbo kakor tudi goro Kudiančan. Napad je bil na vseh točkah odbit. Izgubili smo le malo vojakov: dva vojaka sta bila ubita, dva častnika in 98 vojakov pa ranjenih. Vse ranjence smo pobrali ter so nahajo v bolniänici. Trupla japonskih vojakov pokopujejo naše četo, toda Japonci ovirajo to delo ter slro- 'jajo na sanitetne vojake, ki nosijo seboj zastavo rdečega križa. Druga brzojavka generala Steselja od 2. t. m. poroča: Danes po noči je sovrazno topniätvo napadlo ob enem visoko in dolgo goro ter vtrdbe, ki se nahajajo v bližini. Sovražno sprednjo stražo je naäa izve- stiteljna četa še pravočasno zapazila. Takoj Brno pričeli na sovrazno topništvo streljati. Neka sovražna kolona, ki je prodirala za sprednjo stražo, je naletela na podzemske mine, ki so automatičnim potom eksplodirale. Mnogo Japoncev jo zlotelo v zrak. V eni uri je bil napad odbit. Naše izgube so bile neznatne. Ranjeni so bili en častnik in sedem mož. * * Generaini štab razglaäa, da je ne- resnična vest, da je bil general Miščenko v zadnjih bojih ranjen. * ¦ Doslej še ni nobenega oficijelnega poročila, da so Japonci ujeli gonerala Sasuliča in 3500 mož. ¦ * . p !f P.ort Arturja. — Glasom poročil I,"1 ^rturja ni bilježiti tarn nikake Bpremembe v položaju. List „Novi Kraj" naHif" P01"0*8» da so ruski strolci na- hovih ,PTe ter jih Pre«nali iz nji- *VaL Fdb pri vodovodni reduti ter uirabe razrušili. Od 28. maja naprej so se na ustju rek na Kamzatki vočkrat pojavile ja- ponske barke. Srodi junija se je pri vaseh Javino in^alijano, ki lože na zapadni ob^u. \/laotoka izkrcal japonski poročnik Gu^L. ¦ z 150 reservisti, ki so imeli seboy ladi topove. Japonci so oplenili obe vasi, pregnali probivalco tor objavili neki proglas s pozivom, naj prebivalstvo prizna vrhovno oblast Japonske. Na strehi noko kapele v Javinu so razobesili japonsko zastavo ter proglasili, da pripada to ozemlje Japonski; kdor bi tega ne pri- poznal, da zapade smrti. Dne 13. junija je bila iz Petro- pavlovska odposlana neka ladija pod po- veljstvom reservnega poročnika Šaba s 100 možmi milice; iz Boläerjeska je pa odišel po kopnem pod poveljstvom ne- kega podčastnika oddelek močan 100 mož. Dne 2(i. julija sta se združile obe četi nedaleč od Javina, sta Japonce po- razile tor vjele voditelja japonskega po- ročnika Setseki-Bundsi. Na naäi strani je bil eden mrtev, štirjo pa ranjeni; Ja- poncev jo bilo 17 ubitih. Ranjence so vzoli seboj Znstava in proglasi so bili odstranjoni. Rusi so zažgali pet japonskih bark tor pobili 30 Japoncev. Domače in razne novice. Novi tržaSki nnmcstnik. — Isti isti, ki so pred par dnovi z vso odloč- nostjo trdili, da je imenovanje knoza Hohenloho tržaškim namestnikom žo gotova stvar in so vedoli celo povedati, da se jo jel isti žo seliti, isti listi pra- vimo, pišejo danes, da so šo prav nič ne ve, kdo bodo prihodnji tržai^ki na- metsnik. Spljotsko „Jedinstvo" pa je do bilo neko poročilo, v katerem se trdi, da pride v Trst sedajni dalmatinski na- mostnik baron Handl, češ, da je postal v Dalmaciji nemogoč. Osebna vest. — G. dr. Aleksij Rojic vrnil se je te dni z letovišča v Gorico tor ordinira odsloj zopet po stari navadi. Imonovaiijc. — Učiteljem telovadbe na c. kr. učiteljišču v Kopru je imenovan gosp. Adolf Schaup iz Gorice. Imeiiovnnjc. — Katohetom na hrvaski gimnaziji v Pazinu je imenovan žapni upravitelj v Lovrani preö. gosp. Fran V rancolla. Verouciteljcm na idrijski moslni realki jo imenovan g. Andrej Plečnik. Za „Sohki Dom" so plačali pred- sedniStvu: dekan in kaplana v Gerknom za sept 3 K ; družba „Slovenska besoda" v Gorici 1 K 35 h. Upravništvo je prejolo: oslanek brzojavnega pozdrava „Danice" po knozo- nadäkosu in duhovšČino, zbrane na Otlici K 8 50 (ravno toliko za „Alojzijeviače"). Srčna hvala ! Javcii Ijudnki nliod, ki ga priredi akad. lor. druätvo „Adrija" v Kojskem, se vrži julri, dno 18. t m. ob 2. ari po- poldne v prostorih gospoda Mariniča. Dnevni red: 1. Slovonsko äolstvo, 2. Narodna izobrazba. Brici, prihitite na shod, da se iz- javite tudi Vi za naše zahteve! IV. izrcdni občnl zbor akad. fer. društva „Adrija" se vrši v sredo 21. t. m. ob 9. uri predpoludne v prostorih „Goriške čitalnice". Dnevni red; 1. Či- tanje zapisnika; 2. Poročilo odbora in odsekov;3. Volitev ;4. Slučajnosti. Gostjo dobrodošli ! Odbor. Učitcljskl shod. — Kakor se nam j© povedalo, imeli bodo učitelji naše de- žele dne 21. t. m. v nasem mestu svoj shod. Bavil se bode najbrže z vpraäanjem zboljšanja učiteljskih plač. Narodni kolck. — Akad. fer. dr. „Adrija" je sklenilo, dajati onim trgovcem in trafikantom, ki bi bili pripravljeni vsprejeti v prodajo „Narodni kolek" na zahtevo primeren popust. Narodni kolek se naroča pri pravniku g. Ant. Cigoja, ulica Formica št. 12. Trpiiičenjc konj. — • V četrtek popoludno so je pod vozom, naloženim z opeko, udrl jedon onih mostičev, na- pravljenih čez jarka, ki ločita poti za sprehajalce od ceste za voznik© na Fran Josipovem tekališču. Voznik je bil hlapec g. Ušaja, neki 23-letni France Spazzal. Ta je začel hudo pretepati konja, ki nista mogla izvleči voza, ko- jega kolesa ao so preveö zarila v blato. Ko ni šlo s pietepanjem, vrgel jo Spazzal nekoliko ostružja (oblanja) pod konja ter isto po3 njima zažgal. Nekateri ljudje, ki so bili priča takomu neusmiljenemu in brezsrčnemu dejanju, začeli so na Spazzala vpiti, tako da je moral konja izpreči. Objednem pa so ga naznanili redarstvu. Naliv in strela. — Ože v Bredo zvečer padal je v naäem mestu dež, kakor bi ga lü b&° B ökafom na zemljo, a padal jo mirno brez votra, brez bliska in brez groma. V Čotrtek pa \ je tudi močno bliskalo in grmolo, a na- live, ki so se predpoludne trikrat pono- vili, spremljal jo so precejSen voter, ki jo pihal od se era. Voda jej tekla po ulicah kakor ^< potokih. Nekaj minnt pred poludnom pa je udarila strela dvakrat v našern mestu. Jodna udarila je v vojašnico domobrancev, 1 pa ni napravila mnogo škodo. Pokvarila je le nekoliko uro in pa odtrgalala ne- koliko ometa v podstreäju. Draga pa je udarila v jako lepo cipreso v mestnem vrlu ter jo razčesnila, tako da jo je potem voter podrl na tla. Plaz je zasul pri Grahovem žo- lezniäkega delavca Hrvata, A'oksandra Djukoviča. Kopali so namroč v nekem zaseku. Ko se jo zomlja usula in spravila pod ne nesrečnega Djukoviča, dočim so ostali v pravom Času zbežali ter so reäili. Orožniki so pnpcljnli predvče- ranjem po noči iz Kojskega v tukajšnjo zapore Antonijo Persoljo, Franceta Per- Holjo, Antona Persoljo in Francota Sim- siča, kor so na sumu, da so vzeli ne- kemu mladeniču, ko je spal v lastnem vrtu, 60 kron. Nesreča. — 13 letni Anton Žni- deršič iz Ajbe pri Kanalu izmuznil jo par dinam. patron podpoljotniku na bohinski železnici g. Križniču. Poklical je potom več tovarišov, ki so se šli ž njim igrat s patronami. Med igro pa je jedna patron« razpočila ter jo odnesla ŽnideršiČu ka- zalec tor srodnji prst love roke. „Kat. del. druätvo" v Ali run priredi dne 25. t. m. koncert in pyro- tehnični večer, pri katerem se bodo so- žigali umetni ognji pod vodstvom pyro- tehnika g. Ford Makuca. Natančnoji vsporod sledi. Veselica v Iiiljanl. — Iz Biljano nam piäejo: Veselica, ki jo je priredilo bralno druStvo „Lipa" pretečono nedoljo, se je v vsakem oziru dobro obnesla. Pevska zbora, možki in meäani, sta oba častno rošila svojo nalogo. Priznanje za to pa gro predvsem povovodju, do- mačcmu organislu g. lzidoru Kožlinu, ki ima sploh za prireditev te veselice naj- več za9lug. Godbone točko je proizvajal vojaäki orkoslor peäpolka ät. 47. Ko jev „Potpouri ju slovenskih narodnih pesmij' občinstvo slišalo svoje dumače pesini, med njimi „Hej Slovani" in „Naprej", je z burnim ploskanjom dalo izraza svojemu narodnomu navdušonju. Tudi igra „Dobro dožli ! Kdaj pojdete domu?'1, ki so jo proizvajali domači dilotantje jo äe precej dobro uspela. S to veseJico nam je bralno družtvo priskrbelo užitek, za koji mu mo- ramo biti hvaložni. Čala se jo sploäna žolja, da bi se tako veselice večkrat po- navljale. S prirejanjom takih veselic bi tisti javni plear, ki povzročajo le pretepo in surovosti in so vrh tega laäka navada, sami na sebi odpadli. S takimi veselicami so ljudstvo narodno probuja in vzgaja v dostojnosti in v lepem obnaäanju. In ravno v Brdih, ob meji slovenske zemlje, kjor je nevarnost lujega vpliva in tujih navad tako volika, jo njih pornen daleko- sežen. Želimo torej drnštvu, da bi älo naprej po začeti poti. Žrtev pijnnosti. — Predvčeranjem zvečer so je odpeljal voznik Martin De- vancer z vozom, pred kalerim sta bila vprežena dva vola, iz VipolŽ proti Kozani. Devancor je bil uže pijan, ko se je odpeljal, kljub temu se je uslavil pred krčmo g. Skolarisa ter naročil liter vina. Ko je on pil, šli so sami voli naprej. Po prvem litru hotel jo imeti äe drugi, ali krčmar ma ga ni hotel dati, ker je videl, da je Devancer že preveč vinjen. Zdaj pa stoče Devancor za vozom, in ko ga je dohitel, hotel se je vsesti na voz. Ali pijan, kakor j© bil, zvrne se pod voz, kolesa so mu äla čez glavo, mu zmeč- kala glavo, tako da je ostal na lieu mesta mrtev. Dela na novi železnici si pride ogledat proti koncu tega meseca kakih 25 dijakov s politehnike v Pragi pod vodstvom dveh profesorjev. Gelo progo obidejo poš. Dno 28. t. m. dospejo v Gorico, odkoder krenejo v Trst. Slovenske pozlvnice pri tržaškem redarstvu. — Doslej je trzaäka polieija izdajala pozivnic© 1© v laäkem joziku. Sftdaj je priöela izdajati tudi slovenske pozivnice. Cena inesii v Trstu. — Kakor čitamo v tržaških listih, so tržaški me- sarji zadnjo dni znižali še precej cene mo8u Cene sprednjih dolov govejega mesa znižale so se celo do 24 vinarjev pri kilogramu, zadnjim delom mesa pa so se znižale cen© od 8 do 12 vinarjev pri kilogramu. Kaj pa pri nas v Gorici ? Vinska trgatev v pazinekem okraju. — V pazinskera okraja je letoa grozdje izvanrodno lopo in ga jo mnogo. Posebno je letos vBpelo belo grozdje. Trgatev se prično lotos dva tedna po- proj kakor so je to godilo v minulih le- tih, ker je grozdje že popolnorna do- zorelo. llrvatskl otroSki vrtec v Pazinu. — V Pazinu so to dni otvorili hrvatski otroški vrtec, kalerega obiskuje procej lepo število otrok iz mesta in bližnje okolice. Vrtnarica jo hči tamoänjega trgovca in posoatnika g. Antona Bertoša, g.čna Roza Bertoša. Dijaske deinonstraclje v Ljub- Ijani. — Povodom vstanovne sveča- nosti nemäke ferialne dijaäko zvoze „Gar- niola" j© priälo že v ponedoljek do manjä'h izgredov pred kazino. Domonstracijo so se v torek ponavljale pred južnim in državnim kolodvorom, ko so se Karnijolci odpeljali na izlet v Bolopeč na Gorenjsko. Zvečer se jo zopet mnogo domonstrantov zbralo pred južnim kolodvorom, kjor so ob 9. uri pričakovali izlotnikov, ki se pa niso zvečer povrnili, ampak še le ob 3. in pol uri zjutra«. 0 tej uri so orožniki in mestni redarji zasedli kolodvor ter iz- letnike spremljali na dom. Četrti razred na železnlcah. — Olomuäka trgovska in obrtna zbornica jo sklenila peticijo, naj se uvede na želez- nicah 4. razred, kakor jo to v nekaterih drugih državah, ker se je voznina zadnja leta tako zviäala, da se delavci in mali obrtniki ne morejo posluževati železnice. % let stara zloflnka obsojena. — Geljsko porotno sodišče je obsodilo na 3 letno težko ječo 96-letno beračico Ma- rijo Jamnikar, ker je hotela zastrupiti svojo nečakinjo. Važen shod na KoroSkem. — Javen shod prirede slovenska društva na Koroäkem jutri, dne 18. t. m., v St. Jurju na Volikem Strmcu nad Vrbo. Na dnevnem redu so govori o pomenu ljudske izobrazbe, o treznosti, delavnosti in varčnosti, o Ijnbezni do domovine in slov. jezika itd. Vclikanskt daljnogled, ki bo imel promor 155 cm in debelost 13 in pol cm, bo v kratkom postavljen na vseučilišču v Washingtonu. Veljal bo 400000 mark, katore je daroval neki bogat zasebnik. Knez Herbert Bismarck, sin pokojnega ne|pškega kancelarja umira v svojem gradu Fridrichsruh, blizo Altone. Zdravniki bo konstatirali, da ima raka na jetrih Velika tatvlna. — Sluga nomške centralne hranilnice na Dunaju je v torek pobegnil ter odnesel s seboj 235.000 kron. Otro&ki zajutrek. — Slaven zdravnik se je čestokrat izrazil in drugi zname- nilni higieniki so ma pritegnili, da otrokom pod 14 leti ni dajati zrnate kave. Ta ima, kakor znano, strap, ki jako äkoduje delovanju srea, živcem in želodcu, t;iko- zvani kosein. cigar äe enkrat tolika mno- žina, kakršno ima čaša močne črne kave, že utegne provzročiti smrt Vendar pa se še zmeraj toliko mater neč© odločiti, da bi zrnalo kavo vsaj za male otroko n© odpravil© z domače mize. Najvzor- nojäa pijača bi bila pač čisto mloko, toda izkuänja uči, da je otroci ne pijo vedno radi in da jo le prav malodkaj morejo uživati dalj© časa. Zato pa je Kathreiner-Kneippova sladna kava naj- primernejäi nadomestek. Zaradi milega okusa, ki je podoben kavinemu okusu, jo otroci pijo jako radi in vrhutega j© celo otrokom v najnežnejSi dobi koristna, lahko prebavna, redilna in krvotvorna. Bila bi dolžnost vsaki materi, da otroke izza prve mladosti navadi le zdrave, okasn© Kethreiuerjeve-Kneippove sladn© pijače in jim daj© samo to. Seveda je treba pri nakupovanja vselej paziti, da dobi pristno Kathreinerjevo kavo, ki se sme prodajati samo v izvirnih zavojih z varnostno znamko „Župnik Kneipp." Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Santos. . . K 190— do 210 — „ Sandomingo „ 230— „ 240 — „ Java . . . . „ 230— „ 240 — „ Portorico . . „ 280— „ 900— „ Ceylon . . . „ 290— „ 300 — Slakdor.....„ 72-— „ 74' Špeh......„ 120— „ 136 — Petrolij v sodu . . „ 4150 „ 42 — zaboju . „ 13— „ 13 50 Maslo sarovo . . . „ 170"— „ 180 — kuhano . . „ 210— „ 220 — Otrobi debele . . „ 1050 „ 12 — „ drobne . . „ 10 20 „ 11-— Turšica.....„14 n 15- -za hrano . „ 13— n 14 — Oves......„ 13-50 „ 15-50 M o k a ogerska: St. 0 K 33— at. 1 K32 20 St. 2 K 3140 „ 3 „ 3040, „ 4 „ 29 60, „ 6 „ 2860 Bt. 6 K 27 60. Zahtevajte I v rrgj prid vnlaj pristno Kathreincrjeve Kneippovo sladno kavc mm» T zavojih a vantveno inamko fctpnika Kneippa in e imenom [ Kfslireiiier ter se skrbno feogibajte ' «M«k BxanJ vrednih posnemkov. Rojahi! hupujte nopodni holek! 31-----~------ \i tzvr«t»n okui ka>« aoMl*l« • pnm»«Mi|am Wydrowe zilne kaue W~f *>oiin« si kg. potty*« 4 K 6O h Irincu. p;,DOMACI PRIJATELJ • • um MUMM« UUMI nMw «kmMl Na slanovanje ho sprojmejo iratti ii dp. Natančneje ae poizve pri yosipu Toroš, ulica proti Soškomu mostu his. štev. 6. Učenke dobo pri odlični družini stanovjinje in liratiu za prinienio ceno. Več se poizve pri našem upravnišlvu. Anton Fon, klobuöar in gostilničar, Semeniška ulica št. 6, in in. bo^a.to zalogo raznovrstnih klobukov ler loči v svoji krčmi pristiia doniaca vina in poslreže tudi z jako ukusnirni jodili. flnton Krušič hpojašhi mojstepin trgovec Copso Gius. Verdi šteu. 33 ooooo izdeluje o o o o o usahoupstne oblehe zq vsahi stan oooo kakor tudi o o o o za cmlne, vojaške in flrzavne nradnike. Za vseohlekeje vedno v zalogi raz- novrstno ravnokar došlo sveže an- gleško in domače blago za bližajočo se jesensko inzimsko sezono. Tniii zalotfo gotovih oblek in sukonj za vsaki stan. o o o Cene /inerne o o o