LUBLANSKE
N O V I.Z E
MARIE THERESIE EGERZE.
Nro.	2*
Oserk na pretezheno Igto 1799.
L^pe pergodke nam Kashejo samerki pretezheniga l?ta. Tolkein l?pih d?l inu drage vm?tnofti, tolkein fht?vila< hvale vrednih vojfhakov! tolkein zhlov^fhke lu-b?sni pof?bnih inu dobrih deshela fe fpre* mina inu fvitli is sagr^ba ftariga l^ta I
Med timi fto lftami nobeno l^to tolke/a gofto sadrvgim vojfhakov nefht? je koker ta kir je pretekel, pa tudi nobeno l$to fe
ra-
rafpartena inu nerafpartena lubesen desheli ni tako natankv ifkasala koker v' sadniniv.
Sm^ram jp bila v* sadnimo l^to har T^zhi vojfhakofl: malopridnofti nafproti, v tih nar terfhih ftifkah inu v' nar fhaloft-nifhi nadlogi je kralvala sm?ram nar v^zhi vojfkna ferzhnoft* *'■ *
Komej je bila ena deshela is velike velike vboshnofti pot^gnena she je bila ena druga fkof krive obvarvavze v' govt raf-dianja inu potrenja vershena, al fe nevidi to v' pergodkih revniga Shveiza; Belgien ij&u Rheinfkih deshel?
Daklar je hrup franzofkiga punta fkosi v?zhi part Evrope fe rafl^gal, ni yamet nikoli tako ozhitno puntarijo inu, perve fle-bre fvojbodnofti inu edinofti pobijala, koker v' pretezheozhim lfto. Sami tifti ki fa nezhedno prenarjanjo deshelne oblafti napravili inu povfzhvali, fo fposnali de 1? »apelvanje eni ga famiga je mogozhe notraj-tn inu sunajni mir ludftvu narediti, inu ob-dershati.
Vojfhaki jutraine inu opoldan-vezherne Europe, od potoka Nil pa da Texel fo v' tfarim l^to v9 kup ftali s* mezhmi I(' videso.
Is Orient in zel! is opolnozhrae Asie folud-
' je
je pravizfme rezili opravlač v' kup vr^li, Efterreihfki vojfhaki fo sgodaj v' vojfko pot prederli, inu fo sami per Veroni fran-zofko raozh rafdiali, plazha nih velkiga d§-ja je bila doblena Maitua; dev?t drugih vojfka inu fheftnaift doblenih terdnav fo kronale nih nefpremakneno ftanovitnoft. Hod v' Egipt je bil Franzosem s4 odvs?tim Neapelnam inu Rirafkim plazhan, namefti drev?fa fvojbodnofti fo bili kojniki po Lafh-kim naftavleni. Skosi hudobnoft franzofkiga prenarjana paterti Lahi fo fe zhudili zhes nih mogozhne ot^lze, kader lo she dobroto* pod zefarjam biti, obzhutili.
Naj bo tedaj fturjene pretezheozhiga 1?-ta perzh^tik k' enakim d^lam v5 Vdanim l^to, mi vparno, da bodo taifti ki fo pre-narjane v' franzii prokrotili, tudi napuh kateri fe is noviga prenarjanja vsigje, pobili.
Franzia*
K' novim prenarjanv deshele fo franzo-si env prasnuvanje ali tako rekozh eno an-doht napravili, da bi nih prenareje bel imenituv fturili sa tfga volja fo oni iszerk-veS.Germain L'Auxerois zerkv hvaleshno-fti prenar^deli, tu notri bodo oni, predem de kaj delati perzhnejo, sa pamet profili, ( da bi nih rezh bolfhi ilurjena bila.
2$,ooo foldatam Je čotfsuM napovedal V niffto Pariš iti, da bodo Jakobinarje krotili, zhe bodo otli per novi rezhi kaj fe gori dershati ali poftave rafderati.
Consolat je i8> Decembra pervo d?lo perzhel inu je osnariil, da fe sdaj sa ref mirlohka fturi.
'	< .. ;i» f- I!'' '' "i tri; I ifl£"ki fJh
20. Decembra je bilo osnanen6, da bo preneh boja po viih kraih kar vojfko sa-a?ne, inu dalej da fe bodo vkup šbrali inu eniga mosha, kateri da sdaj, fhe ni snan inu kat^rimo fo vfi nagneni sraven pa tudi mir im^ri ozhe, is volili, per tim sbori bodo tudi oni to; kar notrajno Franzijo sa-d?ne, opravili. To je pa fp^t kaj fm^fhniga.
Prevs^tnoft franzofkiga prenarjanja ka-šhe, koker da bi oni tako mogozhni bili, zbirno fv^tv preneh boja napovedati, kader bi li oni smiflili. 21. Grudna fo oni en drugi prasnik noti vpelali, na dan t?ga prasnika pravijo Consuli, fe nebodo ludje v5 pofebnih zerkvah vkup sbirali, tudi ne-bod foldatje na ta dan s' pufhami per zerkvah lfcpotvali, inu ta prasnik nebo enaki tiftim, ki fo v' pratiki Roberspier, ampak ta bo poželi Franzii vfakiga ferzv po«' fvezhvan.
Consul Sieys je otel od fvojga naprej«
vs^t-
vs?tj* od ftopifi fp?t edini m^ftnar poftati aku bi ga Bonaparte ne bil pregovoril, de ima consul oftati, Parifke riovize fo she o^anile; zhe Sieys odftopi bo fkufhat fpft novi napelvanje ali consulat ponarediti, ali zflo prekuzniti.
Bouley je bef?do dal ozhitnos nova na?-prava fe more preberniti, sakaj, je flaba inu malu vrfdna , vezhim parti deshele ta nedapade, nam^fti td fe more ena taka napraviti; katera bo pravo verft, refniznho proftnoft, zhaft inu fr?zho dadelila, Dalej on govori, tr?ba je shg enkrat predne na-pelvavze franzofke deshele bdftaviti, gol-fivze, trinoge, nevmne glave, kateri fo she od 1793 lfta ludftvo flepili inu fhi« pali, • . . "f	• ; " -
Tr?m fortami franzofkih ludi fledapa de novo naflelvanje, namerzh, itim kat?ri-fo fkosi nove napelvavze odrineni bili % ali toko odftavleni. 2. Jakobinarjara, Rojaliftam. Vfi ti ozhjo vojfko im?ti vfaki po fvoji volji: Pervi sato, da bi Bonaparta prozh vergli, ti drugi, nemorejo bres voj-lke shivfti, tr^ki ozhjo vfe na ftaro (topno fpraviti.
Odier en franzofki m?ftnar, je eno vodo snefhel katera je saplatnv ali kaj drugi-
g»
ga belit dobra, ta ima vezh jdfelze vfebi knker lug, sa t£ga volja bo tildi bolfhi sa platnv bglit, te vode fe lohka velikv napravi, tudi lohka en povhen graben, po katerim fe sna na ledino vtgkat,
Dunef.	v 1 1
Po pifmih 2j. grudna je Fiirft Alexan-der Wasiljewih Italifkoj, kard^lfki graf Suvarov Rimfkoj. Velki general vfih ruf-kih foldatov tudi nih velki. voifkni napel-vaviz 2o. grudna v* Prag perfhel, tega fo bfiziri od general fttna fpr?mili, on je per barona Wimmer hifhi is vosa ftopil, inu v'ti hifhi ftanval, 22dan fe je dal Pra-garjam viditi v' tifti hifhi v' kateri fe k' videsv inu finehu jegra, hifha je bila okol inu okoli ofvgtlena, koker fe je pokasal, je vpitje vftalo; shivi fifrft Suvarov! sato fe je on sahvalil, inu je r?kel naj shivi vafh imehitni Zefarl nalafh savoljo nega fo jegro bolfhi napravili * v' Oblak fo Farna ali hogino zhafti, poftavili s' timbef^dami: viva il Principe Suvarov (naj shivi fittff Suvarov.)
Turzhia»s
Od Konza liftagnojaje fp?t ij. rufkih bark s* ioldatami napolnenih fkosi Darda-
* ne-
uele fHlo, od tih je nekaj na ofr?dek Mal* ta, nekaj na Nea£olitanfko navishanih;
ir. Liftagnoja je pfort fkos v^lkifizira pifma dobila, de je Bonaparte i? Egipta da-niu fheL Franzofki foldatje po Egipti ger-do raffajajo.
V' pervih dn?h kosaperfka fe je v^lkifi-zir s' fvojmi trumami per Jaffa vffdel, tu* kej ti je on napravil, da bo lohka fokos famoto Gaza v'Egipt perfhel, v'tim zhafv bo Sir Sidney Smith inu Said-aIl-Bey m?-fto Damiete v' vfo mozhjo popadel
N$mfk o.
Novize nam ozhitno povfih krayh ka* ahejo, de novi visharji na franzofkim fhe nifo ferza sgubili H?mfke deshele ropati, ampak fhe lf smeram hujfh nafhei deshele ftifkati fkushajo.
Kader je proftni gofpd Albini sv^del, da fovrashnik na W$zlar grf tamkej davke flaviti, je on Curmeinzfkim Rittmeiftri povedal, leto kolker je mogozhe odverniti. Koker hitro ta to sv? fe vsigne, inu gr? na poti, de je z?l W?zlar v' shalofti, je fhe hitrifhi naprej fhel kader je on v* W?zlar perfhel je on vfe Franzose, bres
da bi bil eniga mosha sgubil ism^la is gn^l, je 3 ofizire inu 19 mosh ie u 32 kojn odvs?l.
Kruhna Tariffa. M
sa m^fez Prosenz.
Kruh	sa tolk, SoMov. j	more teshek biti. 1		
■ < ■'■> ocj		lib.Jlot.Ikv.		
shgmla zvgtne moke	* l	—	4	3
shgmla inu rjgla - -	1 i	—	6	1 i:
1 hleb pfhenizh. kruha	12 —	1	18	2 f!
X forfhizhni hleb	6 —	1	3	— !
t ravno tak - - -	1« —	2	6	—
1 ravno tak - - -	18 —	3	9	- :
1 hleb od sadne moke	10 —	s	2	—
1 ravno tak	5 -	1	1	
Lotteria.
4, Pro«cnz fo v' Gradzi vsdignene
65- 43- 47» 44- 69-
Ig. Prosenz bo v' Lubiani vsdigvano.