Našim malčkom Vekoslav Skuhala: Lolzkov bolicni vecer (Konec) Lojzkova božičnica na koncu vasi je zbudila pesem hvaležnosti, visoko pesem otroške hvaležnosti. Presladko čustvo božje bližine je občutilo tudi Lojzkovo srce. Tako polno tega čustva je bilo dečkovo srce, da je prekipelo, da mu je grlo nehote zapelo nepogrešno božično pesem: »Sveta noč, blažena noč!« Vsi so povzeli in zraven peli. Celo najmlajše dete, ki je imelo še polna usta kruha, bi bilo rado pelo, a se mu je pri tem zaletelo. Ko je s trudom izkašljalo drobtinice, je le začelo peti. Vsem, prav vsem je bilo petje več ko sladka jed, ki so jo še tiščali v rokah. Tri kitice so izpeli in bi bili gotovo od krr.ja začeli, ko ne bi v tem trenutku vstopili v hišo vzradoščeni roditelji ter iziekli toplo zahvalo Loizku in po njem njegovi materi za dobrodošlo božičnico. Kovačevi otroci m so zdajci ponirjati začeli od svojih sladkosti t-vojim dobrim staršem. »Zda.i pa grem domov, pa lahko noč!« Tako skrornno se ie poslovil Lojzek in niti ni počakal, da bi ga kdo pospremil iz hiše. Zunaj se je napravila že t>rava noč, da bi Lojzka moglo biti strah, če se ne bi vedno in ved:.o zavedal, da hodi angel božji z njim ncč in dan. Deček je na dolgo stopaL da bi čimprei prestopil prag cTomače hiše Ko je prišel domov, je opazil, da so ga že pričakovali. Zato se je nekoliko opravičil: »Peli smo, pa nisem mogel cditi.« »Kje pa si bil?« so vsi vprašali. »Bil sem pri Kovačevih.« Lojzkova mati si ie s predpasnikom šla preko vlažnih oči. Bog ve, kaj si je misllla? Gan^-ena je stisnila Lojzka k sebi, a brez vsake nadaljnje besede. Lojzkovi sestrici in bratje so že začeli delati jaslice za v kot nad mizo. Hana je rezljala papir, ki je v vseh barvah čakal svoje usode na mizi. Tona je z najtanjšim papirjem ovijal žico za rože, Tinek je izrezaval ovčke, a Lojzek bi moral pomagati vsem hkrati. Do njegovega povratka od Kovačevih je to delo opravljala mati, ko si je že našla nekaj časa in oddiha. Oče pa je sedel za pečjo, toplo segreto, kadil iz pipe in gledal svojo veselo družino pri božičnem kramljanju. Ure so naglo potekale. Nikoli več se ne povrnejo take, ker so bile tako rajsko lepe, srečne! Preproste jaslice z vsem okrasjem so ležale na deski v kotu nad mizo. Svetilka, ki je visela nad mizo, jih je še precej močno ožarjala s svojo rdečkasto svetlobo, da so se zdele žive, kakor se ob rdeči jutranji zarji oživlja vsa vas in svet za vasjo. Razločno si mogel videti blaženost na Marijinih licih, pobožnost v sklenjenih rokah sv. Jožefd, starega možeka. Primerno so bili razvrščeni pastirji s palicami in torbami, žavinice pa sta bili kar dve skupini. Eno jag- je, najbolj belo, pa je ležalo tik pred jaslicami. Bilo je darovano od bele duše, od nedolžnega otroškega srca. Od jaslicah že ve. To pa je dovoij! O, božje Detece, ti sladka stvarca med lepotijo kmečkih jaslic, kako si vabilo in še vedno vabiš otroške oči k sebi! ^ Vse pesmi, kar jih ima na zalogi otroski slovarček, so se na sveti večer pele v katere duše, od katerega srca? Jezušček v Lojzkovi rojstni hiši. Nekaj jih je bilo narodnih, ena ali dve celo malce posvetni, a kaj zato, ko pa so vendar vse brez izjeme veljale počeščenju božične skrivnosti! Najlepša med vsemi pa se je Lojzku zdela tista pesem o nebesih. Mati jo je začela, mati jo je vodila do kraja. Celo oče tam za pečjo je moral poprijeti, ko drugače ni bil navdušen za petje. »A, a, a, v nebesih sem doma«, tako in slično je šla ta lepa, nepozabno lepa pesem. Kar zibala se je v zraku in dvigala vsa srca kvišku p-oti nebesom. Tega lepega božičnega večera se Lojzek leto za leto z veseljem spominja. Nič ne de, da je zdaj velik gospod. Še vedno rad prepeva, zlasti z otroki, še vedno je navdušen za božičnice, ki jih naklanja najbednejšim v okolišu svojega delovanja. Vsem pa naroča, naj z njim vred molijo ali pojejo: »O Jezušček moj, za vselej sem tvoj!« M ziinslie Ą€ccr€ Ima dva roga, dve nogi, zadaj rep. Zvečer se zgane z mesta, hrane ne rabi. Marsikdo je vesel, če lahko stopi nanj. Kaj je to? (•AaCujojjs afu-BATizas bz »o^Cbz«) * Kateri izmed treh Modrih je bil zamorec: Gašper ali Melhior ali Baltazar? COZO2{ OUJO X9UJI Sp 151 'HSTJ^) Je svetnik in je že davno umrl, pa še vedno ni v nefceaih. Kdo je to? (•aog-saf) n9Ag) * Kaj je razen milosti in dobrih del še po trebno za zveličanje? Cijuis as oares) * Hrenov Miha je nekoč šel v Ptuj. Slu« čajno je srečal tri potepuhe. Vsak potepuh je imel na hrbtu vrečo. V vsaki vreči so mijavkale tri mačke. Če seštejemo potepuhe in mačke, koliko jih je šlo v Ptuj? (¦aauis ou^o.idsBu a i\s iqnda^od os J9jt 'biiij^ Aouajjj oui^s) * Dva fanta sta skupno dobila 35 hrušk, Tisti, ki je imel več, je tovarišu rekel: »Če bi imel še 4 hruške, bi imel ravno dvakrat toliko ko ti.« Koliko hrušk je imel vsak fant? Czz TSrup 'gx uapiH) Dva očeta in dva sina so šli na lov. Ustrelili so 3 zajce, a vendar je vsak enega nesel domov. Kako je bilo to mogoče? •(uis ao}ooo) jjniii ui (B^aoo ¦eSsu^s uis) soo '»do ub^s :aoi bu n? °s ®Fl-^JL)