Uhaja rsak fietrtek iB velja s poštnino ▼red in v Maribora i pošiljanjem na dom is eelo leto K 4.— za pol leta „ Z— za četrt teta „ I.— Naročnina se pošilja ■pravnlštvu v tiskarni gv. Cirila, koroške ■lice hštv. 5. List se pošilja do odpovedi. Deležniki katol. tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. SLOVENSKI List ljudstva v pouk in zabavo. Posamezni listi doM se v tiskarni in pri gospodu Novak-u n» velikem trj^i po 10 h. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 h, d*akrat 25 h, trikrat 35 h. Inserati se sprejemajo do srede opolodne. Stev. 10. V Mariboru, dne 5. marca 1903. Tečaj XXXVII. Slava Leonu XIII Kot 68 leten mož je vzel Leon XIII. vladarsko žezlo čez celo katoliško cerkev v svoje roke. Marsikateremu zemljanu, ki doživi to starost, začnejo v tej dobi pešati moči, in išče si pokoja. Pri Leonu XIII. se je dogodilo nasprotno. Sile njegove velikega duha so se pomladile ter se posvetile delu za blagor katoliške cerkve in vsega človeštva. In isoči mu niso opešale. Petindvajset let je minulo pretekle dni, odkar sedi čili Leon XIII. kot vladar vesoljne katoliške cerkve na papeškem prestolu. Kot zvesti sinovi sv. Očeta se veselimo tega izvanrednega dogodka ter se pridružujemo njegovim častilcem. v Življenje sv. Očeta, posebno njegovega petindvajsetletnega papeževanja je bilo polno dela, polno naporov, polno žrtev. Ponižano je bilo papeštvo pred njim, njegov upliv je bil majhen. A Leon XIII. se je trudil in delal, in sedaj se vse ozira na sivolasega starčka na Petrovem sedežu in posluša njegove besede. Leon XIII. je s svojim uplivom v Nemčiji zaustavil verski boj; s svojo velikodušno milobo je ublažil«žalostni položaj katoličanov v Rusiji; v vseh državah je katoliški cerkvi znal osigurati primeren ji upliv. Njegovemu predniku so vzeli posvetno vlado in ga oropali njegove dežele. Leon XIII ni bil več v zboru posvetnih vladarjev, a s svojim duhom zavladal je čez celi svet. Okrožnica za okrožnico je izšla ter oz nanjala svetu velike, edinorešilne misli. Svet je strmel, ko je zaslišal take besede in z občudovanjem se je oziral na Leona XIII., na „luč z neba." Življenje sedanjega papeža in uspehi njegovega delovanja so nam dokaz, da moč dela in duha premaga vse ovire in da te moči nihče ne more zastaviti na potu do zmage. Za nas Slovence je to prevažen nauk! Sv. Očetu se klanjata te dni prijatelj in neprijatelj. Vse mu čestita na uspehih njegovega delovanja in na njegovi veliki starosti ter mu želi še nadalje zdravja in božje pomoči. Tudi mi Slovenci udano kličemo: Bog: živi Leona XIII. ! •RT/^&m. É¡Í l Občinske volitve za trg Šmarje pri Jelšah. Po prvih občinskih volitvah v začetku decembra 1902 so si nekateri po našem trgu tajno šepetali na uho, da so Nemci vložili pritožbo. Vse je pomenljivo molčalo, molčali so slovenski časopisi in zraven imen novoizvoljenih odbornikov niso prinesli nikakih podrobnosti. Samo graška teta je klicala v svoji nemški jezici politično oblast na pomoč. — Po dolgem, smrtnem molku razglasita »Slovenec« in »Slov. Gospodar«, da so na pritožbo od nemške strani volitve razveljavljene. Uradno naznanilo na občinski plošči razpisuje nove volitve na dan 26. februarja t. 1. Z glavo majaje jemljejo nekateri to naznanilo na znanje. Zopet vse molči. In molče se pripravlja na nove volitve. Gospod Amand svari v kor-pulskem teritoriju pred klerikalizmom; sicer bi se moralo temeljito postopati v zadevi Lenčke oziroma studenca. Modri Odisej na Brezjem se opozarja, da kot oproda nove napredne struje točno izpolnuje svojo dolžnost. Trikratni naskok na Minko radi pooblastila je častno odbit. Franci se pa vzgledno jezi pod jablano nad fato-morgano farov-škega žganja. Imenik se sme ogledati po milosti in pod nadzorstvom gospoda župana. Pristno šmarsko blato nikakor ne zadržuje vsestranskega delovanja. Pri tem živahnem gibanju poteka dan za dnevom in se bliža dan volitve. Zopet molk — prvi naskok. Dan 26. februarja napoči. Ob 9. uri se imajo volitve pričeti. Kmalu po 8 uri prihajajo kmečki volilci resnih obrazov in počasnih korakov od raznih strani pred občinsko pisarno. Vzvišena inteligenca na posameznih javnih prostorih premotriva volilno gibanje in zapeta čuva skrbno svoje skrivnosti. Tiho, nerazumno mrmranje med volilci motijo glasni klici »grumskega« Korla nad nekaterimi njemu neljubimi osebami. Gospod Amand se odlikuje s krasnimi opombami o klerikalcih. Ješovski Janez iz svaštva slavnega in nepozabljivega Slomšeka se junaško poslovi od doma od svojega ptujskega »Štajerca« in urnih korakov drvi skozi vrste volilcev v občinsko pisarno. Med tem časom udari na zvoniku ura 9 in volitve se imajo pričeti. Prizori v pisarni. Gospod župan in njegova pomočnika še imajo v pisarni izvršiti nekatere priprave. Ob 9. uri se je sestavila volilna komisija. V njo so bili pozvani: stari Grobovšek, Alojzij Listek. Ivan Skuhala kn.-šk. duh. svetovalec, dekan in župnik v Ljutomeru. Črtice iz prijateljskega peresa. Dne 18. svečana 1903 zjutraj je premi-nol v župnišču Ljutomerskem mož, ki je bil od Boga prejel nenavadnih darov uma in srca, s katerimi je skrbno gospodaril, dokler so mu telesne moči pripuščale. Zal, da je že koncem prvega leta svoje duhovniške službe bil prisiljen, za par mesecev izpreči, da si je nekoliko pokrepil onemogle telesne moči. Leta 1875. je prestal, preden je bil nastopil službo profesorja bogoslovja v Mariboru, hudo bolezen, ki mu je zapustila svoje zle nasledke za vse žive dni. Ko so se mu bili poslednjič ob priliki pogreba gospoda poštarja Škrlec pri Sv. Tomažu leta 1887. konji splašili in je bil tako nesrečno padel z voza, da si je nogo zlomil, dolgo časa ni nič mogel hoditi. Nasledek je bil, nenaravna njegova razsežnost, ki mu je končno vtopila srce. Iskal je štirikrat pomoči v Marijinih toplicah na Češkem. Prvo-kral (1. 1899) je bil zdatne olajšave dosegel; drugo leto že manj, tretje in četrtokrat pa skoro nič. Začel ga je spomin zapuščati in konec življenja se mu je vedno bolj približeval. Vičar, Krusič in Bastevc Janez. Kmetje pričakujejo pred vrati c. kr. političnega komisarja kake četrt ure. Po brezvspešnem čakanju stopijo v pisarno in želijo voliti. A čudo! Volilna komisija je zabarikadirana z »latami«. Na željo volilcev oddati svoje glasove, se jim naznani, da je volitev uže končana ! Kakor električen tok pretrese može ta nepričakovana novica. Volilcem je bilo jasno, zakaj so nekateri poprej prihajali molče v pisarno in s pomenljivo resnimi obrazi zopet odhajali. Velika zmešnjava nastane. Volilci vpijejo in zahtevajo voliti, gospod župan nekaj odgovarja in dokazuje, Cesar nihče ne razume. Hrušč in trušč povsodi — razburjenje raste vidno. Zupan naprosi č. g. dekana, naj ljudstvo pomirijo, dobro vede, da je v sili duhovnik vendar dobro doSel. To se zgodi. Hruščeči glasovi polagoma utihnejo, ko ne-voljni volilci pisarno ostavijo in se zbirajo v gručah zunaj pred vrati. Prizori znnaj pisarne — sto činiš? — odveza. Vik in krik se razlega daleč po trgu iz občinske pisarne in vzdrami nežne gospodične iz predpoldanskega premišljevanja. Radovedno pomolijo nežne glavice iz svojega bivališča in povprašujejo z očmi, kaj neki to pomeni? Nobena ne ve zanesljivega odgovora. — Med tem pride nekaj delavcev iz Hrvatskega dela iskat pri novi železnici. Mimogrede vpraša hrvaški delavec, osupnjen nad hripavimi glasovi, enega izmed volilcev: »A što činiš, bračo?« »Volimo«, mu ta odgovori, »a ne pridemo do glasovanja.« »O Bože mili! znaš bračo, ne samo pri nas tako«, pristavi Hrvat in odide za svojimi tovariši z glavo majaje. Z Anderluhovo ledenico pa se opoteka neka oseba, vrlo navdušena od pristnega »šnopsa« — če se ne motimo, je bil znan šnopsar — ozre se nazaj, nasloni na plot ob potu in napravi veliki križ najprej čez sebe potem pa čez volilce in jih tako odveže njihove volilne pravice. Novi prizori — nastop Nemcev — poraz. Ob 10. uri prične voliti II. razred. Nemci nastopajo po vrsti in oddajajo svoje glasove. Razburjeni kmetje volilci II. razreda se posvetujejo, kaj naj storijo. Napredna slovenska inteligenca jih vabi na volišče; kmetje ne zaupajo, da bi ne bili speljani na led. Slednjič okoli tri četrt 11 uro pride do razporazum-ljenja, a pri vstopu v pisarno izvedo, da je volitev zaključena. Izid volitve je, da sta dva Nemca izvoljena v občinski odbor v nekdaj čisto slovenskem Šmarju. Občinski sluga iu občinski pisar konstatujeta, da je bil to danes Dne 16. februarja 1.1. je za par minut še prišel s postelje ¡bolečin, a že drugi dan je postalo njegovo stanje jako kritično. Kri mu je silila na možgane. Prevideli smo ga slovesno s sv. zakramenti za umirajoče. Bil ¡4 dovolj pri zavesti tisti večer še do polnoči. Kmalu po polnoči pa je nastopil smrtni boj, ki je ob '/4 na uro, dne 18. februarja, končal blago življenje, katero je zapustilo široke sleduve njegovega delovanja na cerkvenem, narodno-gospodarskem, posebno pa še na našem slovstvenem polju. Rodil se je pokojni dekan Skuhala dne 15. avg. 1847. na Hujbarju, župnije Sv. Tomaža pri Veliki Nedelji, od poštenih kmečkih starišev. Prvi šolski pouk je dobival v Run-čah, podružni šoli župnije velikonedeljske, kjer je krščanski nauk učil sloviti dekan Peter Dajnko. Nemškega jezika se je začel učiti na glavni šoli v Radgoni. Gimnazijske in bogoslovske šole je vse izvršil — s pohvalo — v Mariboru. Z dovoljenjem sv. rimske stolice je bil že dne 21. julija 1. 1870 v mašnika posvečen. V svoji rojstni župniji je potem v nedeljo, dne 21. avgusta 1870, pel novo sv. mašo, na katero se je vedno z veseljem spominjal. Ko je bil še tudi četrto leto bogoslov-skih šol z enako pohvalo dovršil, poslali so ga pokojni knezoškof Jakob Maks. na odlično »hec«, kar volilce zopet razburi. C. g. dekan to izjavo odločno zavrnejo. — Izid. Tako je padlo slovensko Šmarje vsled izvanredne taktike naše molčeče inteligence. Ljubše jim je sedeti s privrženci ptujskega »Štajerca« in z Nemci, nego s katoliškim zavednim slovenskim kmetom. In kako opravičujejo to? Da je sedaj »parola« ne se družiti s »črno gospodo«. — Vsak si je mislil ta dan: »Prah in sip — je domovje, — divji vihti — prosto rovje — Enkrat še — na goriše — krasne hiše — gospodar se zdaj ozre.« (-Koseski.) Državni zbor. Dunaj, 2. marca 1903. Pregledovanje zadrug. Poslanska zbornica se je pretečeni petek, 27. febr., pečala z načrtom postave, vsled katere se morajo posojilnice in druge pridobitne in gospodarske zadruge natančno pregledati vsaj vsako drugo leto. Ko bi se takšna postava bila upeljala že prejšnja leta v Avstriji, zabranile bi se mnoge škode in tudi goljufije pri omenjenih zadrugah. Čudno, da, ko se je leta 1873. upeljal zakon o ustanovitvi pridobitnih in gospodarskih zadrug, da takrat ni nihče na to mislil, da je treba te zadruge na korist njenim udom, tudi pregledovati. Nekatere gospodarske zadruge in posojilnice so zadnja leta sem napravljale med seboj iz lastnega nagiba skupno zvezo, katere namen je bil tudi ta, da so nastavljale skupnega revizorja ali pregledovalca zadrug. L. 1891. je sprožil v poslanski zbornici poslanec Vrabec to misel, da bi se morala po postavi vsaka zadruga podvreči takemu pregledovanju. Preteklo je zdaj skoro 12 let, predno se je stvar rešila. Revizija se bo morala po zdajšni postavi vršiti vsaj vsako drugo leto. Sedanja postava, katera brez dvoma kmalu stopi v veljavo, določuje sledeče: ako šteje zveza vsaj 50 zadrug ali posojilnic, bo smela nastaviti lastnega revizorja, katerega bo pa morala potrditi še vlada. Ce pa katera zadruga ni v takšni zvezi, jo bo moral preiskovati revizor, katerega bo določilo trgovsko sodišče. To vse je gotovo hvalevredno in brez dvoma ne bo v prihodnje slišati več o tolikih poškodbah pri teh zadrugah, kakor je bilo to slišati do zdaj. Eden paragraf v novi postavi je, nad katerim se spotikajo po pravici mnogotere stranke, namreč § 14. Vsled tega paragrafa bi imel deželni odbor pravico nadzorovati kapeianijo v Žalec. Tam je vsaki dan hodil v romarsko cerkev M. B. v Petrovčah sv. mašo služit. Ob nedeljah in praznikih je zjutraj v tej cerkvi pridigo val, popoldne pa »pri fari« razlagal krščanski nauk. To skrb je imel tam takrat mlajši g. kaplan. Navzel se je pokojni posebne pobožnosti do petrovške Mat. Božje. Ker je pa bila tista zima nenavadno mrzla, se je gospod kapelan Skuhala nalezel hude hripe, katere se ni nikdar popolnoma znebil. Bil je primoran, kakor smo že omenili, za par mesecev izstopiti iz duhovniške službe in si zdravja iskati pri čč. usmiljenih bratih v Gradcu Deloma ga je tudi našel. Meseca septembra 1872 je vnovič nastopil duhovniško službo kot II. kapelan v Konjicah. Pokojni g. stolni. prošt Sorčič so ga v posebnem pismu priporočili rajnemu 6. g. nadžupniku Rozmanu, češ, da je še mlad (na letih), a da je mož (po vedenju). To je pokojni g. Skuhala pokazal pri vsaki priložnosti, posebno pa pri nagli smrti nam nepozabnega gospoda nadžupnika Jožef Rozmana. Ohranil je svojo mirnodušnost, iz katere ga pač nobena nesreča ni mogla spraviti. Med največjim hrupom, ki je šumel okoli nadžupnišča v Konjicah, ko so na dražbi prodajali nadžup-nikovo zapuščino, spisoval je kapelan Skuhala Rozmanov »Zivotopis«, knjižico, ki je po pravici obrnila pozornost prečast. knezoškofijstva nilnici v Pragi je odgovoril ministrski predsednik, da je strah zastran nevarnostij hranilnih vlog pri nemški hranilnici v Pragi čisto nepotreben. Nujni predlog g. Žičkarja in tovarišev.' Poslanec Žičkar in tovariši so stavili v zadevi občine Brezje, polit, okraj Brežice na Štajerskem sledeči nujni predlog: Posestniki v občini Brezje se nahajajo vsled vremenskih nezgod, katere so jih zadele zaporedoma skozi zadnja štiri leta, v veliki bedi. — V letih 1899, 1900 in 1901 je bila silna toča, katera je pokončala žetev; 1. 1902 zopet hud mraz, kateri je uničil vsak dohodek iz vinogradov. Šteje se okoli 60 vinogradnikov, kateri trpijo posebno hudo pomanjkanje. Škoda, katero je povzročil lanski mraz, se je uradno cenila na 25.365 K. Tem poškodovancem se je sicer obljubila podpora, a se jim do zdaj ni podelila. — Podpisani predlagajo torej: Visoka zbornica skleni: „C. kr. vlada se nujno pozivlje, da preiskuje bedo, katera vlada v občini Brezje in podeli tamošnjim kmetom zadostno državno podporo. — V formalnem obziru se predlaga, da se ta predlog brez prvega čitanja z vsemi okrajšavami nagloma reši. Na Dunaju, 18. februarja 1903. Žičkar in 19 tovarišev. Dopisi. Sv. Benedikt v Slov. gor. (Papeževa slavnost.) Zadnjo predpustno nedeljo je priredila naša ljuba mladina veliko slavnost v proslavo papeževe petindvajset-letnice. Vedeli smo sicer, da so se fantje in dekleta že nekaj časa prav skrbno pripravljali, a da bodo s takim vspehom nastopili, si pa niti mislili nismo. Pravemu mladinoljubu morale so solze radosti zalivati oči, ko je gledal našo mladež na odru. Kako srčno so nastopali, kako glasno in jasno so reševali svoje naloge! Ali veste, koliko jih je nastopilo? 26 jih je bilo mladeničev in deklet. No in kaj so pa delali? tamburali, govorili, deklamovali in peli. Izvrstno so govorili mladeniči Roškar, Caf in Pahler o Leonovem življenju in vladanju. Ha! to vam je bilo krasno gledati te junaške postave mladeničev! Kako samozavestno ponosno so se obnašali! Kako je vendar sleherna njih beseda pričala o njih živi veri v Boga in goreči ljubezni do namestnika Kristusovega. In dekleta? tekmovale so mej seboj. Matilda naša je seve že vajena odra, zato pa je tudi z lahkoto rešila sicer težko nalogo, kako skrbijo sv. Oče za Slovane in posebej še za Slovence. Pet deklet Močnik, Klobasa, Senekovič, Geratič in Zemljič nam je dalo prav živo in zanimivo sliko zasebnega življenja sv. Očeta. Mej temi se je najbolj odlikovala na našem odru priljubljena Malika. Jako navdušeno so se glasile tudi deklamacije v čast sv. Očetu. Letnik, Kocbek, Abl in Šenekar so kar ena drugo hotele prekositi, akoravno sta prvi dve prvo-krat stali na odru. Veličastno so doneli po dvorani glasovi moškega zbora, ki je krasno pel papeževo himno pod vodstvom g. učitelja Breganta. Seveda je tudi ženski zbor razveseljeval poslušalce s svojim lepim petjem. Mej posameznimi točkami pa so krepko udarjali na tamburice naši tamburaši. Veličasten, do solz ginljiv pa je bil konec: nastop otrok. Celi roj otrok stopi na oder. Mej nje stopi odraščena deklica Ivanka Pivec. Začne pripovedovati nedolžni trumi, kako posebno otroke ljubijo sv. Oče in to dokaže z ne-kterimi vzgledi. Ej, to vam je poslušala naša deca. Slednjič jih vpraša: Kaj pa hočete dati sv. Očetu? V imenu vseb se oglasi Tonika Močnik in začne ljubko deklamovati ginljivo pesem »Leonu XIII. otroci«. Kako milo je zvenela iz ust ljubkega otroka obljuba: „Kadar vzrastemo in smo veliki, bomo živeli za te, bodo branile vero presveto naše roke in srce I" Ko konča, zapoje nedolžno krdelo otrok prav lepo papeževo pesem. Slavnost je trajala cele tri ure in vendar še je moralo marsikaj izostati, kar je bilo na dnevnem redu. Tako je naša mladina počastila sv. Očeta. Da pa se je mogla ta slavnost tako lepo izvršiti, so pač pripomogle govorniške vaje skozi celo jesen in zimo. Vsako nedeljo se namreč zbira mladina v bralni sobi ter se uči, vadi v govoru in deklamovanju. Marija Nazaret. Čislani »Gospodar« je že zadnjič prinesel kratko notico o smrti blage Turnšekove gospe. Blagovolile, gospod urednik, sprejeti še sledeče podatke o nepozabni pokojni. Bolehala je sicer dolgo časa, toda nevarna bolezen »hudo vnetje« položila jo je v bolniško posteljo le za dobrih deset dnij. Pač nismo mislili, da jo bomo tako kmalu zgubili. Z isto otroško pobožnostjo kakor v življenju, prejela je tudi v bolezni sv. zakramente za umirajoče. Do zadnjega je bila pri zavesti, vedno je upala, da ozdravi. Prepustila se je najboljšemu zdravniku: presv. Jezusovemu srcu; njemu so bile posvečene tudi zadnje besede. Res da ji najsv. srce ni podaljšalo krhkega življenja za nekaj let, a ji je podarilo kar je največ vredno: srečno zadnjo uro in neprecenljive dobrote, ki ji slede. Umrla je v torek 17. zjutraj ob polu dveh. Izdihnila je brez vsakega boja, kakor zaspi otrok v materinem naročju. Kakoršno življenje, taka smrt; lepo krščansko življenje, mirna smrt, enake misli so nas navdajale, ko smo stali ob njeni mrtvaški postelji. vse one pridobitne in gospodarske zadruge, ki so dobile podpore iz deželnih sredstev ali od posojilnic, ki so ustanovljene na podlagi deželnega zakona. Razgovor o tej postavi je bil jako zanimiv, buren in srdit. V drugi polovici meseca februarja se je po Češkem raznesla govorica, da je imela nemška češka hranilnica v Pragi velikanske izgube. Nasledek je bil, da so vlagatelji v velikih trumah dan za dnevom prihajali k hranilnici in vzdigovali svoje hranilne vloge. Ta nemška hranilnica pa je silno bogata, ima rezervnega zaklada 25 milijonov kron. Ni prišla torej v nobeno zadrego, temveč je vsakemu še tako visoko hranilno vlogo izplačala. V nekaterih dneh se je vzdignilo 14 mil. kron. Razgovor o zgoraj imenovani revizijski postavi se je raztegnil tako, da se je celi dan govorilo od češke in nemške strani samo le o tej nemški hranilnici. Češki govorniki so Nemcem očitali, da je obstanek te nemške hranilnice čisto ne-postaven, ter so zahtevali, da bi morali odborniki te hranilnice biti ne le samo Nemci, ampak po razmeri prebivalstva tudi Čehi. Na drugi strani pa so govorili nemški govorniki, da je imenovana hranilnica popolnoma postavna, v najboljših rokah in pravična tudi nasproti Čehom. Nemški govorniki so res naštevali velikanske svote, katere je ta nemški denarni zavod razdelil za češko prebivalstvo. Da, nekateri nemški govorniki so celo trdili, da je ta nemška hranilnica bolj podp.irala češke kakor nemške zavode. Odgovor na interpelacije. Slovanski poslanci so vložili pred kratkim sledeče vprašanje na ministrskega predsednika: Kakor je znano, preganjajo Turki in morijo kristijane po Macedoniji. Ti trpijo, vsled tega strašno pomanjkanje. Zato zbirajo človekoljubi po vseh državah razne podpore, ki se pošiljajo v pomoč tem nesrečnežem. Tudi na Dunaju se je nameravala prirediti koncertna veselica, katere čisti iznos bi se bil poslal krščanskim Makedoncem v podporo. Pa glej čudo, dunajska vlada je spoznala to nedolžno veselico za nevarno ter jo prepovedala. To, kar se je smelo napraviti v Parizu, Londonu in nemškem Berolinu, je za-branil ministrski predsednik dr. Korber na Dunaju. Zato so slovanski poslanci, njim na čelu Vukovič iz Dalmacije, vprašali, kako zamore ministrski predsednik to vladno postopanje opravičiti. Skušal se je dr. Korber v seji 27. februvarja oprati ter je zagovarjal vladno prepoved. Na dve interpelaciji od strani Nemcev in Čehov zastran dogodkov pri nemški hra- na mladega nadepolnega pisatelja. Ko so dne 7. februarja 1875 nastopili rajni g. dr. Josip Ulaga, dotlej profesor bogoslovja v Mariboru, podeljeno jim nadžupnijo konjiško, so bili tedanji kapelan, gosp. Skuhala, poklicani za profesorja bogoslovja v Maribor. Velika nezgoda, ki jih je bila zadela pri vračenju njihove stare hripe, — s kropom so si bili noge hudo poparili — ona jih je ves postni čas 1 1875 zadrževala v Konjicah. Se-le po veliki noči so se preselili v Maribor, kjer so bogoslovce 3. leta učili moralke. Med prvimi slušatelji pokoj, dekana Skukala so bili tudi naš sedanji premil. knez in škof lavantinski, g. dr. Mihael Napotnik, ki so še tisto leto, na praznik Marijinega Vnebovzetja, peli v Konjicah svojo prvo ali novo sv. mašo. Leta 1877 se je v Mariboru postavilo novo dijaško semenišče, ki se je otvorilo dne 1. maja 1878. Profesor moralke, g. Skuhala, so bili postavljeni njemu za ravnatelja. Že v jeseni 1. 1878 so dobili za tovariša sedanjega ravnatelja večega semenišča, preč. gosp. dr. Jan. Mlakar-ja. Blizo osem let sta v lepi slogi vodila mlado semenišče in vzpodredila lepo število pridnih bogoslovcev, poznejših kapela-nov, sedaj skrbnih župnikov ali učenih profesorjev. Dne 31. decembra 1885 so čast. gospod Franc Šrol, župnik ljutomerski, umrli prav nagle smrti. Vse svoje imetje so pod posebnimi, za njihovega naslednika prav ugodnimi pogoji sporočili kn. šk. dijaškemu semenišču v Mariboru. Pokojni gospod Skuhala so to priliko porabili, da so na bogoslovski stolici napravili prostor mlajši sili in so se povrnili v pastirstvo, do katerega so se bili pri pokoj, gosp. nadžupniku Rozmanu navzeli velikega veselja. Na praznik Marijinega Oznanjenja (25. marca) 1886 so bili slovesno umeščeni za župnika starodavne župnije Ljutomerske. Kakor nekdaj v Žalcu, tako so tudi v Ljutomeru župnik Skuhala vsako nedeljo pred-in popoldne oznanovali besedo božjo, so pridno bolnike previdovali, neutrudno grešnike vabili k spovednici in še med otročiče v šolo zahajali. Zraven tega so si mnogo prizadevali, hišo božjo obnavljati in olepšavati. Posebno pa so dajali svojim župljanom vzgled umnega in varčnega gospodarja in požrtvovalnega vinogradnika. To je prepotreben dar božji za župnika na župniji, kjer ima 18 oralov cerkvenih in ravno toliko nadarbinskih vinogradov oskrbovati. Bog je blagoslovil delo njihovih rok. Zadnja leta je pa Bog vzel svojega služabnika v ono šolo velikih križev in nadlog. Njihova blaga mati, ki jim je šele predlanskim umrla, pretakala je krvave solze zavoljo groznih nesreč, ki so bile prišle črez njeno hišo; njihov, sedaj že tudi pokojni, gospod sin, pa so ostali mirni in popolnoma udani v božjo sveto voljo. Ni čuda, da jim je srce jelo pešati pri takih udarcih, pri takih nezgodah. Ko so 1. 1901. meseca majnika tretjič došli v Marijine Lažne, (to so toplice »Ma-rienbad« na Češkem), kjer so pri čč. usmi-ljenkah od sv. Križa v mestni bolnišnci imeli svoje varno zavetje, prihitela je za njimi ža-lostinka, da so v Ljutomeru zgorele orgije in da je župnijska cerkev vsled hudih po-škodeb uradno zaprta. To jih je pri vsi njihovi ravnodušnosti toliko vznemirilo, da so pred časom zapustili toplice in se povrnili k svoji prežalostni čredi, jo tolažit in ji v sili pomagat. Po veščakih so dali vso škodo pregledati in ceniti, potem pa sestaviti modrih načrtov, po katerih bi se dala storjena nesreča popraviti. Najeli so razumnih [zidarjev, spretnega zlatarja in podobarja, ki so vsi z združenimi močmi v kratkem času dali ožgani cerkvi lepše lice, kakor ga je imela pred požarom. Sedaj se je pokazalo, kako dobro je, če si človek v srečnih dneh ve kaj prihraniti za čas sile. Pokojni dekan Skuhala so takoj pri mojstru Brandl-nu v Mariboru naročili nove orgije, slikarja Horvata so pa poklicali, da je popravljeno cerkev v novič lepo poslikal. (Dalje prihodnjič.) m i—1 o cd s o M • zn p H-1- cr o U1 s p t— O < CFQ O -šnjaves 45%, Vojmk 60%, Žalec 60%- Pasji kontumac je v zmislu zakona z dne 29. febr. 18»0 uveden v celem obsegu občin Medvedje selo, Žalec, Pletrovče, Velika Pirešica, Gotovlje in Št. Peter v Savinj. dolini. Cerkvene stvari Mili darovi za družbo vednega češ-čenja: Hajdina 26 K, Sv. Benedikt v Slov. gor. 18 K 28 v, Polzela 100 K, Galicija 53 K 48 v, Sv. Jurij v Slov. gor. 40 K, Sv. Lenart v Slov. gor. 10 K, Dol 30 K 34 v, Nova cerkev 36 K, Rogatec 8 K 40 v, Kostrivnica 2 K 47 v. Sv. Jožef pri Mariboru. V misijonski in romarski cerkvi sv. Jožefa nad Mariborom se bo od 17. do 25 sušca 1903 obhajal iz-venredni sv. misijon iz trojnega namena: 1. v spomin 25 letnega jubileja sv. Očeta Leona XIiI.; 2. v spomin 60 letnega jubileja čč. usmiljenih sester sv. Viccencija Pavlana, ki že od 1. 1843 oskrbujejo bolnišnico pri sv. Magdaleni v Mariboru; 3. v spomin 25 letnice, odkar se je obhajal zadnji sv. misijon pri sv. Jožefu pri Mariboru 1. 1878 Ta znamenita pobožnost se bo vršila po naslednjem redu: V torek, 17. sušca, ob 7. uri zvečer: uvod sv. misijona. Ob delavni-k i h bodo misijonske pridige ob 5. in 9. uri zjutraj in ob 7. uri zvečer. Na praznik Slovenska politična društva, razložite ljudstvu žaljenja nasprotnikov! sv. J o ž e! a, v nedeljo, 22. sušca, in na praznik oznanjenja blaž. De v. Marije pa bodo misijonske pridige ob 6., 8 in 10 uri zjutraj in ob pol 4. uri popoldne. Ob sklepu sv. misijona, 25 sušca popoldne ob pol 4. uri, se bo blagoslovil novi misijonski križ in se bo podelil sv. papežev blagoslov s popolnimi odpustki. Vsi verniki prelepe slovenske štajerske dežele so povabljeni na to veličastno slovesnost sv. misijona. Celje. Dne 3. sušca je biia v opatijski cerkvi v spomin kronanja papeža Leona XIII. ob pol 9. pontifikalna sv. maša, katere so se udeležili mnogi višji dostojanstveniki. Slavnost je posebno povzdignilo lepo ubrano ceciljansko petje pod vodstvom g. Karola Bervarja. Koncem maše je poslušalce izne-nadil divni napev: »tu es Petrus«, kojega je zapel dobro zastopan moški zbor. Občinstvo je pesem stoje poslušalo, ter se pozneje glede tega petja pohvalno izražalo. Na farni cerkvi je vihrala papeževa zastava! Umrl je dne 27. febr. v Središču 6. g. Franc Sejnkovič, duhovnik sekovske škofije. G. Franc Sejnkovič, rojen v Središču dne 1. aprila 1832, mašnik 25. julija 1858. Kaplan v Wolfsbergu 5. sept. 1855 do 1862, potem v Gnasu od 1862 do 1863. pri Sv. Ivanu v Sagathalu od 1863 do 1865, od tam je odšel 22. junija 1865 k Sv. Vidu na Vogavi. Tukaj se mu je pripetila velika nesreča. Ko se je namreč dne 2. jan. 1869 peljal na spoved, si je zlomil nogo. Vsled te nezgode je moral dne 5. junija 1869 zapustiti službo in se podati v pokoj. Bival je v Središču v počitku, a rad je pomagal v dušnem pastirstvu sosednim duhovnikom in tudi domačim. Tukaj je umrl dne 27. februarja t. 1. o poldne, pogreb je bil ponedeljek, dne 2. marcija ob pol 10. uri predpoldne. Društvena poročila. Slovanska čitalnica v Mariboru. V soboto, dne 7. marca 1903 bode v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru koncert Nadine D. Slavjanske s svetoslavno rusko pevsko družbo, oblečeno v starorusko boljarsko opravo iz 16. in 17. stoletja, in z velikim godbenim zborom, igrajočim na bala-lajke in druga narodna godala. — Program: I. del. (pevski zbor.) 1. Mnoga leta, pravoslavni ruski car! koračnica; 2. Hranim že zlato, božična pesen; 3. Vij se, zelce! vojaška pesen, zbor, uglasbil Orlov; 4. Legenda, uglas-bil Čajkovski; 5 Češka polka, po čtškem narečju. II. del. Svira orkester na balalajke. 1. Sije luna, narodna; 2 Sanje, valček, uglasbil Andrejev; 3. Prijateljice, narodna; 4. Telesne straže, koračnica. III. del. (pevski zbor.) 1. Sije luna, narodna: 2 Ivica zelena moja, stara plesna pesen; 8. Če jaz na travniku, 9. Gala — gigi! 2 gališki pesni, zapisala v Premišlu 1. 1898 in ubrala Nad. Slavjanska. 10. Ej uhnem! pesem burlakov ob Volgi. — Blagajna se odpre ob polu 7. uri zvečer. Začetek točno ob 8. uri. Vstopnice se dobivajo v petek in soboto pred prestavo od 2. do 3. ure v čitalnici (I. nadstropje v Narod, domu.) Podružnici sv. Cirila in Metoda v Mariboru imata dne 12. marca občni zbor v restavraciji Narodnega doma. Začetek ob 8. uri zvečer. Za Ciril- Metodovo družbo. Micika Siavičeva in Zefka Vaupotičeva nabrali na Cimermanovi gostiji v Krapju 6 K 20 vin. Friderik Zinau^r pri Sv. Jakobu v Slov. gor. 21 K. Mohorjani pri Sv. Benediktu 12 K. Pri prvem Jour-fixu v Gornji Radgoni se je nabralo 15 K. Na veseli gostiji pri Sv. Jakobu v Slov. gor. nabrala je tamošnja učiteljica gdč. Jenko 21 K. G Franc Obran je nabral na gostiji gospoda Jurija VValenka v Cun-kovcih 2 K 70 v. Družba duhovnikov Lavantinske Škofije vabi k odborovi seji dne 10. marca {v torek) ob 11. uri predpoldne uljudno preč. gg. odbornike. Predsedništvo. Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrot- nice: kanonik Hajšek 20 K, češko-slovenska stava v Ottakringu 5 K, okrajna posojilnica v Ormožu 30 K, Ščavniška-ponkovska stava 10 K, dr. Jerovšek 10 K, Marija Dsamat kot kruh sv. Antona 6 K, Marija Kreb3 3 K, nabrano na godovanju veleč. g. duhov. svet. Kelemina 12 K, Mat. Kelemina, župnik 10 K, Alojzij Šijanec, župnik 4 K, J. Bohanec, duh. svet. 10 K, gdčna Josipina Šoštarič 4 K. — Vsem najprisrčnejša zahvala! Sv. Lenart v Slov. gor. Gospod urednik, morda se čudite, da ima današnji dopis takšen naslov, ker se menda ne nadejate, da bi bilo v našem trgu govoriti o kakem narodnem predramljenju. In vendar ni tako! Da gremo v narodnem oziru krepko naprej, se je začelo v zadnji dobi prav po-voljno kazati. Da pa smo se prebudili iz tega narodnega spanja, se imamo zahvaliti tukajšnjemu bralnemu društvu, v prvi vrsti njenim ustanovnikom. Gotovo še si pred nekoliko leti nikdo ni mislil, da bi se moglo pri nas kaj takšnega prirediti, kakor se je v nedeljo dne 8. svečana t. 1. Zares z upapolnim čustvom smo zrli na krasna povabila, na katerih se je bliščalo, da priredi tukajšnje bral. društvo zabaven večer v jedini narodni, Poličevi gostilni. Dozdevalo se nam je namreč, da velja ta veselica kot nekakšna reklama za naš bodoči obstanek v hudem boju proti tukajšnjim oholim nemčurjem. Vsaka boječnost je morala iznenadoma opustiti vsakterega, ki se je udeležil ta večer te krasne zabave, kjer si se čutil ob zvokih milodonečih tamburic in izborno izvežbanih pevskih nastopih zares kot v pravcatem narodnem raju. Videl si tu se bratiti inteligentnega narodnjaka z našim priprostim zavednim kmetom, kakor, da bi obadva stanovala pod eno in isto streho. Videl si tudi lahko lepo kostumo kot našo pravcatega hrvaškega seljaka. Ali vendar, jedno bi ob tej priliki opomnili tega gospoda v tej krasni kostumi, da bi se namreč tudi nekoliko ogledal na jednega izmed svojih pisačev, kateri je v jedni bližnji občini, kjer stanuje, znan kot najgorkejši pristaš nemčurske »šta jerčeve« stranke. Drugače se pač tudi mi ne moremo ozirati: Slovenec k Slovencu —. Tako smo se ta večer res izborno zabavali, in naša edina želja je ta, da bi se kaj takšnega ob kateri priliki zopet priredilo, kjer bi se zopet mogli še silneje navdušiti za osvobojenje bisera Slov. goric, za osvo-bojenje Št. Lenarta. Ob tej prilik menda ne izostanejo tudi one vplivne osebe, bodisi iz trga, kakor iz okolice, katere smo pogrešali ta večer. Vam pa, dragi prireditelji, kateri se ne ozirate ne na levo ne na desno, katere vas narodno delo daleko bolj vnema kakor pa kruh(borstvo, vam kličemo: Krepko naprej! Nas okoličanov pa je sveta dolžnost, da vas podpiramo v tem pravičnem boju z geslom: Svoji k svojim. In tedaj bo nam gotovo v kratki dobi nastopila naša že od nekdaj zaželjena narodna pomlad v našem trgu. Torej naprej! — Goricopoljski. Vzgledna mladina. Pri Sv. Benediktu v Slov. gor. šteje mladeniška Marijina družba 123 udov, dekliška pa 260. Bralno društvo ima 248 udov in mej temi največ mladeni-čev in deklet. Dekleta imajo svoj dekliški pevski zbor, mladeniči pa moški pevski zbor. Mladeniči imajo tudi svoj tamburaški zbor. Vsak teden se vadijo po trikrat. Najbolj živo je po nedeljah. Bralna soba je vedno natlačena, posebno po večernicah. Vsakokrat nastopa 5—10 mladeničev in deklet, ki se vadijo v govoru in deklamovanju, pa tudi v petju in tamburanju se vadijo vsako nedeljo. Za gostilne se prav nič ne zmeni naša mladina, čemu tudi, saj ima doma tudi dobro pijačo. Pač malo je hiš v župniji, kjer ne bi imeli tuklje ali vina, ali pa obojega. Nasprotnih časnikov ne marajo. Sploh prihaja v našo župnijo kakih 5 »Štajercev*. — Rod stari hira, gine, — prihodnjost je mladine! Slov. kat. akad. društvo „Zarja" v Gradcu vabi k slavnosti v spomin 25 letnice vladanja sv. Očeta, ki jo priredi v Gradcu s ' prijaznim sodelovanjem pevskega zbora kršč. delavskega društva »Domovine« v nedeljo, dne 8 marca t L I. Ob 10. uri sv. maša v cerkvi sv. Pavla (Stiegenkirche), Sporgasse. II. Zvečer ob 8. uri slavnostni večer v dvorani hotela »zur Stadt Triest« Jakominiplatz št. 12 s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika »Zarje«. 2. Slavnostni govor. Starešina »Zarje« č. gosp. kurat Mat. Ljubša. 3. Papeževa himna. Pevski zbor »Domovine«. 4. Slike iz Rima. Predava cand. phil. Anton Jarc. Somišljenike uljudno vabi k mnogobrojni udeležbi odbor. Glavna ovira za ustanovitev podružnice »Slomšekove zveze« na Štajerskem je odstranjena. Z ozirom na notico pod naslovom »Kaj je s podružnico Slomšekove zveze na Štajerskem?« prosim, da sprejmete v Vaš cenjeni list sledeče pojasnilo: I z p r e-memba § 42 je bila ministerstvu naznanjena Došlo je tudi (vsled posebne prošnje) formelno potrdilo preosnovanega društva z mini-sterskim odlokom dne 13. jan. 1903, št. 185. Za ustanovitev podružnice »Slomšekove zveze« na Štajerskem ni nobene ovire več. Pot je prosta, zato na delo, somišljeniki! — Za osrednji odbor: F r. J a k 1 i č, t. č. predsednik. Iz Griž ob Savinji. Cenjeni »Gospodar«! Kakor pridne bučelice ob cvetoči pomladi, tako ti dragi rojaki prinašajo poročila iz vseh krajev, da polnijo tvoje predale. Kje so pa Griže? bode vprašal ta ali oni Citate!j »Slov. Gospodarja« v Če greš po veliki cesti od mesta Celja proti Žalcu, zagiedaš pol ure od Žalca proti jugu, ponosno proti nebu se dvigati zvonik farne cerkve, in na prijaznem gričku, obsajenem z vinsko trto, zazreš novo cerkvico Lurške matere božje: tukaj so prijazne Griže. — Tudi tukaj ne spimo, ampak napredujemo; kajti tudi pri nas imamo nad vse koristno »Kmetijsko bralno društvo«, katero nam je priredilo veselico dne 22 svečana t. 1 Igralo se je »Doktor Vseznal in njegov sluga.« Igro so prav izvrstno igrali, posebno sluga je bil pravi doktor Vseznal, ki je prav mojsterski rešil svojo ulogo. Nastopil je tudi pevski zbor, ki je pel več pesem kakor, Domovina, Bučelar, Kukavica itd. Dasi-ravno je bila pozno na večer še le ob 6 uri napovedana veselica, bila je vendar tako obilno obiskovana, da je bila soba bralnega društva, v kateri se je vršila veselica, dubkoma napolnjena. Dal Bog. da bi tudi v prihodnje naše društvo lepo napredovalo! Imel bi še marsikaj poročati, pa vem, da gospod urednik že jezno gubančite čelo, ker ni konca. Zato pa takoj rajši kar sklenem, in vam hočem prihodnje kaj več poročati iz naših Griž! P—1. Iz drugih krajev. Nadina Slavjanska na sultanovem dvoru. Ker počasti ta sloveči ruski pevski zbor dne 7. marca tudi naše mesto, bi utegnilo naše čitatelje zanimati, kako je isti zbor nedavno koncertoval na dvoru turškega cesarja. Ko je Nadina Slavjanska pričela svoje gostovanje po balkanskih mestih, prišla je najprej v Carigrad Sultan, izvedevši o tem, povabil je zbor takoj v Xildiz-Kiosk, da koncertuje v dvornem gledališču in Nadina je sprejela povabilo. Koj ko je zbor Slavjanske stopil v dvor, povabljen je bil na bogat obed. »Po koncertu!« je odgovorila Slavjanska. »ker po jedi bi pevci ne peli dobro.« »Naj pa bo«, je dejal sultan. Ob 5. uri po-poludne so vstopili ruski pevci v dvorano gledališča, ki sicer ni veliko, a je zelo ukusno in bogato opravljeno. V srednji loži nasproti odra je sedel sultan, njegov naslednik in ruski poslanik Zinovjev. Pod ložo, v nekakih kletkah, ograjenih z mrežami, so sedele sultanove žene, v parterju pa je bila. turška ge-neraliteta, dvorni dostojanstveniki, mladi plemiči, kadeti itd. Pred koncertom je turški dvornik opozoril Slavjansko, da sultan ne mara za overture, zato da naj pevci kar prično izvajati »program« in pojo dalje toliko čata, da se sultan ne naveliča poslušati. In L Voditelji štajerskih Slovencev, kje ste? Branite narod! zbor začne prepevati ruske pesmi, pel je in pel brez konca in kraja. Ubogi pevci so bili že strašno utrujeni, a sultan se še ni naveličal. Naposled zapoje zbor rusko pesem »II u vrtu, jI u basti« .. . »Dur! Dur!« (Stoj! Stoj!) zakliče sultan. »Dur!« so začeli klicati za sultanom vsi v gledališču. Zbor obmolkne. Ruski poslanik zakliče na oder: »Njegovo Veličanstvo sultan ima ljubimca goslarja, ki zna gosti to rusko pesem. Njegovo Veličanstvo Vas prosi, Nadina Dimitrijevna, da bi dovolili, da goslar gode to pesem na goslih, a Vi da ga spremljate na balalajki (godalo podobno tamburici) »Tudi to moremo, kar se mene tiče«, odgovori Slavjanska. In na oder stopi zgrbljena figura v sijajni turški uniformi, z zlatom vezani. Sultanov goslar se je dolgo časa priklanjal na vse strani in potem ob spremstvu balalajke zagodel: »Vo sadu — li, v ogorod§«. »Njegovo Veličanstvo sultan prosi Vas, Nadino Dimitrijevna, da zbor zapoje himno: »Bože, Carja hrani!« Vsi so vstali, tudi sultan je vstal . . . Ko je zbor skončal himno, zašepne sultan Zimovjevu nekaj na uho, in ruski poslanik obrnil se je proti Slavjanski in s svojim gromovnim glasom dejal: »Nadina Dimitrijevna! Njegovo Veličanstvo sultan Vas srčno zahvaljuje za zvišeni užitek, ki ste mu ga priredili s svojim petjem. Njeg. Veličanstvo Vam želi vedno uspeha v bodočnosti « Nato pa stopi na kraj odra Nadina Slavjanska, se obrne do sultana in glasno spregovori tako-le: »V imenu celega zbora se zahvaljujem Vašemu sultanskemu Veličanstvu za dobre in laskave želje. Veseli nas, da smo Vam priredili mali užitek s svojim skromnim petjem. Želimo Vam, Vaše sultansko Veličanstvo, dolgo življenje, a bodite milost-ljiv mnogim milijonom Vaših krščanskih podanikov!« Za tem je prišel na oder ¡eden Turek in na srebrnem krožniku je izročil Nadini Slavjanski sultanov dar: 350 turških lir; briljantno zvezd) Š;d-židije II. vrste za njenega soproga in vsakemu pevcu jeden red »znanosti in umetnosti«. Po koncertu pa je bil prirejen v Jildiz-Kiosku sijajen obed s šampanjcem za celi zbor. Starost papežev. Leo XIII. je 257 ti papež. Od teh 257 papežev jih je malo, ki so presegli 12 let vladanja. Papeži, ki so prekoračili 80. leto, so: Gregor XIV., umrl 1846; Gregor XII., Kalist II., Benedikt XIII., Aleksander VIII, Pij VI., Gregor VIII., Inocent X., Benedikt XIV., Pij VIL, Pavel lil, Kliment V, Kliment Vili. in Pij IX. Od vseh papežev je najdalje živel Pavel IV, ki je bil izvoljen v 89. letu svoje dobe in je umrl v 93. letu. Po trajanju vladanja zavzema Leo XIII. trinajsto mesto, a po dovršenem jubilarnem letu bo tretji tudi po dolgosti življenja, ker sta samo dva papeža prekoračila 93. leto: sv. Agaton (umrl leta 682) in Gregor IX. (umrl 1. 1241.) Moravski kmetje dediči milijonov. Dedščmo v vrednosti 5 milijonov dolarjev priznalo je okrajno glavarstvo v Dulutu, v državi Minnesota petim priprostim Morav-cem. Po izreku sodnije podedujejo 160 njiv, ki imajo v sebi veliko množino jako dobrega železa. Ta kraj leži v hribih Mezaza, zapadno od Zgornjega jezera blizu kanadske meje. Imena dedičev so: Andrej, Anton, Franc in Marija Miiller in Katarina StracheL Ti so bratje in sestre pokojnega Janeza Miilier, ki pa je mislil, da je njegovo posestvo brez vrednosti in je 1. 1898. umrl v sirotišnici Nesreča pri pustnem sprevodu. V nekem mestu. Maver po imenu, prired il so marškarado. Pusini sprevcd se je pomikal po mestu in gledalci so uživali mnogo veselja. Kar pridrrira nasproti sprevodu avtomobil, kateri je splašil konja, vpreženega v voz, ki je sledi! sprevodu. Konj se je spustil v tek skozi množico po ulicah in ranil tri osebe. Jeden gledalec, z imenom Justin Latkovic, stanujoč na Dunaju, vstrašil se je konja tako zelo, da je bežal v bližnjo gostilno, kjer se je zgrudil od kapi zadet, na tla. Njegovo stanje je zelo nevarno. Velikanska repa. V nekem vrtu pri Tripolisu je zrasla repa, ki je tehtala 16 kg. Gotovo znamenje. Neki časnik je prinesel pred kratkim to-le vprašanje: »Kdaj se pozna na možaku, da je pijan ?« Nek njegov naročnik je priobčil v naslednji številki ta-le odgovor: »Gotova znamenja pijanosti pri možu so: 1. Ako se ustavi, ko gre po noči domov, pred cestno svetilko in misli, da vidi celo bakljado. 2 Ako poskuša doma odpreti hišna vrata s košček, m klobase, katera mu je v gostilni ostala. 3. Ako hoče uro z zajcem naviti. 4. Ako pokži psa v postelj, sebe pa ven zapre mesto njega. 5. Ako se odkrije mesecu in ga pozdravi z ,dober večer, gospod!'« Listnica uredništva. G. I. L. v Lučah: Hvala za dopis, a ne moremo ga priobčiti, ker so imena nečitljiva. Vse drago si žt> razvozljamo, a imena so nam neznana, in fantazija tukaj nič ne pomaga! Pozdrav i — Mnogim dopisnikom: Premalo prostora! Oprostite I Loterijske Gradec 28 februarja: 13, 8, 1, 78, 77. Dunaj 28 februarja: 16, 29, 28, 3, 12. Društvena naznanila. Dne 15. marca: »Slovenskega društva* občni zbor v dvorani Narodnega doma v Mariboru. Začetek ob 3. uri popoldne. Prodaja posestva. l00 2- Posestvo gosp. Jožefa Wein v Štrihovcu pri Sv. llju v Slov. gor., 10 minut od kolodvora in četrt ure od cerkve oddaljeno, je na prodaj. Hiša in gospodarsko poslopje je novo zidano, okoli 15 oralov zemlje, sadonosnik, njive, in vinograd primerno za MV IS m novo stavljen, s 5 orali vpokojence. Cena 18.000 K. IWIlBSIj zemlje, sadonosnik in njive. — □¡¿m z dvema sobama, kuhinjo, s šest orali Cena 9000 K. ■ ■■S» Cena 4400 K. zemlje, vinograd, sadonosnik, njive. — O k I i C. 121 2—1 Od c. kr. okrajne sodnije se naznanja: Ker se je predlogu dedičev ugodilo, vršila se bode prostovoljna sodnijska dražba zapuščine dne 17. jan. 1903 pri Sv. Križu štev. 15 umrlega posestnika Janeza Maček vsled dovoljenja dražbenih pogojev od zapuščinskega in varstvenega oblastva na mestu, kjer ležijo dražbeni objekti, dne 18. marca 1908 od 10. uri dopoldne. Posestvo, takozvani „Kolčov-grund" pri Sv. Križu št. 15, zemlje-knjižna vloga 28 dav. obč. Sv. Križ, obsega 53 ha, 38 a, 35 m2 in ima cenilno vrednost 12.643 K 49 v ter obstoji med drugim iz hiše, treh gospodarskih poslopij, dveh viniiarij, sadonosnika, zelo rodovitne njive in 23 ha gozda s 15—50letnimi smrekami. Popisni protokol, zemljekujižni izpisek in dražbeni pogoji so na vpogled tuuradno v pritličju, uradna soba št. 6. — Posestvo in premičnine se bodo izklicaie za cenilno ceno in se bodo oddale samo za ali pa čez izklicno ceno, premičnine proti takojšnemu pla čilu in odstranjenju. — Pred dražbo posestva mora vsak dražbenec kot varščino 10 % izklicne cene v gotovini, hranilnieni knjigi ali v državnih papirjih po zadnji kurznih vrednosti v roke dražbenega komisarja plačati. Zdražitelj posestva mora največjo ponudbo od dneva dražbe s 5 % otfrestovati ter 1/i cene tekom enega meseca, drugo četrtino tekom štirih mesecev, tretjo četrtino tekoin 8 mesecev in zadnjo četrtino tekom jednega leta od dneva dražbe tuuradno vložiti. C. kr. okrajna sodnija v Mariboru, oddelek V., dne 2. marca 1903. Proda se. Prostovoljna prodaja zemljišča v občini Sv. Ema, eno uro od prihodnjega kolodvora „Cigeunenvirt", obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, 15 oralov starega gozda, 8 oralov travnikov, 3 oralov njiv. Vse to se proda za 6000 K in je brez vsakega dolga. Naslov se izve pri upravništvu. 86 3—3 Lepa priložnost se nudi trgovcem pa tudi drugim, ako kupi v mestu Kranju dve hiši, ki sta zelo sposobni za vsakor-šno trgovino. Ena stane 48.000 K in je 9 let davka prosta, druga z vso špecerijske opravo 24.500 K na večletno plačilo. Zraven tega se še tudi proda mlin, ki melje pšenico, proso, ajdo in koruzo; zraven je tudi 9 oralov gozda, 22 oralov travnikov in dobro obdelanih njiv. Vsemu temu je cena 70.000 K. — Naslov pove upravništvo. 87 3—3 Velika vila (Zinshausj s sadnim in ze-lenjadnim vrtom in ena mala hiša, tudi z dvema vrtoma, za vpokojence posebno primerno, je na prodaj. Več pove Anton Merzhun, Maribor, Weinbaugasse 23. 120 3—1 Hiša s trgovino, prodaja tobaka in poštnih znamk, blizu petrazredne šole in farne cerkve, se proda. Naslov pove upravništvo lista. 116 5—1 20 panjev čebel s prestavnim satov-jem proda Josip Gselman v Hočah pri Mariboru. 111 3—1 Posestvo obstoječe iz hiše, kozolca, hleva, mlina ter zemljišč, katero meri 15 ha 1 a in 76 ma in leži na novi progi železnice Grobelno - Rogatec, se po ceni proda. Vprašanja so na razpolago pri posestniku Janez Pečnik v Vojskem, pošta Koprivnica, Štajersko. 89 3—3 Nova hiša s 3 sobami, 2 kuhinjama, 10 minut od Maribora, 12 let davka prosta, se zavoljo preselitve takoj proda za 2600 gld. Vpraša be pri g. Novaku v Mariboru, Bergstr. 8. 104 3—2 Posestvo v Mariboru, Triesterstr. 81, se proda za 4000 gld. Obstoji iz hiše (3 sobe, 2 kuninji in klet) ter njive. — Franc Bukšek, gostilničar, Gornji Breg pri Ptuju._103 3—2 Jednonadstropna hiša, Ptujska cesta št 44, četrt ure izven Maribora se proda. 79 3—3 Lepa hiša s 6 stanovanji in pritekli-naiui, sposobna 2a vsako obrt, posebno pa za trgovino z mešanim blagom, se zaradi odpotovanja proda. Janez Ledineg v Novi vasi št. 149 pri Mariboru. 112 1—1 Hiša s petimi sobami, en oral njive in svinjskimi hlevi ter sadonosnikom se po ceni proda v Studencih pri Mariboru. Več pove upravništvo. 109 3 — 1 Proste službe. Postranski zaslužek, trajen ic rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s povzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod „1.798" Gradec, poste restante. 235 Pridnega kovaškega pomagata in pridnega fanta, kateri ima veselje do kovačije, sprejme takoj Matej Bregant, kovač v Orehovi vesi, pošta Hoče-Slivnica. 117 3-1 Kuharica, katera tudi poljska dela razumi, želi stepiti v primerno službo. — Naslov: J. M. post« restante Sv. Tomaž bi. Ormoža 107 3—1 Stefan Kaufman trgovec z železiilno v Radgoni priporoča slav. občinstvu najboljše mo-tike, lopate in drugo železnino po najnižji ceni. — Točna in solidna postrežba. 118 8—1 m L. Buchta, izdelovatelj rokavic in bandažist, v Mariborn, Šolska ul. 2 — Schulgasse 2 prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela in popravila kakor tudi snaženje. Vst zelo po ceni! 118 4—1 Zalivala. 104 1—1 Za dokaze tolažečega sočutja ob bolezni in smrti nepozabne predrage gospe Amalije Turnšek r«j. Cukala izražamo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo čast. duhovščini samostana M. Nazarje in drugim častit, gospodom župnikom in kapelanom, gg. uradnikom ter učiteljem in mnogobrojnim udeležnikom pogreba, kakor tudi gg. pevcem za prekrasno petje na domu, v cerkvi in na grobu. Dalje prisrčna zahvala darovalcem mnogih krasnih vencev in šolski mladini za spremstvo k zadnjemu počitku. Slednjič se zahvaljujemo še za mnogo-brojna od vseb strani nam došla pismena čustvena sožalja. Marija-Nazaret, dne 20. svečana 1903. •v Žalujoči ostali. K Svoji h svojim! Jožef Brandl izdelovatelj orgeij v M ar ibor u * i i se priporoča veleč, duhovščini v izdelovanje cerkvenih orgeij vsake velikosti po najnovejšem pneumatičnem sistemu z lepimi, milodonečimi glasovi. Za orgije se jamči več let. Prevzemam tudi predelavanje, poprave in uglaševacje orgeij. Ocene že izvršenih del kakor tudi proračuni so brezplačno na razpolago. 33 12—3 S KONRAD SliAZAl Št. Ulrih, G-roden, Tirolsko. Slovenska delavnica za vsa cerkvena dela, od preč. gg. duhovnikov odlikovana, se priporoča za umetno izdelovanje: svetnikov, oltarjev, prižnio, križevih potov rezljanih (reljef) in na platno slikane v vsakem slogu in po mogoče nizki ceni. Betlehemske jaslice s 15. rezljanimi podobami in 16. živali od 15 kron naprej. Umetno izdelane lurdske votline itd. — Za vsako poljubno podobo pošljem originalne fotografije mojih del, za oltarje originalne načrte. Za vsako slovensko naročilo čez 100 kron dam kot spomin umetno rezljano božje razpelo zastonj. JIM Za cenjena naročila prosi udani 525 12—11 Konra«! Skaza. .«AA/WV/WVA/WW-^ G U osfilna ,pri posli aaaaaaa v Mariboru, Tegetthoffova cesta št. 49 SC nasproti južnemu kolodvoru Priporočam mojo znano gostilno, koder točim izvrstna naravna domača vina, vedno sveže pivo ter postrežem z najokusnejšimi toplimi in mrelimi jedili. — V obilni obisk se priporočujoč beležim s spoštovanjem 7i 5-3 Jflarija Meden. VABILO na redni občni zbor Posojilnice v Konjicah, ki se vrši dne II. sušca 1903, ob 3. uri popoludne v lastni pisarni v Konjicah. Dnevni red: 108 l—i 1. Poročilo načeistva. 2. Odobrenje računa za 1. 1902. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev načeistva in računskih pregledovalcev. 5. Razni predlogi. Pripomba: Ako bi ob zgorej določeni uri ne prišlo zadostno število zadružnikov, da bi bil občni zbor sklepčen, vrši se pol ure pozneje v smislu § 35 pravil drugi občni zbor, kateri je sklepčen pri vsakem številu. Proda se radi bolehnosti hiša z dobro idočo gostilno v obližju Celja pod jako ugodnimi pogoji. Ve® Pove upravništvo lista. so 3—3 Za občine! Znamke 39 3 za pse, dobe občine za 5 kr. komad (lastni izdelek) pri Jos. Trutschl, Maribor. 75 Proda, s© @ novozidana hiša s tremi sobami, 2 kuhinji, z veliko kletjo, pralno kuhinjo z vodovodom in lepim vrtom. Vpraša se v Magdalenskem predmestju, Lenaugasse 23. Poljski malec (g"«I>S) 106 12-1 ki je priznano dobro gnojilo priporoča M. Berdajs v Mariboru. sil iiii&SL Trgovina z železnino „MERKUR" P i ... ^ 1 j, tttm O olj u., C3r r a. š le si cesta štev. Xi3 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in st- v; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze. cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (fttorj«), tončene cevi. samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete Tomaieva žlindra, najboljše umetno gnojilo. ' * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * «fiS JB? mk m Bilanca Posojilnice v Mariboru, registr. zadruge z omejenim poroštvom za edenindvajseto upravno leto 1902. Aktiva Pasiva Račun inventarja: Vrednost inventarja........ Račun posojil: Stanje posojil.......... Račun naloženega denaija v raznih denarnih zavodih: Stanje hranilnih vlog........ Narasle in kapitalizovane obresti . . . Račun vrednostnih listin: Stanje 31. decembra 1902 ...... Račun obresti: Pri dolžnikih zaostale obresti od posojil Nerealizovani kuponi vrednostnih listin Račun hiš in zemljišč: Vrednost društvenega doma..... Vrednost notranje oprave...... Vrednost posestva na Ranči..... Vrednost pridelkov........ Račun zavarovalnin: Stanje predplačil......... Račun upravnih stroškov: Vrednost knjižic in tiskovin..... Predplačana rentnina........ Račun blagajne: Gotovina dne 31. decembra 1902 . . . kron 365.839 15.078 14.167 3.947 344.343 51.804 150 149 61 kron 843 1,967.113 380.917 159.765 18.114 396.148 20.861 1.182 1.328 299 17.955 •2,964.529 21 Račun deležev: Stanje: a) glavnih........ b) upravnih........ Račun hranilnih vlog: Stanje dne 31. decembra 1902 . . . . Kapitalizovane obresti za I. semester . . II. semester . . Račun obresti in dividende: Za leto 1903 predplačane obresti od posojil Deležnikom dolžne obresti...... Nedvignena dividendadne 31. decembra 1902 Račun rezervnega zaklada : Stanje splošnega rezervnega zaklada . . Vstopnina in zastarana dividenda . . . Stanje posebnega rezervnega zaklada . . Račun zgube in dobička: Cisti dobiček v 1. 1902 2,530.996 49.197 51.922 kron 28.600 83.930 80.447 2.300 kron 112.530 2,632.116 19.678 249 12.756 82.748 85.515 18.935 p,964.529 21 66 122 1—1 Ravnateljstvo. Proda se: eno- in flvovprežni vozovi tudi se isti zamenjajo in se prevzamejo popravila vozov po jako nizki ceni. Franc Ferk, sedlarski mojster v Maribora no 3-1 Angasse 2. Povodom mojega odhoda iz Maribora kličem vsem prijateljem in znancem krepki: 113 1—1 Na zdar! Sv. Jurij ob Ščavnici, 2./III. 1903. Ivan Vuk. Zahvala. Udano podpisani ne najdejo zadosti lepih besed, da bi se dostojno zahvalili za veliko so-žalje, ki se je od vseh strani razodevalo že med boleznijo, posebno pa še ob smrti mnogočasti-tega gospoda Ivana Skuhala, kn.-šk. duhovnega svetovalca, dekana, župnika itd. v Ljutomeru, Ljubi Bog naj stoterno poplača našemu premil. knezoškofu za poseben blagoslov, katerega so pokoj, gospodu dekanu v tolažbo poslali na njihovo smrtno postelj, prečastiti duhovščini, p. n. zastopnikom raznih oblastev, uradov in odborov, mnogim pri pogrebu navzočim društvom in vsem, ki so pokojnega gospoda spremljali k zadnjemu počitku, se nanj spomnili in zanj molijo. Ljutomer, dne 21. febr. 1903. 2 2 Anton Srabočan, provizor Ljutomerski. 98 1—1 Vse vrste Semena ! ss travnega semena Semena ! | kakor tudi «leteljsko, gozdno in zelilcno seme •— v izvrstni kvaliteti, — ki imenitno klije, priporoča za najnižjo ceno 105 12—1 Ferdinand Ciuha, kaplan. Ivan Kociper, kaplan. Maribor trgovina 2 meša"i