GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE
18. oktobra 1968 — Leto IV. št. 17 (79) — Cena 0,30 dinarjev — Poštnina plačana v gotovini
3
n t-i t^. Tk.TT k t* n n -r iita it ^tt- iT	Ve® tiso® občanov je bilo na osrednji proslavi v Skalah, ki je bila v gozdičku nad domom druž-
osrednja proslava v skalah	i«*.
PRIDRUŽITE SE PROSTOVOLJNIM KRVODAJALCEM TUDI VI IN PRIDITE NA ODVZEM KRVI V PONEDELJEK, 21. OKTOBRA OD 7. DO 16. URE V ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
PdSEBEN AVTOBUS ZAVODA ZA TRANSFUZIJO KRVI BO VOZIL TEGA DNE IZ ŠOŠTANJA OB 8., 10. IN 12. URI.
i
VELIKO OBČINSKO SLAVJE
LETOŠNJA OSREDNJA PROSLAVA V SKLOPU PRIREDITEV V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA NAŠE OBČINE JE BILA V NEDELJO, 5. OKTOBRA V SKALAH PRI VELENJU. TU SO PRIZADEVNI PREBIVALCI UREDILI DOM DRUŽBENIH ORGANIZACIJ IN GA TA DAN TUDI PREDALI SVOJEMU NAMENU.
Več tisoč ljudi se je zbralo na1 prireditvah v Skalah. Najprej je pred domom družbenih organizacij spregovoril predsednik krajevne organizacije SZDL Toue Kumer in povedal, da so dom več let gradili. Zatem je novi dom odprl predsednik občinske konference SZDL Milan Šfer-han in ga predal v varstvo gasilski organizaciji. Predsednik gasilskega društva Martin Glinšek pa je povedal, da so Škalčani naredili okrog 6 tisoč prostovoljnih' delovnih ur in so sedaj, ko imajo nov dom, nadvse zadovoljni. Predsednik Glinšek je ob tej priložnosti pohvalil Ivana Hudournika, Ludvika, Martina, Milana in Ivana Arliča, Vlada Miklavži-na, Martina Dolarja, Antona
Silovška, Franca, Staneta in Jožeta Aristovnika, Franca Skaiiovnika, Franca Lipnika, in Janka Pirnala. Pismeno priznanje pa so dobili Jože Si-lovšek, Ludvik Jan. Jože Jan, Jernej Mr a vijak, Val ter Hudournik. Jože Arlič, Ivan Zel-cer in Jože Lipnik.
Gasilci so dobili novo motorno brizgalno, ki jo je izročil v imenu občinske gasilske zveze Egidij Petretič.
V domu družbenih organizacij se je zatem začela slavnostna seja splošnega zbora občinske skupščine. Sejo je vodil Milan Šterban, slavnostni govor (tega v celoti objavljamo na 2. 'strani) pa je imel predsednik občinske skupščine Peter Krapež, dipl. gozd. inženir. Ta je po govoru raz-
delil tudi letošnje Kajuhove nagrade, ki so jih dobili Maks Podlesnik, Emil Cesar, Ivan Naraločnik, Milka Jarnovič in sekcija dvigalcev uteži pri velenjskem Partizanu.
Takoj po slavnostni seji se je začela velika občinska proslava v gozdičku nad domom družbenih organizacij. Po scenariju J. Klančnika so v kulturnem programu sodelovali recitatorji .velenjske (gimnazije, rudarska godba in združeni pevski zbori obeh osnovnih šol ter gimnazije. Na proslavi je govoril tudi predsednik občinske konferennce SZDL Milan Šterban in obudil spomine na zgodovinske dni pred 27 leti. ko je majhna skupinica partizanov napadla in osvobodila prvo mesto v Sloveniji.
w w__w	_	_____ _ Otroški zbor iz Skal je pel pred začetkom slavnostne seje. Nastopili pa so tudi na otvoritvi
sostanjcani so proslavili	,,e.c,_
Delavski svet šoštanjske termoelektrarne je na zadnji seji izvolil Cirila Misleja, dipl, in-ženija strojništva, za novega direktorja podjetja. Ta se je prijavil na razpis za ponovno imenovanje direktorji. Poleg njega sta se prijavila še dva kandidata. Razpisna komisija za imenovanje direktorja pa je izbrala inž. Misleja in ga predlagala delavskemu svetu kot kandidata, ki najbolje ustreza razpisnim pogojem.
Ciril Mislej je bil pred tem šef razvojno konstrukcijskega oddelka v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje.
BELE VODE:
SMUČARSKA VLEČNICA
Na zadnji seji občinske skupščine Velenje je odbornica El-frida Ambrožičeva predlagala, da bi kupili smučarsko vlečnico in jo postavili v Belih vodah.
Sola v Belih vodah je že dobila od občinske zveze prijateljev mladine 20 postelj, ki jih bodo uporabili v času zimskih počitnic za zimovanje otrok iz
nižine. V Belih vodah pa bi lahko sedaj, ko je do njih speljana prevozna cesta, spet razvili zimsko športno dejavnost.
Odborniki na skupščini predlogu niso nasprotovali, vendar določenega sklepa o nakupu še niso sprejeli. Vsekakor bi bilo koristno, če bi takšno vlečnico kupili.
Gasilci in drugi udeleženci na otvoritvi doma družbenih organizacij v Skalah
krajevni praznik
TUDI V ŠOŠTANJU SO PROSLAVILI SVOJ KRAJEVNI PRAZNIK. PRI SPOMENIKU NA CESTI TALCEV SE JE ZBRALO VEČ TISOČ ŠOŠTANJČANOV NA ŽALNI SVEČANOSTI.
Zbrali so se na kraju, kjer je nemški okupator dva dni po uspelem partizanskem na-
INŽ. MISLEJ -novi direktor TEŠ
padu na šoštanj ustrelil prvih deset talcev v opozorilo vsem Slovencem, da so osvajalci pripravljeni tudi fizično uničiti slovensko ozemlje in ga priključiti nemškemu rajhu. V spomin na dogodke iz svetlih dni naše revolucije je na komemoraciji v Šoštanju) spregovoril predsednik krajevnega odbora SZDL Martin Pri-mozič-Branko. Povedal je, da je šaleška dolina kruto plačala svobodo; življenje je darovalo 560 žrtev fašističnega terorja, med temi pa jih je bilo kar 240 iz Šoštanja in bližnje okolice. Zato v tem kraju ne bodo nikoli pozabili gorja in so vedno pripravljeni na spopad s katerimkoli sovražnikom, ki bi hotel z agresijo za-treti suverenost Jugoslavije in njeno nadaljnjo socialistično rast. Na spominski slovesnosti y Šoštanju so nastopili združena pevska zbora z obeh osnovnih šol, recitatorji in domača godba na pihala. Delegacije ZB NOV pa so položile vence na vseh enajst spomin-
skih obeležij iz NOB v tem kraju.
Zatem je skozi šoštanj krenil na mestno pokopališče sprevod mladine in prebivalcev. Odkrili so obnovljeno spominsko ploščo na grobu, v katerem sta pokopana borca za severno mejo v letih 1918— 1919 Franc Jazbor iz Idri je in Alojz Omretič iz Kostanjevice. Oba sta bila ranjena v bojih in sta umrla med zdravljenjem v takratni bolnišnici Rdečega križa v Šoštanju. Fran j o Stanovšek, predsednik občinskega odbora zveze prostovoljnih borcev 'za severna mejo, je na komemoraciji pri obnovljeni spominski plošči dejal: »Borci za severno mejo želimo, da po 50 letih ne zbledijo spomini na hude boje.« Zato so v slavo tistim, ki so darovali življenje, in z upanjem, da mladina zgodovinskih dogodkov ne bo pozabila, koroški borci v letošnjem jubilejnem letu obnovili več opuščenih spominskih obeležij.
Pri grobu so pevci upokojenskega zbora iz Šoštanja zapeli še Malgajevo himno. Soštanjčani so tako svoj krajevni praznik slovesno proslavili.

MILAN ŠTERBAN: »Zgodovin- MARTIN skih in junaških dogodkov iz- ška dolina pred 27. let ne smemo pozabiti.« bodo.«
PRIMOŽIČ: »Šale-je kruto plačala svo-
MARTIN GLINŠEK: »V Skalah smo veseli, da smo po ve-čih letih zgradili dom.«
Stran 2
ŠALEŠKI RUDAR
18. oktober 1968
govor PKEDSSDMkA skupščine občine velenje
petra krapeza na slavnostni seji v skalah
Obnovljena šola v Cirkovcah
Živimo v času, ko je morda bolj ko kdaj koli prej pomembno, da gojimo tradicije in da na teh tradicijah razvijamo svoje delovanje in svoje prizadevanje.
Na tradicijah iz najtežjega obdobja, ki so ga preživeli naši narodi, temelji
tudi proslava občinskega praznika naše občine. V noči od 7. na 8. oktober 1941, takrat, ko je že skoro vsa Evropa ječala pod načističnim škornjem in ko je izgledalo, da je prav odpor skoraj brezupen, so slovenski partizani za nekaj ur osvobodili Šoštanj. Slabo oboroženi so se partizanski borci upr}i premočnemu sovražniku in ga s spretnim manevrom prisilili na kolena. Štiri leta je trajal boj. vse več je bilo akcij in vse večje so bile, vodile so do končne zmage, do osvoboditve. Jasni so bili v tistih dneh cilji v srcih borcev in vseh zavednih ljudi. Osvoboditev domovine in pravica do življenja za vse poštene ljudi.
Ves svet je lahko v tistih dneh spoznal, da živi na slovenskih tleh ljudstvo, ki je trdno odločeno, da si bo srečo kovalo samo in še trdneje odločeno, da si pravico do tega, če bo potrebno, izbori tudi z orožjem v roki. Močan je bil glas o tem, tako močan, da še danes odmeva v svetu. In danes ga moramo obnovili, ponovno morajno poudariti, da smo trdno odločeni živeti svobodno življenje, brez skrbništva in kažipotov, ki bi nam jih barvali drugi. Le tisto, kar bomo sami smatrali, da nam je v korist, le tisto bomo priznavali <in te pravice si ne pustimo vzeti.
Ob takih razmišljanjih se nam nujno porajajo spomini na prehojeno pot. 25 let je tega, kar so odposlanci slovenskega naroda na zboru v Kočevju položili prve temelje slovenske države. V življenju naroda in države to ni dolga doha, za nas pa dovc ; dolga, da lahko ugotovimo, -a je bila pot pravilno začrtana. Lagali bi, če bi trdili, da je vse utajeno in da bolje biti ne niore, toda odkrito si moramo priz.-ati, da smo za vse tisto, kar še ni urejeno, večinoma kriv, -jami. Ne smemo zapirati oči pred problemi, škodljivo bi bilo, če bi se vdajali lažnemu zadovoljstvu nad samim seboj. Ve io moramo kritično spremljati vse premike v naši družbi 1n z vztrajno prizadevnostjo uvelia vi jati načela, ki jih vsi priznava; io in podpiramo. Borimo se za sodelovanje najširšega kroga ljudi pri odločanju o pomembnih stvareh, za polno afirmacijo človeka proizvajalca in samoupravljavca na vseh nivojih in v vsakem pogledu, za dosledno humanizaci-jo odnosov, za enakopravnost. To so osnovna načela in od izpolnjevanja teh načel zavisi ves naš nadaljnji razvoj. To velja za vse — od krajevnih skupnosti do zveze, od obrata v delovni organizaciji do najvišjega samoupravnega telesa določene panoge v zvezi. V Svojih prizadevanjih bomo uspeli le, če bomo polog razmišljanja o teh stvareh tudi izpolnjevali materialno bazo našega sistema. Do kod smo prišli na lem področju v zadnjem letu? Našai razmišljanja ob letu so bila kritična in nič kaj razveseljiva. Morda bo izzvenelo neskromno če pravim, da nam je prav ta kritičnost pomagala pri razreševanju težavnih problemov. Danes smo z razvojem naše baze lahko dosti bolj zadovoljni. Obseg proizvodnje v gospodarstvu se je povečal za 23 odstotkov, večja pa so tudi sredstva skladov in sredstva osebnih dohodkov, nasproti primerjalnemu obdobju. To so rezultati, ki so zadovoljivi, še rezultati, ki so zadovoljivi, še vedno pa nam ne dovoljujejo mirovanja. Še vedno imamo nekaj kritičnih točk, na katerih smo občutljivi in ka nam bodo še povzročale skrbi.
Osnovni podatki pomenijo namreč poprečja, za katera pa vemo, da so statistično izračunana in da se za temi statističnimi ščiti skriva tudi pri nas marsikaj, kar ni v skladu z našimi cilji. Da je jemu tako, je poleg objektivno slabših pogojev v večji meri krivda tudi V. tem, da smo ponekod teoretično zelo glasno ZA, praktično pa tiho, toda nič manj energično proti določenim stališčem in sklepom. Gre za dvoličnost, za katero ni opravičila in proti kateri bomo morali najodločneje nastopiti.
Ne bi bilo pravično, če bi vzroke za vse težave, ki jih imamo, vedno iskali le pri nas samih. Pri tem mislim predvsem na energetiko in njene težave, ki so prav gotovo tudi težave nas vseh. Čeprav si že dolgo prizadevamo, smo praktično pri izgradnji TEŠ III. napravili le majhen korak naprej; Se vedno se investicija ni začela izvajati in še vedno ne vemo, kdaj lahko velenjski knap in šoštanjski elektrarniški delavec pogledala brez strahu v bodočnost. Res, da imamo dokaj dober pregled nad dogajanji ob tem za nas najpomembnejšem problemu, ne moremo pa se znebiti dokajšnje mere skepse, ko se stvari prelagajo in odmikajo iz dneva v dan.
Razvoj odnosov in razvoj materialne baze gresta tesno drug ob drugem' in pogojujeta drug drugega. To se nam kaže na vsakem koraku, posebno pa tam, kjer stvari ne gredo v tisto smer, kamor bi morale. Še vedno ponekod nismo znali opredeliti pristojnosti posameznih organov in funkcij. Se vedno smo v vprašanjih odgovornosti preveč strpni, kar je pogosto vzrok za zastoje in nazadovanje. Vse preveč smo še okoreli in prepričani, da je edini možni izhod iz trenutnih težav v regulativih, ki naj bi jih prinesle spremenjene sistemske rešitve. In ob čakanju na te rešitve pri sebi ne ukrenemo ničesar. To je skrajno škodljivo, ker omrtvičimo tako vse sile, ki bi bile sposobne delati bolje. Najostreje bomo morali nastopiti proti vsem in vsakomur, ki na svojem mestu ne bo opravil svoje dolžnosti. Misli so kritične in morda nekoliko ostre, toda prav gotovo ne z namenom, da bi karkoli zavirale, ampak zato, da bi še bolj kot doslej razmišljali in si bolj kot doslej prizadevali iskati novih poti. Imamo vse osnove, da bi lahko v prihodnjem obdobju dosegli še boljše rezultate.
Tudi področje družbenih služb je pomembno ob teh razmišljanjih in prav je, da se vsaj za kratek čas ob njih ustavimo.
Na področju šolstva in zdravstva beležimo dve pomembni pridobitvi: s skupnimi močmi smo uspeli adaptirati šolo v Cirkovcah, najmlajši v Velenju pa so dobili v. novo urejenem vrtcu prijeten drugi dom. To so le vidni uspehi, ki pa niso edini. Dolga leta smo razpravljali o materialnem položaju šolstva oziroma vzgoje in skušali tu urejevati razmerja. Delno smo pri tem uspevali, potrebni pa bodo še veliki napori, da bomo to v bodoče bolje rešili. Vedno "bolj nam prihaja v zavest, da našega dela ne cjre deliti na proizvodno in neproizvodno. Danes vemo, da morajo bili družbene službe del naše skupne skrbi, le to nam lahko zagotavlja Skladen razvoj. Zaostajanje kateregakoli dela družbene zgradbe zamaje in pusti zelo težko posledice, ki jih je težko odpravljali.
Posebno težki in na pogled nerešljiv! so bili v pretekiostl problemi socialnega zavarovanja. Se danes Se nismo mogli vživeti v visok davek, ki ga vsak občan našega področja plačuje zato, ker po našem mnenju stvari niso urejene racionalno. Zolo odločno in prizadeto so naši ljudje govorili o tem, da so rešitve teh problemov v rokah višjih samoupravnih skupnosti. Riziko za izjemne pogoje ne more nositi ožja skupnost, če io panoga kjer li riziki nastajajo takšna, da koristi širši skupnosti. Zavzemamo se za enotno rizično skupnost v Sloveniji, ker smatramo, da so le take r< "!vi lahko pravične in ker je lo v taki skupnosti možno gospodarno reševati tudi druga vprašanja. Danes se te dileme postavljajo pred nas z
enako silo ob drugem problemu, ki spet zadeva nas neposredno, po našem mnenju pa posredno vso slovensko družbo. Gre za vprašanje bolniških kapacitet. Govorimo o reformi na vseh področjih, pa istočasno dopuščamo, da nekateri uveljavljajo svojo voljo, niso pa pripravljeni dokumentirati svojih stališč.
Vse takšne in podobne težave se nam porajajo, ker še vedno nismo uspeli razmejiti pristojnosti in odgovornosti. Na tem področju smo pri nas v zadnjem času podvzeli odločnejše ukrepe. Konferenca Zveze komunistov in občinska skupščina sta obravnavali in sprejeli sklepe in program za doslednejše uveljavljanje sprejetih in uzakonjenih načel. Samo programi pa niso dovolj, če ne bomo prav vsi sodelovali pri njih izvajanju. Pritožujemo se včasih nad neodgovornostjo in pri tem kažemo drugam, pozabljamo pa, da bomo imeli za to polno pravico le, ko bomo pri sebi uredili te stvari. Sele takrat, ko bodo stališča vseh — od osnovne celice do najvišjih vrhov — usklajena lahko računamo, da bodo stvari lekle bolje.
Pred nami so nove naloge. S tem ko spreminjamo ustavo, prihajamo dejansko v novo obdobje izpolnjevanja osnovnih načel naše družbene ureditve, naše samouprave. Ob tem se moramo zavedati, da se postavljajo pred samoupravna telesa vse težje in odgovornejše naloge. To moramo imeti v mislih vedno, posebno pa še v prihod-nem obdobju, ko so pred nami volitve v nova samoupravna telesa. V osnovi moramo stremeti za tem, da bo struktura teh teles takšna, da bo zagotavljala uspešno delo. Od posameznih predstavnikov bomo morali bolj kot doslej zahtevati, da bodo za svoje delo tudi odgovarjali. Pri tem pa bi opozoril tudi na skra jnosti, katerim smo izgleda podvrženi. Noben posameznik in nobena neformalna skupina nima pravice vsiljevati mišljenja, kaj je v korist skupnosti. O vseh stvareh smemo in moramo razpravljati, toda razprave ne morejo teči v nedogled. Končati se morajo, ko so sprejeti ustrezni sklepi, pa čeprav ti sklepi posamezniku niso po volji. To je edini možni način dela, vse drugo bi kaj lahko vodilo v anarhijo. Seveda pa zahteva tak način resnega sodelovanja. Ni dolgo tega kar so padali očitki da se gremo- skrivalnice, pa se je končnojzkazalo, da to ni res. V časopisih in javnih dokumentih so bile stvari na dostopen način dokumentirane, pa jih ali nismo hoteli ali nismo znali razumeti.
Ne bi bilo prav, ko bi na današnji seji skušali analizirati vsa področja in vse probleme. Za to bo prilika na drugih mestih in ob drugih priložnostih. Danes smo se zbrali tu v Skalah, da bi čim bolj slavnostno proslavili občinski praznik, zato sem skušal nanizati tiste misli, ki se meni osebno zdijo pomembne in ki so takšne, da jih bomo morali v bodoče še temeljiteje pretresti. Zbrali smo se torej v Skalah, v prav prijetnem prostoru, ker smo pač dogovorjeni, da se bomo vsako leto ustavili drugje. Skalčanom se je letos končno izpolnila želja. Dokončali so tale dom, ki naj služi vsom organizacijam za središče, v katerem se bodo zbirali in v katerem bodo reševali svoje probleme. Vsi ljudje in vse organizacije morajo imeti prostor tu, kajti zato je bil dom zgrajen. Želim, da bi ga dobro izkoriščali in da bi v teh prostorih vznikla marsikatera ideja za bodoči razvoj Skal.
Ob letu se bomo zopet zbrali drugje in verjetno v drugačni sestavi kot danes in zopet bomo skušali oceniti rezultate enoletnega dela. Upam in želim, da b!. bilo alergičnih točk v našem življenju čim manj in da bi bili rezultati še boljši kot so letošnji. Zato moramo že jutri začeti z delom z onako silo kot smo ga včeraj končali.
S tega mesta želim vsem občanom, vsem delovnim ljudem Šaleške doline prijetno praznovanje občinskega praznika in obilo uspeha pri nadaljnjem delu.
V Cirkovcah so za letošnji občinski praznik dobili lepo urejeno šolsko poslopje. Prejšnje staro poslopje so temeljito adaptirali ioi uredili dve
svetli učilnici. Ob eni so še prizidali oder za prireditve, tako da bodo lahko krajevna društva uspešno razvijala svojo dejavnost. V šolo pa so napeljali tudi centralno kurjavo, ki jo je prispeval kolektiv Gorenja, ki ima patronat nad šolo. V zgornjih prostorih so uredili lepo družinsko stanovanje za učiteljski par.
Na otvoritvi šole se je zbralo precejšnje število domačinov in tudi učiteljev iz nižino. Najprej je navzoče pozdravil ravnatelj šole M. P. Toledo, Vlado Zakošek. Zahvalil se je vsem, ki so pri-
spevali denarna ali dfuga sredstva in s tem omogočili, da so šolo obnovili. Zlasti je pohvalil graditelje velenjskega Vegrad a, ki so v roku iz-gotovili dela. Tudi Peter Kra-pež. predsednik obč. .skupščine Velenje, je z zadovoljstvom spregovoril na otvoritvi in dejal, da bo obnovljena šolska stavba služila koristno prebivalcem iz te majhne hribovske vasice. Zatem pa so učenci izvedli domiselni kulturni program, ki je simboliziral novo šolo in učenje v njej.
LADO ZAKOŠEK, ravnatelj šole M. P. Toledo, je govoril na otvoritvi šole
Tale mali junak, ki bo v novi šoli drgnil klopi in hlače, pa je zbranim korajžno zapel
/^/rf v i1 /..-/-/1 I/^ , I , i 11 , i/JK.'!	'. ./^'iV^^^^iZ-^iZiiaiZil
Akcija za zbiranje oblačil, obutve in posteljnine
Glav
ni odbor Rdečega križa Slovenije je sklenil, da bo v Sloveniji organiziral zbiranje rabljenih oblačil, obutve in posteljnine za pomoč socialno prizadetim v občinah, delno pa hi oblačila vskladiščili z namenom, da lahko RK hitro pomaga potrebnim v primeru elementarnih in drugih nesreč.
V	naši občini organizira zbiranje oblačil občinski odbor Rdečega križa Velenje in skupaj s krajevnimi organizacijami in podmladkom Rdečega križa.
Prebivalce Šoštanja in Velenja prosimo, da darujejo rabljene predmete organizaciji Rdečega križa, seveda čiste, zakrpane in urejene.
Občinski odbor Rdečega križa Velen je bo darovane predmete razdelil med socialno šibkejše družine na našem področju, zato vljudno prosimo občane, tla bi z razumevanjem sprejeli našo akcijo in darovali vse tisto, kar sami več ne potrebujejo zase in za svoje otroke.
Mnogim, ki težko vzdržujejo svoje družine, bodo s tem socialnim dejanjem pomagali iz težav in skrbi /.a nakup najpotrebnejših oblačil.
V	imenu vseh, ki bodo vašo pomoč prejeli, se vam iskreno zahvaljujemo za razumevanje in sodelovanje v tej solidarnostni akciji.
Občinski odbor RK Velenje
SOS šoštanjskih usnjarjev
TEŽAVE JIH NISO IZTIRILE
KAZNO JE, DA SO IZVEN KOLEKTIVA VSESKOZI RESNEJE GLEDALI NA POLOŽAJ IN RAZUMNEJE OCENJEVALI 'SLABE GOSPODARSKE RAZMERE « VODSTVO PA JE BILO KLJUB NEKATERIM TEHTNIM OPOZORILOM IN NASVETOM ŠE VEDNO VEDRO RAZPOLOŽENO IN JE RAČUNALO. DA BODO SAMI OD SEBE PRIŠLI BOLJŠI ČASI « TEH PA, KOT KAZE, NI IN NI HOTELO BITI..
Stvari v tovarni usnja Šoštanj so sc začele kaliti že pred leti. Tovarna z več kot stoletno tradicijo iu priznano kakovostjo izdelanega usnja, je začela naenkrat'proizva jati slabše končne izdelke. Kupci so postali zahtevnejši, v usnjarni-pa niso več sledili novim razmeram na tržišču. Takšnemu stanju je sledil tudi slabši finančni položaj in seveda nižji osebni dohodki.
Ne bi smeli trditi, da v podjetju niso bili prizadevni. Trudili so se in hoteli prodirajoče gospodarsko slabšanje zajeziti. Slišali pa smo, da vodstvo podjetja nikoli ni nobenega poklicalo na (odgovornost. Zato je vodstveni tehnični kader delal kot so pač dopuščale najlažje proizvodne rešitve.
Ekonomske zakonitosti so opravile svoje. Zadnje poslovno leto so močno narasle zaloge končnih izdelkov, ker nihče ni kupoval slabo izdelanega usnja. Izdelovali pa so vztrajno naprej tudi takšno vrsto usnja, ki ga tržišče danes več ne zahteva. Zaradi tega se v tovarni usnja čedalje bolj slabša gospodarski položaj, dnevna izguba znaša že približno 10 tisoč dinarjev.
Na nedavni seji, občinske skupščine so odborniki menili. da je osnovni problem v tej delovni skupnosti neprimerna kadrovska zasedba, ki ni Jkos proizvodnim nalogam in ne sledi zahtevam tržišča. Po daljši razpravi jc skupščina sklenila, da bo prispevala svoj delež s tem. da bo iz skupnih rezerv gospodarskih organizacij dala na vol joi del sredstev za kritje višjih oseb-
nih 'dohodkov strokovnjakov. Tudi v usnjarni so slednjič uvideli, da brez dobrilv in strokovno usposobljenih moči ne bodo prišli iz zagate. Vendar pa, tako je bilo slišati na vseh sestankih, ki so jih imeli v preteklih dneh v skupnosti, sedanje vodstvo ni bilo najbolj naklonjeno, da bi v podjetje dobili kakšnega novega inženirja. Čeprav so samoupravni organi in tudi družbeno-politične organizacije večkrat zahtevali, da delovna mesta v proizvodnji izpolnijo z novimi izvedenci, so se teli vztrajno otepali.
O slabem gospodarskem položaju v usnjarni je na začetku tega meseca razpravljal tudi kreditni oclbor celjske kreditne banke in sklenil, da bo banka odpovedala podjetju z 31. oktobrom letos vsa kratkoročna posojila, ker sama usnjarna ni več kreditno sposobna. Temeljita preučitev je banki tudi narekovala, da ni na začetku tega meseca več posodila denarja, potrebnega za redne osebne dohodke. Si-cot pa je banka že pred tem večkrat zahtevala od sedanjega vodstva, da izdela določen sanacijski program; to pa ni bilo dovolj vestno, ali morda tudi sposobno, da bi pristopilo k resnejši obdelavi gospodarskih razmer v podjetju.
Zdaj, ko je vsak izmed 400 zaposlenih na plačilni dan dobil le po 300 dinarjev, kot minimalni osebni dohodek, so se slednjič začeli tudi znotraj skupnosti zavedati resnosti položaja. Člani Zveze komunistov so predlagali delavske-
mu svetu naj izreče nezaupnico direktorju, ker menijo, da je za sedanji položaj precej kriv direktor podjetja. Komunisti so z njihovim predlogom pred zasedanjem delavskega sveta seznanili vse člane kolektiva, ti pa so se strinjali, da izrečejo nezaupnico. Tako so prejšnji teden rešili direktorskih dolžnosti Leona Madroniča in imenovali za vršilca dolžnosti sedanjega vodjo računskega sektorja Danila Klepca.
Odstavitev direktorja pa še ne pomeni, da se bodo slabe razmere sedaj tudi uredile. Še naprej jjodo morali- v usnjarni dosledno izvajati sprejete samoupravne ^odločitve, narediti konec neodgovornemu delu in začeti izdelovati kakovostno in tiste vrste usnja, ki ga kupci danes zahtevajo.
Vaš
obveščevalec
ŠALEŠKI RUDAR
ŠALEŠKI RUDAR
Stran 3
KRISTIAN HRASTE L, DELEGAT ZA DEVET! KOM,KES ZVEZE KOMUNISTOV .JUGOSLAVIJE
Šolstva ne moremo obravnavati ločeno
Na nedavni seji občinske konfrence ZKS Velenje, katere sta se udeležila tudi članica CK ZKS Milena Vršnik-štifter in član CK ZKJ Jože Žohar, so najprej prebrali pismo izvršnemu komiteju CK ZKJ, v katerem predlagajo Josipa Broza Tita za edinega kandidata za predsednika ZKJ na prihodnjem kongresu. Komuniste velenjske občine pa bo zastopal na 9. kongresu ZKJ politični sekretar Kristian Hrastel, ki so ga izvolili na zadnji konferenci. Njega pa so tudi predlagali za kandidata za člana stalnega dela konference.
Komisija za idjena in politična vprašanja pri komiteju občinske konference ZKS je že dalj časa pripravljala gradivo, z namenom, da bi komunisti na občinski konferenci razpravljali o idejno političnih problemih vzgoje in izobraževanja v velenjski občini ter se v tem organu tudi domenili za stališča.
Na zadnji seji občinske konference, ko so razpravljali o zadevah s področja vzgoje in izobraževanja, je imel uvodno besedo Franci Pristovšek, predsednik komisije, za idejno politična vprašanja pri komiteju konference. Iz povedanega in iz razprave udeležencev povzemamo nekatere značilnosti.
Problemi šolstva in izobraževanja so že več let predmet temeljitih razprav v vsej naši širši skupnosti. Najbolj vneto so se ti probiemi obravnavali z vidika materialnega položaja tega važnega družbenega področja, saj je v preteklih letih ta njegov materialni položaj zaostajal za razvojem drugih družbenih področij in večkrat privedel tudi do konfliktnih situacij, ki so imele odmev v vsej naši družbi in vse bolj utrjevali prepričanje, da je na tem področju treba nekaj ukreniti. Nedvomno se ie to odražalo na celotni položaj šolstva in izobraževanja v naši občini. Seveda pa bi bilo želo napačno trditi, da je ves problem šolstva in Izobraževanja samo v njegovem materialnem položaju, ampak gre za vrsto pomembnih družbenih silnic, ki bistveno sooblikujejo njegovo družbeno vlogo in položaj. Pri tem je zavestno delovanje komunistov. kot najpomembnejšega subjektivnega faktorja pri oblikovanju naše samoupravne socialistične družbe, nedvomno zelo pomemben in ne samo stvar komunistov, ki neposredno delujejo na tem področju.
V NAŠI OBČINI POVOLJNEJŠI MATERIALNI POLOŽAJ
Ko so govorili o materialnem stanju šolstva so ugotovili, da se maternalni položaj osnovnega šolstva v naši občini nekoliko razlikuje od celovite ali posamične problematike v Sloveniji. Njegov materialni položaj je povol-nejši kakor v številnih drugih občinah, čeprav je tudi precej občin, kjer je šolstvo v boljšem položaju. Zato ni moč trditi, da je imela naša občina slab odnos in razumevanje za potrebe šolstva. V Sloveniji so občine zelo različno obremenjene z izdatki za šolstvo in znaša razpon deleža občinskih proračunov od 8 (Metlika) do 58 odstotkov. V naši občini je bil dele/, proračunskih sredstev za izobraževanje naslednji: 1966 — 52 odstotkom , 1967 — 58 odstotkov, 1968 — 54 odstotkov. Takšen delež potrošnje proračunskih sredstev, ki sodi med najvišje v republiki, pa še ne izhaja avtomatično tudi zadovoljiv materialni položaj šolstva. Naj navedemo še drug podatek, ki sloni na količini izdatkov na učenca. Pri tem znaša znesek, ki odpade na enega učenca v Ljubljani, ki je obremenjena z 29 odstotkov proračunskih sredstev, 1860 dinarjev, v Velenju z 58 odstotki proračunskih sredstev 1.070 dinarjev in v Celju z 43 odstotki proračunskih sredstev 1.030 dinarjev.
Tudi osebni dohodki prosvetnih delavcev v Sloveniji se med seboj razlikujejo v medsebojnem razmerju. V celoti pa se razlikujejo od osebnih dohodkov enakih kategorij zaposlenih v gospodarstvu. Skorajda nerazumljivi so podatki za nekatere občine, kjer so bili v začetku letošnjega leta osebni dohodki učiteljev 680 ali 720 ali 760 dinarjev. Pri nas je stanje boljše in znašajo osebni dohodki učiteljev 930 dinarjev, predmetnih učiteljev 1.060 dinarjev in profesorjev 1.160. Ti podatki so za osnovne šole.
Vsa društvena prizadevanja pa tečejo. da bo potrebno sprejeti — v skladu s programom Izvršnega sveta — ukrepe, da bi se stanje v šolstvu izboljšalo in da bi v letu 1969 v pro-sveti dosegli povprečne osebne dohodke, kakor so bili v gospodarstvu in družbenih službah v letu 1967. To pa pomeni v Sloveniji zvišanje sredstev za šolstvo preko 30 odstotkov, s čemer bi bil delež narodnega dohodka zopet 4,8 odstotkov, kakor je bil leta 1962. Potem bi se poprečni osebni dohodki učiteljev lahko gibali v višini 1.160 dinarjev, predmetnih učiteljev 1.320 in profesorjev 1.600 dinarjev. Nai povemo, da pomeni v naši občini realizacija tega programa — ob upoštevanju 15 odstotne stopnje na kvoto osebnih dohodkov za materialne in funkcionalne izdatke — 1,500.000 dinarjev dodatnih sredstev.
RAZUMNO RAZVIJATI ŠOLSTVO
otroško varstvo vsej mladini, eno leto pred vstopom v šolo, da bi razvijali tiste šole druge stopnje, katerih absolvente bodo gospodarske in druge delovne organizacije perspektivno potrebovale, da bi odpravili nesmotrno trošenje sredstev za dvotirno izobraževanja kadra istih profilov. Ob vsem tem pa vlagati vsa prizadevanja, da bi nadarjeni mladini omogočili šolanje. Tu gre v celoti za zelo odgovorno nalogo. To je nadaljnje izgrajevanje šolskega sistema. Menimo, da so pred komunisti odgovorne naloge za presojo trenutnega položaja in za razumno smer razvoja našega šolstva.
Ob pojmu racionalizacije šolstva je bilo postavljeno tudi vprašanje obstoja velenjske gimnazije. Ne strinjamo se s takšnim pojmovanjem, ki bi osiromašilo to področje za pomembno učno-vzgojno ustanovo, ki je v dosedanjem razvoju že pokazala zadovoljive uspehe. To bi otežilo možnosti šolanja dijakov z našega področja in samo povečalo tisto diferenciacijo, ki je. v zadnjem času v naši republiki vse bolj opazna — da se veča število učencev iz razvitih mestnih centrov, da 'pa se na srednji, višji in visoki stopnji šola vse manj učencev iz ostalih krajev. To pogojuje socialno diferenciacijo. ki je nezdrava in nepravilna
Materialni problemi »gimnazije se ob razumevanju in naporu izobraževalne skupnosti in občine in podpori rudarskega šolsk. centra rešujejo in po letošnjem letu iz tega razloga ne bi smelo biti več vprašanja verifikacije. Za svojo polno iveljavitev pa ima svojo odgovornost tudi sam kolektiv gimnazije, zlasti v iska-tju čim bolj kvalitetne kad-:ovske strukture ter njegovem intenzivnem delu in uveljavljanju. Cim širše obzorje družbenih dogajanj bo zajemal predavateljski kader, s čim večjo vnemo in zavzetostjo se bo gimnazija vključevala v potrebno širino družbenega življenja, ;embolj polno bo zaživela — ako preko predavateljskega kolektiva kot preko dija-tov — v našem vsakdanjem življenju kot njegova neob-lodna potreba. Potem se /prašanje njene ukinitve ne )o več postavljalo, saj bomo '.agovarjali potrebo po nje-tem obstoju prav vsi.
DELAVSKI UNIVERZI ZAGOTOVITI OBSTOJ
pisane kvalifikacije; v glavnem so to iz deficitarnih predmetov (angleški jezik, matematika, fizika). V primerjavi z drugimi občinami v regiji pa je kvalifikacijska struktura osnovnih šol razmeroma ugodna. Iz splošno znanih vzrokov je ravnotežje moških in žeuk v učiteljskem poklicu močno porušeno. Od celokupnega števila učnega osebja je 137 ženk ali 76 odstotkov. Vendar je potrebno pripomniti, da se ni le-to v zadnjih letih izboljšalo za 3 odstotke (prej 79 odstotkov žensk).
VEC SKRBI
NAČRTNEMU ŠTIPENDIRANJU
Na edini posebni osnovni šoli v občini, t. j. v Velenju, poučuje 8 učnih oseb, od teh 4 predmetne učiteljice — defektologlnje ter 2 honorarni učni osebi.
Na gimnaziji Velenje, s tremi razredi in 6 oddelki, je redno poučevalo 7 profesorjev ln 1 predmetni učitelj, to ie skupaj 8 ter 7 honorarnih učnih oseb.
Na rudarskem šolskem centru, ki vključuje srednjo tehniško šolo in tri poklicne šole, poučuje 24 rednih učnih oseb, od tega 8 diplomiranih inženirjev, 6 profesorjev. 9 predmetnih učiteljev in 6 honorarnih.
Na glasben: šoli Velenje je 8 stalnih in 2 honorarna pedagoška delavca.
Iz vsega teja sledi, da na vseh šolah v občini poučuje redno nastavljenih pedagoških delavcev 229 ter honorarnih 17, to je skupno 246 pedagoških delavcev. Ob teh podatkih pa moramo zlasti poudariti potrebo po načrtnem in trajnem štipendiranju. Napore, ki sta jih v tej smeri naredili občinska skupščina in izobraževalna skupnost, je treba pozdraviti in jih nadaljevati, štipendiranje ne sme pomeniti samo tehničnega vprašanja delitve sredstev, ampak stalno povezavo z vsemi študirajočimi, usmerjanje nadarjenih dijakov v ta poklic, njihovo povezovanje z aktualnimi družbeno-političnimi problemi. 2e tu se moramo truditi, da bomo dobili kvalitetnega in družbeno angažiranega prosvetnega delavca.
Čedalje bolj paradoksno in nesmiselno je postajalo dejstvo, da smo s številnimi predpisi-in zakonskimi določbami načelno sicer uveljavili 'samoupravne principe v šolstvu, v praksi pa smo se še vedno gibali v ozkih proračunskih okvirih.
SAMOUPRAVLJANJE JE VEC KOT ZGOLJ SKLEPANJE O NAGRAJEVANJU
Skoraj že eno leto govorimo o racionalizaciji šolstva. Kaj želimo doseči in kaj pomenijo taki ukrepi? Pri predšolski vzgoji želimo razširiti otroško varstvo, želimo, da bi postopoma prihajali do celodnevnega bivanja učencev v šolah, da bi zagotoviti
Pomen DU izobraževanja odraslih — tako strokovnega, druž-beno-političnega kot posebej tudi obrambne vzgoje — in njeni dosedanji napori in uspehi v polni meri opravičujejo njen pomen. Zato moramo z vsemi silami skrbeti, da se bo razvijala naprej in ji zagotoviti potrebne materialne osnove. Posebno bi bilo nujno — tudi ob pomoči družbeno-političnih organizacij — razširiti politično šolstvo in družbeno ekonomsko izobraževanje samoupravnih organov v delovnih organizacijah. Samoupravni karakter naše družbe bo terjal vse širšo splošno politično razgledanost delavcev, najbrž pa tudi ne bi bilo odveč razmisliti o organizaciji akcije za strokovno zasedbo delovnih mest, ne samo vodilnih, v katero bi lahko koristno vključili delavsko univerzo.
Kvalitetno vzgojno Izobraževalno delo in ustrezna usposobljenost kadra sta vsekakor temeljna pogoja za uspešno delo šol. Zasedbo naj ilustrira nekaj statističnih podatkov na koncu šolskega leta 1967/68.
Na 5 centralnih in 11 podružničnih šolah poučuje 181 učnih oseb, od teh 116 učiteljev. 8 strokovnih učiteljev, 45 predmetnih učiteljev in 12 profesorjev.
Nedovoljno kvalificiranih (brez pedagoške diplome) za pouk na predmetni stopnji je 14 učnih oseb, ki ne store vedno dovolj na pridobitvi pred-
drugačni kriteriji kot za pridobivanje materialnih dobrin. Tu ni zakona ponudbe ln povpraševanja v primarnem smislu, pač pa obstaja družbena nujnost ln pomen tega deta za družbo, ki pa ga v trenutni situaciji še vedno narekuje ne potreba družbe, pač pa njena zmogljivost, razpoložljiva finančna sredstva!
Če iščemo sedaj na osnovi teh izhodišč rešitev spoznamo, da imamo skoraj 100 odstotkov mladine vključene v osnovno šolstvo, kjer je otokom zagotovljena splošna izobrazba, v sedanjem stanju tudi vžgoja in izobrazba, da pa pogrešamo resničnih vzgojnih prizadevanj v smislu družbene angažiranosti šole, ki naj da otroku že osnovne temelje medsebojnih družbenih odnosov, ocenjevanje življenjskih situacij, predvsem pa to, da ga vzgajamo kot bodočega proizvajalca in upravljalca, ki bo znal ocenjevati, da pravic ne moremo ločevati od dolžnosti in da je osnova življenja v pridobitnem delu. Tu pa ni samo angažirana šola, temveč celotna družba in v prvi vrsti družina. Treba bo najti skladnost vzgojnih vplivov med šolo in družbo, ali bolje rečeno v prvi vrsti med učitelji in starši.
PIONIRSKA IN MLADINSKA ORGANIZACIJA IMATA IDEJNO IN PEDAGOŠKO VREDNOST
' V zadnjem času so precej pogoste razprave in mnenja, ki se zavzemajo in opraviču-
jejo ukinitev Zveze mladine na osnovnih šolah. Taka praksa se uveljavlja tudi v naši občini. Menimo, da so vse te razprave in mnenja bolj rezultat nerazumevanja bistva in pomena ZM tistih, ki taka mnenja izražajo, kot pa posledica realne ocene o potrebnosti te organizacije na osnovni šoli. Pedagoška in družbena praksa je pokazala ne le koristnost, ampak tudi potrebnost mladinske organizacije na osemletkah.
S 14. letom se pričenja obdobje dozorevanja mladega človeka, zato lahko dobi določene samostojnejše organizacijske oblike in se pojavi v drugačni družbenopolitični organizaciji. Če sprejmemo učence na koncu obveznega šolanja, potem delo ZM razvrednotimo, ker jih sprejmemo in razpustimo. Če jih sprejmemo na začetku srednje šole ali v začetku njihove vključitve v delovni proces, smo praktično za neko obdobje brez moči, ker brez pomoči pedagogov — učiteljev ne moremo v. prvem trenutku najti tiste mladinke in mladince, ki so najbolj usposobljeni za organizacijsko vodenje in iniciativno delo v ZM. Tako med mladinsko in pionirsko organizacijo pride do prekinitve, ki lahko pomeni tudi delo od začetka.
Prav zaradi tega se vodstva ZM zavzemajo za formiranje enotnih mentorskih organov na osnovni šoli in za to, da ne delamo nobenih posebnih organizacijskih oblik. Sicer damo
mladinski organizaciji v osmem razredu določene specifičnosti, vendar'pa je njihovo delovanje še naprej usmerjeno v pionirsko organizacijo in ne smemo delati nobenih razlik v tem smislu, da so mladinci nekaj več kot pionirji. Ponovno pa poudarjamo, da so pojavi du-pliranja in konkurenčne miselnosti predvsem rezultat tega, da so različni ljudje v pedagoških vrstah zadolženi za eno in drugo organizacijo, kar bi verjetno v veliki meri lahko odpravili, ko bi tudi v pogledu kadrov enotno skrbeli za obe osnovni organizaciji.
To je bilo nekaj povzetkov iz referata, ki ga je imel na uvodu Franci Pristovšek.
.V razpravi pa je Elfrida Ambrožičeva spregovorila o delu pionirske Organizacije in o njeni idejni in pedagoški vrednosti. Že podatek, da je 72 odstotkov učencev vključenih r različne pionirske dejavnosti. dovolj zgovorno pove. kako važna je pionirska organizacija.
Jože Melanšek pa je govoril p skladnosti med šolo in domom in poudaril, da je ta nadvse pomembna za vzgojo, ko je razpravljal o strokovnem izpopolnjevanju učitelja je povedal, da je to nefunkcionalno urejeno, saj mora biti zainteresirana na izpopolnjevanju tudi družba in nc le učitelji sami.
Sprejeli so tudi zaključke konference, ki jih v ceioli objavljamo.
Šola kot samoupravna delovna organizacija tava med realnimi in materialnimi možnostmi in napisanimi načeli o samoupravnosti. Materialna osnova' samoupravljanja je ostala, kot že rečeno — v glavnem proračunska, to pa pomeni. da ostajajo odnosi navzven v' bistvu administrativno hierarhični. Višina sredstev za šolstvo tudi v naši občini ni odvisna od stvarno ocenjenih potreb šol glede na obseg in vsebino dela, temveč od proračunskih možnosti. Podčrtati je treba le tole: samoupravljanje v šolstvu ni zgolj razmišljanje in sklepanje o osebnih dohodkih in o drugih finančno materialnih vprašanjih, temveč predvsem kolektivno dogovarjanje o notranjih učno-vzgojnih problemih šole, ki jih reševanje in uresničevanje teli nalog povzroča. Ce gledamo na samoupravljanje iz tega zornega kota, moramo priznati, da je prav oženje samoupravnega delovnega radiusa na materialne pozicije, jemalo veljavo samoupravnim pravicam in dolžnostim šole. Zato lahko upravičeno trdimo, da je iskati vzroke za prepočasen razvoj samoupravnih odnosov tudi izven šole. Družbeni vpliv na dejavnost šole bi se moral uresniečvati tudi s stalnim in neposrednim sodelovanjem predstavnikov javnosti v svetih šol. Prisotnost predstavnikov družbe pa ni čutiti iz raznih vzrokov. V svetu šole sodelujejo člani, ki specifičnosti in problematike šolstva ne poznajo dovolj in zato nimajo interesa za reševanje njene problematike. Dalje delegiranje ,eh članov je bilo včasih tako po sili, da o predstavnikih javnosti ne moremo govoriti. Večina šol meni, da je praksa tako obliko povezovanja šole z družbeno skupnostjo preživela in da je treba iskati ustreznejše, učinkovitejše rešitve, tako da bodo samoupravne oblike na relaciji svet šole — upravni odbor — ravnatelj, dobile pravi pomen in polno vsebino.
Ker je šolstvo del našega družbenega sistema, del celotnega interesa družbe, ga ne moremo obravnavati ločeno od splošnih problemov in zato ga je treba usmerjati, voditi, razvijati v smislu osnovnih Izhodišč družbenega upravljanja, upoštevajoč posebno poslanstvo in družbeni pomen šole.
Družba nima samo dolžnosti, pač pa tudi pravice, da zahteva, da bo šola takšna, kakršno družba zahteva. Zahteva, da mora biti šola družbeno angažirana in nova, pat pa je morda v vsem tem prehodnem obdobju od iskanja materialne baze, da skrbi za učni program, izbledeta tista važna, osnovna komponenta — vzgoja! Za uporabo dobrin prosvetnega delavca (njegovega dela) veljajo predvsem
Sklepi pele seje občinske konference ZKS Velenje
1.	Glede na' današnjo stopnjo družbenih odnosov izhaja potreba po povečani vlogi vzgojno-izobraževalnega dela šole, ki mora po svojih smotrih težiti k oblikovanju vsestransko , razvite mlade osebnosti, vse bolj socializi-rane in humanizirane in jo vzgajati za aktivno prilaščanje samoupravnih dolžnosti in pravic.
Šola je sredi družbenih tokov, mora se neprestano razvijati in izpopolnjevati. Šolska in družbena reforma ter razvijanje samoupravnega sistema so ji postavili nove zahtevne naloge, med njimi so najpomembnejše:
—	pospeševati učinkovitost vzgojno-izobraževalnega dela;
—	intenzivirati strokovnost dela,-
—	racionalizirati proces pouka;
—	razvijati humane odnose do učencev;
—	izboljševati stike ter sodelovanje s starši in javnostjo;
—	zagotoviti, da je šola družbeno angažirana in svetovno nazorsko vgrajena v idejne temelje ter procese marxistične znanstvene misli. "
2.	Eden od temeljnik pogojev za uresničevanje teh po svoji teži in značaju dolgoročnih nalog je, povečanje družbenega vrednotenja pedagoškega dela sploh. To vrednotenje mora upoštevati poseben pomen in položaj pedagoškega dela v naši družbi in se mora odražati tako v čimprejšnji rešitvi materialnih problemov šolstva, kot v ustreznem moralnem priznanju in zaupanju pedagoškim delavcem.
Skladno s temi napori pa moramo uresničiti intenzivnejši in načrtnejši vpliv vseh pomembnih dejavnikov samoupravne družbe na rast in oblikovanje šolstva.
3.	Pedagoški delavci, a še posebej člani ZK v učno-vzgojnih zavodih in njihovih samoupravnih organih se morajo aktivno zavžemati, da se uresničijo načela socialističnega učnovzgojnega procesa in nadaljna rast socialistične šole.
V ta namen naj bi samoupravni organi iz tega družbenega področja izdelali akcijske programe s konkretnimi in opredeljenimi nalogami in v povezavi z izobraževalno skupnostjo, občinsko. skupščino ter odgovornimi strokovnimi in drugimi prosvetnimi službami in organi, pristopili k takojšnjemu uresničevanju zadanih nalog.
4.	Vloga in položaj pedagoškega kadra in kvaliteta dela sta zelo odvisna od strokovne, idejne in pedagoške usposobljenosti. Kriterije strokovnosti moramo vedno prilagajati zahtevam, ki jih od učiteljev terja delovanje v enotnem učno-vzgoj-nem procesu. Kot svoje sestavne dele morajo ti kriteriji vsebovati idejno-politič-no usmerjenost v smislu znanstvenega socializma in neoporečen moralni lik učitelja. Tak strokovni kriterij in osebno angažiran pedagoški pristop bo nedvomno omogočal kontinuirano oblikovanje socialistične osebnosti pri učencu.
Pri skrbi za čim boljši sestav pedagoškega kadra moramo zlasti posvetiti vso skrb štipendiranju. Pri politiki štipendiranja bi morala iama šola intenzivneje sodelovati z namenom, da se nadarjeni učenci in učenci s posebnimi nagnjenji pravočasno napotijo v študij ustreznega poklica in, da pri tem uživajo načrtno skrb družbe.
5.	V konkretnem izvajanju učno-vzgojnega procesa je potrebno v večji meri izkoristiti vsako snov, ki nudi primerne elemente za pravilnq idejno vplivanje in oblikovanje svetovnega nazora pri učencu. Pri tem se naj ne bi naslanjalo le na neko znanstveno in pozitivistično interpretacijo gradiva, ampak se mora z ustreznimi pedagoškimi prijemi, tudi z metodo primerjave znanstvenih in neznanstvenih stališč in povezovanjem snovi z aktualnimi sodobnimi družbenimi dogajanji, omogočati učencu, da spoznava znanstveno resnico in se zavestno svetovnonazorsko opredeljuje. Pe-dagogova osebna zavzetost
in njegovo frajrio spremljanje psiholoških in socioloških faktorjev, ki vplivajo na razvoj učenca, bosta najboljše jamstvo za uspeh pri tem delu.
6.	Materialni položaj šolstva v naši občini — kl jub priznanju, da so bili doslej obravnavani z razumevanjem -ni zadovoljiv. Zato v celoti podpiramo akcijski program izvršnega sveta za sanacijo šolstva na območju republike in se zavzemamo za njegovo dosledno izpolnjevanje tudi na našem območju. Naloga vseh komunistov je, da se povsod, kjer delujejo, aktivno zavzemajo za realizacijo t.ega cilja. Zagotavljanje stabilnih virov financiranja šolstva skladno z nacionalnimi potrebami, osvobajanje šolstva proračunsko-adfnini-strativije odvisnosti in materialne negotovosti je nel-dvomno pogoj, da se bo lahko pozornost šolnikov intenzivneje obrnila v sam učno-vzgojni proces in s tem v neposredno strokovno in politično usposabljanje u-čenca.
Izobraževalna skupnost v občini pa naj skladno z urejanjem materialnih razmer šolstva na našem območju povečuje svoje vplivanje na kvaliteto, idejnost in vzgoj-nost šolskega dela.
7.	Mladinski in pionirski organizaciji na šolah je potrebno dati ustrezen pomen in ju vključiti aktivno v šol-sko-vzgojne procese.
Na osnovnih šolah naj bi posebej skrbeli za usklajeno delo obeh organizacij, pionirje pa sprejemali v mladinsko organizacijo eno leto pred koncem obveznega šolanja.
Zlasti na srednjih šolah pa naj bi delo mladinskih aktivpv predvsem usmerili na ideološko usposabljanje dijakov za samoupravno aktivnost na šoli in izven nje in na povečanje vloge in pomena sodelovanja dijakov v šolski samoupravi, na aktivno sodelovanje pri izboljševanju učnih rezultatov in na pomoč pri vključevanju dijakov v vsestransko družbeno udejstvovanje .po interesnih aktivnostih.
predstavljamo letošnje DRUŠTVENA AKTIVNOST V OBČINI VELENJE
kajdh0(ve nagrajence
Že več let zapovrstjo podelijo v naši občini Kajuhove nagrade. Tudi letos je komisija za Kajuhove nagrade dodelila pet nagrad, ki jih je izročil nagrajencem predsednik Peter Krapež na slavnostni seji v Skalah.
Delavnost društev je solidna
Letošnji Kajuhovi nagrajen-1
ci:
EMIL CESAR, profesor slovenskega jezika iz Ljubljane in pisec knjige »Zbrana dela Karla Destovnika-Kajuha«, je zaslužil javno družbeno priznanje, ker je vestno pomagal pri ureditvi Kajuhove spominske sobe in prispeval bogat delež pri ohranitvi Kajuhove-ga spomina. S svojim delom je obogatil zakladnico slovenskega naroda in je kot kulturni in znanstveni delavec posegal na območja velenjske občine. Zato je Kajuhova nagrada skromno priznanje in želja nas vseh, da bi še naprej pomagal varovati in zbirati pesnikovo zapuščino.
V TRETJEM NADALJEVANJU OBRAVNAVANJA REZULTATOV IZ ANKETE O DRUŠTVENI DEJAVNOSTI V VELENJSKI OBČINI - ANKETO JE IZVEDLA KOMISIJA ZA DRUŠTVENO DEJAVNOST PRI OBČINSKI KONFERENCI SZDL - BOMO PREGLEDALI UGOTOVITVE O AKTIVNOSTI DRUŠTEV. ANKETIRANA DRUŠTVA NISO DALA ZADOVOLJIVIH ODGOVOROV NA VPRAŠANJA O NJIHOVI AKTIVNOSTI, ZATO IZVAJALCI ANKETE NISO MOGLI UGOTOVITI TOČNEGA STANJA O DEJAVNOSTI.
sploh ni bilo o njihovem delu ničesar publicirane-ga (2 društvi). Dve dru-
Po oceni je imelo 41 anketi-	športu prirejali več nastopov
ranih društev v času od okto-	v prostih vajah, če bi prirejali
bra 1966 do oktobra 1967 več	nedeljske izlete, organizirali
kot tri tisoč treningov in vaj.	krose in orientacijske teke in
Ko pa so preštevali koliko je	pohode, bi lahko mladino vklju-
bilo v tem času vseh udeležb	čevali zares masovno, a stro-
(za eno udeležbo se šteje na-	ški za take udeležbe bi bili mi- sedaniih podatkov videli da ie
vzočnost enega člana na eni	nimalni. Je pa res, da bi za ta- ' aktivno<;t lp kar J-udna
vaji ali treningu), so dobili	ko delo spet potrebovali več jasno Te da « Dotem nuino
vrednost 120.500. Pri tej oceni	ljudi, ki bi bili pripravljeni de-	zttaviti vpraLn"e
nista odgovorili. Pri vsem fem pa smo iz do-
MAKS PODLESNIK, predsednik DPD Svobode šoštanj, je dobil Kajuhovo nagrado za uspešno delo na kulturno-pro-svelnem in širšem področju družbene dejavnosti, čeprav je vseskozi obremenjen z odgovornim delom, zdaj je načelnik oddelka za splošne zadeve in družbene službe v občinski upravi, je našel še vedno dovol j časa, da je prizadevno delal na kulturnem področju.
lUSŽliir
kako to, da anketirana društva niso opravila tega morda naj-prijetnejšega dela?
In tu bomo verjetno še najbliže resnici, če za odgovor spet pokažemo na nekatere te-težave, o katerih je že bilo go-
so pazili, da ne bi udeležbe	lati kot organizatorji akcij, precenjevali. Zato so povsod	Lahko mirno trdimo, da bi tam, kjer posamezno društvo	o uspešnosti društvene dejavni navedlo števila udeležen-	nosti v naši občini lahko govo-cev na treningih ali vajah, vze-	rili šele takrat, ko bi pritegnili li za izračun število »udeležb«	vanjo množice. Sele takrat bi vseh, komaj 30-odstotno ude-	društvene dejavnosti lahko vr-ležbo.	šile svoje poslanstvo. Ni nam-
Iz podatka, da je bilo torej	reč prvi cilj te dejavnosti, do- vora:
udeležb na vajah ali treningih	seči zavidljivo visoke rezultate — če neko društvo nima po-
kar okroglo 120.500, pa že lah-	z nekaj posamezniki, marveč trebnih funkcionarjev, organi-
ko zaslutimo, kaj je aktivnost	je njen prvi cilj gotovo ta, da zatorjev in strokovnih vodij,
društev. Vedeti moramo, da va-	vzgaja in razvija sposobnosti kdo bo potem skrbel za redno
ja ali trening ne traja pol ure,	večine naše mladine. Uspehi informiranje o delu društva?
marveč da navadno traja mi-	posameznikov pa potem goto-
nimalno dve, uri, a dostikrat	vo pridejo kot stranki produkt
mnogo več.	masovne aktivnosti.
Če vzamemo, da je vaje in	Prav zaradi tega niso v an-
treninge obiskovala pretežno	keti ugotavljali individualne
mladina, lahko rečemo nasled- uspehe, kljub temu, da so jih pojutrišnjem usahnilo?!
nje; v vsem ogromnem časov- anketirana društva dosegla kar nem fondu, ki ga je mladina lepo število — od občinskega do
MILKA JARNOVIC, učiteljica iz Šoštanja, je dobila Kajuhovo nagrado za dvajsetletno požrtvovalno ljudsko-pro-svetno delo med mladino in v prosvetnem društvu. Jamovi-čeva se zaveda vrednosti širšega vzgojnega in izobraževalnega poslanstva, zato prebije precejšen del svojega prostega časa z mladino.
IVAN NARALOCNIK, zborovodja iz Družmirja, že 43 let neumorno dela na glasbenem področju. Odkar živi v šoštanju je skozi njegovo šolanje šlo več kot 70 vztrajnih in najboljših zborovskih pevcev. Sam pa še vedno vodi priznani šaleški vokalni oktet in pevski zbor upokojencev.
Kajuhovo nagrado pa je dobila tudi sekcija DVIGALCEV UTEŽI pri TVD Partizan Velenje, ki že deset let uspešno dela. Komisija, ki je sekciji dvigalcev uteži podelila Kajuhovo nagrado, se je zavedala, da je njihovo uspešno delo bilo opravljeno samo ob močni
in vztrajni volji posameznika in vseh skupaj. Delo je terjalo velike napore zelo aktivnega trenerja Ludvika Uranjeka, ki mu velja vse priznanje.
GLEDALIŠKI ABONMA V TEJ SEZONI PRIVLAČEN
Šest dram in šest koncertov
Upravičeno lahko trdimo, da se gledališkega abonmaja za
to sezono .v Velenju smemo veseliti.
Ze na zadnji seji programskega odbora pri kulturnem domu Velenje so živahno razpravljali o tem in se dokončno le odločili. '
Odraslim bodo za štirideset novih dinarj&v nudili dvanajst kvalitetnih predstav, dijakom pa samo za dvajset.
Tokrat v abonma niso zajeli le iger. Polovica predstav je koncertov. Med te štejemo opero Gorenjski slavček, večer opernih arij, vokalni koncert pevskega zbora M. P. Toledo in še druge.
Med igrami naj omenim Jurčičevega Desetega brata, Shakespearovo komedijo Ukročena trmoglavka in še druge.
Gostje v Velenju bodo člani centra Velenje, pa tudi Slovenj Gradca.
Koncertni del bo večidel izpopolnila Ljubljana.
Zanimanje za tak pester abonma je te dni izredno velik. V kulturnem domu Velenje računajo, da bo vseh štiristo sedežev oddanih za abonma. Levji
delež pri tem pa ima mladina gimnazije, rudarskega šolskega centra Velenje pa tudi Slovenj Gradca.
Vpis za abonma se bo pričel tilju pri Velenju.	— V —
VEČ IGER V OBČIM
Pred dnevi je bil v Velenju posvet režiserjev občine Velenje. Sklical ga je dramski sosvet občinskega sveta KPO. Udeležili so se ga predstavniki petih društev.
Sklenili so, da bodo naslednje leto marca pripravili teden dramatike. Izvedli bodo predavanja o scenskih osnutkih in šminki. Na sestanku so obdelali Repertoarni svetovalec, ki ga je izdal pred kratkim občinski svet KPO.
Obeta se dokaj živahna sezona dramskih prireditev, tako v Smartnem ob Paki, Šoštanju, Velenju in verjetno tudi v Šentilju pri Velenju.	M«
preživela na vajah ali treningih je bila odtegnjena kvarnemu vplivu ulice.
Menda ni treba še posebej govoriti, da je mladina pri tej aktivnosti razvijala svoje duševne in telesne sposobnosti, da se je vzgajala k zdravemu športnemu duhu in podobno!
Poleg tega je anketa dalje pokazala, da je 41 anketiranih društev v istem časovnem obdobju (od 1. 10. 1966 do 1. 10. 1967) organiziralo 255 samostojnih prireditev in sodelovalo na 339 drugih prireditvah.
Skupno so torej člani anketiranih društev nastopali ali tekmovali kar na 564 akcijah (nastopi, prireditve, tekmovanja).
Če tiidi za te akcije pogledamo, koliko je bilo »udeležb" (to je sodelovanje enega člana na enem nastopu oziroma prireditvi), vidimo, da je bilo na teh akcijah 7.653 udeležb in je bila torej poprečna udeležba 13,6 članov na eno akcijo (nastop, tekmovanje, druge prireditve).
Vseh »udeležb« (na treningih in vajah ter na vseh prireditvah) je bilo tako več kot 130 tisoč.
Seveda se moramo navzlic visoki številki zavedati, da rezultat še daleč ni tak, kot bi moral biti. Če bi preračunali, koliko takih »udeležb bi morali imeti, da bi sleherni naš mladinec skozi vse leto imel vsaj dve ali tri »udeležbe« na teden, potem bi verjetno ugotovili, da so dobljeni rezultati porazno nizki.
Gotovo pa je, da se že v izkazani realizaciji skriva ogromno dela, ogromno dobre volje in entuziazma.
VEČ POZORNOSTI MNOŽIČNOSTI
Pri navedenem pa je važno še nekaj; koliko je v prikazani situaciji skritih finančnih sredstev? Tudi to so v razčlembi ankete prikazali.
Če smo rekli, da je bilo vseh udeležb na treningih, vajah, nastopih, tekmovanjih in drugih prireditvah več kot 130 tisoč, a so pri tem v letu 1966 anketirana društva porabila okroglo 67 milijonov starih dinarjev, potem lahko iz teh podatkov ocenimo, da nas je ena »udeležba« stala v poprečju okrog 500 starih dinarjev.
Priznati je treba, da se na prvi pogled zdi, da je bila društvena aktivnost anketiranih društev kar poceni. Vendar pa je kljub temu po mnenju komisije za društveno dejavnost možno društveno aktivnost poceniti in sicer na ta način, da bi_se več požornosti posvečalo cenejšim akcijam, kot so n. pr. različni izleti, masovni nastopi v domačem kraju itd. & bi v
medobčinskega nivoja pa vse do zveznega.
DRUŠTVENA AKTIVNOST JE SLABO PUBLICIRANA
starih dinarjev) in eno kompletno blazino (vrednost 800 tisoč starih dinarjev).
V enem letu so imeli 104 treninge
s poprečno udeležbo 18 članov (toliko imajo uporabnih kimon). Ob dvomesečnih počitnicah so imeli treninge torej vsak tretji dan.
Od t. 1. 1966 do t. 10. 1967 so na tekmovanjih poželi naslednje uspehe: mladinsko prvenstvo SRS, 1966 — dve prvi mesti; mladinsko prvenstvo SFRJ, 1966 — eno prvo in eno tretje mesto; mladinsko prvenstvo SRS, 1967 — eno prvo, eno drugo in eno tretje mesto; Štvi pa na tO vprašanje mladinsko prvenstvo SFRJ, 1967 —
eno prvo mesto.
Na vprašanje, ali je o njihovi dejavnosti dovolj napisanega, so odgovorili, da precej premalo.
Iz skopega orisa te sekcije pa človek lahko dobi kvečjemu dober vtis o njej, nikakor pa ne slabega. Imeli bi o čem pisati. Lahko bi se pohvalili s svojimi uspehi. Lahko bi se pohvalili, da pridno delajo. Lahko bi spregovorili o lepotah juda — športa, saj so le-te toliko izrazite, da jih tudi laiki ne moremo spregledati. Tako bi opozorili nase, seznanili bi javnost s svojim delom. Ponovno vprašamo zakaj tega ne delajo.
Najbrž lahko odgovorimo na to vprašanje približno tako, kot smo odgovorili s tremi točkami, preden smo vzeli za primer to sekcijo:
Publiciranje bi moralo služiti nekemu namenu. Kateremu pa?
Ali naj društvo seznanja družbo s finančnimi težavami in s pomanjkanjem rekvizitov, ko pa v sekciji vedo, da denarja ni in da to ne bo pomagalo. Kar bodo dobili, bodo dobili brez pisanja po časopisih. Več pa ne, pa če bi še toliko napisali, ko denarja ni.
Ali naj pišejo zato, da bi s pisanjem privabili nove člane? Opis stanja v sekciji je jasno pokazal, da so obstoječe kapacitete že zdaleč presežene. To potrjujeta še dva podatka. Na vprašanje kolikšno bi moralo bjti število aktivnih članov, da hi sekcija lahko uspešno delala, so odgovorili da šestdeset (bilo jih je pa 101). Za eno od glavnih težav pri delu so v anketi navedli dejstvo, da tečajniki po končanem začetniškem tečaju za-aktivnih Članov — kdo bo potem, puščajo sekcijo, ker zaradi pomanj-
— .če delo v nekem društvu šepa, kdo bo z veseljem publi-ciral o življenju in delu v tem društvu, ko pa se morda bojimo, da bo društvo že jutri ali
— če neko društvo zaradi pomanjkanja rekvizitov, zaradi premajhnega števila strokovnih delavcev že zdaj težko prenese delo s sedanjim številom
publiciral b delu v tem društvu in s tem privabljal nove ljudi, ki bi se želeli včlaniti, a teh zdajšnje kapacitete društva ne prenesejo?
Da bi laže verjeli navedenemu poskusu razlage dejstva, da društva premalo pišejo o svojem delu, vzemimo primer judo sekcije pri STVD
V zvezi z aktivnostjo anketiranih društev je zanimiva še
,	, ,	_ ,	,	lllllUVJ IVX111IU1 JUUU
ena Ugotovitev na podlagi po- »Partizan-Rudar« Velenje; datkov ankete:
# samo dve anketirani društvi pravita, da so njihova dejavnost in uspehi v glavnem dovolj publicira-
Ob času anketiranja je sekcija imela vsega skupaj 106 članov. V sekciji so delali štirje funkcionarji, od teh sta le dva taka, ki obvladata stroko, to se pravi, da sta judoista, ki lahko nastopata in ki lahko inštruirata. Toda ..	eden od teh dveh je preokupiran z
m preko informacijskih delom, ki ga ima kot predsednik te sredstev	sekcije. Ostane torej en strokovni
delavec — trener, ki naj strokovno vodi treninge cele »stotnije«.
samo 9 anketiranih društev meni, da še kar za silo;
vsa ostala društva pa so na to vprašanje odgovorila, da precej premalo (13 društev), absolutno pre-
Prostori, kjer ima.sekcija treninge, so po izjavah v anketi dobri in ustrezajo namenu. Souporabniki (druge sekcije oziroma društva) ovirajo delo sekcije le malenkostno.
Sekcija bi razen obstoječih rekvizitov pri svojem delu nujno rabila 30
kanja kimon ne morejo trenirati.
Verjetno je ob teh dejstvih vsakomur jasno, da v sekciji ne more biti pravega veselja do tega, da bi maksimalno razvili propagando. Saj bi si ^ tem celo nakopali težave, kajti gotovo bi se prijavljalo še več kandidatov, ki bi se želeli vključiti. Kapacitete pa so premajhne — tako v materialnem pogledu, kot vpogledu kadrovske zasedbe.
Zato bi za zaključek lahko ponovno poudarili, da neke žive propagande svojega dela društva verjetno ne bodo mogla razviti vse dotlej, dokler se stanje toliko ne uredi, da bo tudi propaganda predstavljala nek smiselni člen v rednem delu društev.
Stanje pa se bo uredilo šele takrat, ko bodo zagotovljena finančna sredstva v taki višini, da bo možno delo društev razširiti na toliko članov, kolikor jih želi sodelovati (ne pa koliko dopuščajo kapacitete rekvizitov) in dalje se bo stanje uredilo takrat, ko bo v društvih dovolj kadrov, ki delo organizirajo in vodijo. Ali bo pri tem potrebna tudi materialna stimulacija vseh strokovnih delavcev, ali pa bo šlo brez nje, bo pokazalo delo v prihodnjih letih.
malo (13 društev) ali da kompletnih kimon (vrednost 450 tisoč
—
KONEC
ZASEDANJE DELAVSKIH SVETOV RLV IN TEŠ
OPREMA, POROŠTVO IN P0G0DRA?...
Delavska sveta velenjskega rudnika lignita in. termoelektrarne Šoštanj sta se ponovno sestala na skupni seji, da bi preučila, kako potekajo priprave pri gradnji novega dela elektrarne. Bliža se namreč
čas, ko bi bilo potrebno začeti z gradnjo, pogodba, ki je osnova za začetek del, pa še vedno ni podpisana.
Zato sta se oba kolektiva obrnila na predsednika republiškega IS Staneta Kavči-

Rudarji - hvala vam!
Ob odhodu Karla Kortnika v zaslužen pokoj po 40. letih jamskega dela so se na poslovilnem srečanju zbrali rudarji čela F 72 in strelci tretjine, da bi se dostojno poslovili.
Karel Kortnik se ob tej priliki zahvaljuje vsem stanovskim tovarišem za darilo in jim želi, da bi tudi oni srečno dočakali čili in zdravi svoj zasluženi pokoj.
ča. Ta je zahteval od kreditne banke in hranilnice ljubljanske, da ga obvesti, zakaj še kar naprej odklanja podpis pogodbe. Banka je sporočila. da je izvršilni odbor banke sredi septembra obravnaval vprašanje investicije elektrarne šoštanj III in temeljito preučil vse priprave v banki, pri investitorju iti drugod z namenom, da pospeši zavoljo časovne stiske izvršitev investicije. Med drugim je banka tudi sporočila, da ne ho pred podpisom pogodbe več dosledno vztrajala na takem zasnutku in postopku združitve, ki hi časovno lahko ovirala ali pa celo onemogočila pravočasni začetek gradbenih del.
Res je, da banka še ni podpisala investicijske pogodbe, kazno pa je, da so se stvari slednjič le premaknile. Zdaj morajo dobiti še poroštvo zveze za inozemno posojilo in se dokončno odločiti za dobavitelja opreme, ker se je s spremenjenimi pogoji spet pojavil ponudnik iz Francije, ki je pripravljen izdelati opremo za novo elektrarno. Posebna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki banke in investitorja, proučuje zdaj to pogodbo.
šport: šport šport
KOŠARKARJI ELEKTRE V ČSSR faSl/ftvfaj
Šesto kolo brez točk
V nadaljevanju prvenstva SCNL si je ptujska Drava z 11 točkami utrdila položaj na vrhu lestvice. Velenje in Šmartno pa sta trenutno v sredini z 11 oziroma 5 točkami. V 5. kolu so Velenjčani gladko zmagali proti Osankarici z rezultatom 4:0, Šmarčani pa so igrali na domačem igrišču neodločeno s Severom 4:4.
Na povabilo košarkarjev Špartaka iz Prerova, so ŠoStanjčani gostovali 6 dni na Češkoslovaškem. S tem so vrnili obisk čeških košarkarjev, ki so bili poleti v Šoštanju.
znižali rezultat na 3:2. Po odmoru pa so bili gostje boljše moštvo, vendar so bili za gol prekratki, da bi lahko odnesli vsaj eno točko.
Gole za Šmartno so dosegli: Podgoršek II. 2, Tajnik in Ho-fer.
Igrali pa so: Podgoršek I, Eukner, Kolšek, Berdnik, Cim-perman, Hofer, Prašnikar, Polak, Tajnik, Podgoršek II., Hohnec.
Rezultati ostalih srečanj SCNL:
Sever — Osankarica 2:3 (2:1) Žalec — Bakovci 3:1 (0:1) Steklar — Drava 0:2 (0:2) Branik — Fužinar 3:3 (2:1)
Lestvica po 6. kolu:
V 6. kolu pa sta obe naši enajsterici morali prepustiti točki nasprotnikoma.
CELULOZAR — VELENJE 3:0 (2:0)
Velenjčani so v Krškem doživeli težak poraz. Že v prvem delu igre so domač'ini bili spretnejši in dosegli vodeči gol. Prednost d(5mačih pa je potrdil še Koren z avtogolom.' V nadaljevanju pa so tudi Velenjčani imeli nekaj priložnosti za dosego zadetkov, vendar so bili napadalci pred golom Celulozarja premalo odločni. Tretji gol pa so domačini dosegli iz 11-metrovke.
Za Velenje so nastopili: De-vič, Kostanj šek, Lipovšek, Ku-ret, Koren, Nežmak, Gojevič, Bizjak, Kujan, Topčič, Žlodej (Majdak).
RACE — ŠMARTNO 5:4 (3:2)
Domačini so že v začetku srečanja spravili na kolena goste iz Šmartnega ob Paki, saj so v 13. minutah vodili kar z rezultatom 3:0. To ni zmedlo Šmarčanov in soi do odmora
(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiii!'
Kot nam je povedal vodja in trener Elektre Matjaž Natek, so bili Šoštanjčani deležni velike pozornosti in povsod prisrčno sprejeti. Sprejel jih je tudi župan Prerova, ki je gostom odgovarjal na številna vprašanja o političnih dogodkih na Češkoslovaškem.
Med 6-dnevnim gostovanjem so odigrali 5 tekem. Zmagali so na turnirju v Preovu, kjer so sodelovale 4 ekipe. Edino srečanje pa so izgubili z ekipo Zbro-jevke, poznane tovarne orožja.
Drava	6 5 10	19:2	11
Celulozar	6 4 11	13:9	9
Steklar	6 3 12	20:13	7
Branik	6 2 3 1	16:13	7
Fužinar	6 3 12	16:14	7
Velenje	6 3 12	10:8	7
Šmartno	6 2 13	17:16	5
Sever	6 2 13	12:12	5
Bakovci	6 2 0 4	9:14	4
Rače	6 2 0 4	18:22	4
Osankarica	6 2 0 4	11:22	4
Žalec	6 10 5	10:26	2
1. KK Rudar Velenje	10	10	0	748:378	20
2. K K Hrastnik	10	8	2	701:436	16
3. KK Konus Konjice	10	2	8	327:594	4
4. K K Polzela	10	0	10	205:490	0
5. K It Žalec	10	6	4	443:455	.12
6. KK ZŠD Celje	10	4	6	430:374	8
KK Žalec B in KK ZŠD Celje sta		sodelovala		izven konk	u-
rcnce.
Šoštanjčani brez konkurence
V tekmovanju štajerske rokometne. cone, rokometaši iz Šoštanja skorajda nimajo enakovrednega nasprotnika. V vseh dosedanjih srečanjih so prepričljivo zmagali in so edino moštvo brez poraza. Tako bodo zagotovo osvojili najvišje mesto v jesenskem delu prvenstva. V zadnjem srečanju so premagali Fužinarja iz Ra-
Rezultati srečanj: Elektra : Kiyov
68:64
Elektra : Zbrojevka 62:64 Elektra : Spartak 79:78 Elektra : Gotvalddovo 78:64 Elektra : Lokomotiva 74:48 Moštvo Elektre je nastopilo z naslednjimi igralci: Natek, Peterka, Jerič, Skornšek, Polov-šak, Uranjek, Kristan, Koren, Zakeršnik, Koren in De Costa.
Bivatije na Češkoslovaškenj so izkoristili tudi za ogled znamenitosti Prage in Brna. Da bi svoj skopo odmerjeni čas kar najbolje izkoristili so se za iz-lpt v Prago poslužili zračne poti. Vožnja z avionom Iljušin 18 ' je bila za večino edinstveno doživetje.
Šoštanjski košarkarji v čssr
Množični kros v Velenju
Nogometni klufcj Velenje je v počastitev občinskega praznika odigral nogometni tjurnir pionirskih enajsteric. Nastopile so ekipe iz Šmartnega ob Paki, Soštnaja in Velenja. Rezultati srečanj: Šoštanj •— Šmartno II 4:0 Velenje II — Šmartno I 2:2 (4:5) Velenje I — Šoštanj 1:0 Velenje I — Šmartno I 2:0
Na fotografiji zmagovalna ekipa Velenja s trenerjem Stane-tom Časom, ki je osvojila pokal občinske zveze za telesno kulturo Velenje.
Velenjčani zmagovalci
Košarkarski klub Partizan-	ske lige. S tem so si pridobili
Rudar je v letošnjem tekmo-	pravico sodelovanja v priliod-
vanju brez izgubljenega sre-	nji sezoni v višjem tekinova-
čanja postal prvak medobcin-	nju, to je v II. slovenski ligi.
Lestvica
Atletski klub Partizan Rudarja je izvedel jesenski kros v središču mesta. Sodelovalo je več kot 150 tekmovalcev iz obeh velenjskih osnovnih šol, osnovne šole Šmartno ob Paki, gimnazije, rudarskega šolskega centra in osnovne šole Mislinje. Pogrešali pa smo tekmovalce iz Šoštanja.
Največ zaslug za uspelo prireditev ima vodja atletske dejavnosti v Velenju Lojze Ojstcršek. Rezultati:
mlajše pionirke (21 tekmovalk 400 m)
1.	Kristina Goli (GS Velenje) 59,8
2.	Metka Smidhofer (Gš
Velenje)	1:05,5
3.	Jana Ježovnik (JLK Šm/Paki) 1:08,3 4: Andreja Švarc (Mislanja) 1:10,0 5. Anica Pokleka (GS Velenje) 1:11,8
Starejše pionirke (23 tekmovalk 500 m)
1.	Zinka Sever (MPT Velenje) 1:11,4
2.	Irena Topoišek (MPT
Velenje)	1:05,5
3.	Antonija Jelenko
(GS Velenje)	1:13,2
4.	Vikica Pogorevčnrk
(Mislinia)	1:14,4
5.	Marta Grašič (JLK Sm/Paki) 1:16,0
Mlajši pionirji (34 tekmovalcev	700 m)
1. Franci Sever (MPT Velenje)	2:17,2 2 Milan Zacirkovnik
(JLK Sm/Paki)	2:22,4
3.	Milan Canč (MPT) Velenje	2:22,6
4.	Vili Bolha (MPT Velenje)	2:24,3
5.	Andrej Krevselj
(JLK. Sm/Paki)	2:24,8
Starejši pionirji (35 tekmovalcev 1000 m)
3:42,4 3:47,6 3:53.0
1.	Mirko Pogorevčnik (Mislinja)
2.	Ivan Cernjak (Mislinja)
3.	Martin Jelen (GS Velenje)
4.	F. Podkornik (JLK šm/paki	3:53,7
5.	Rajko Berlak
(MPT Velenje)	3:54,8
Mlajše mladinke (7 tekmovalk 600 m)
1.	Betka Voglar (RŠC Velenje)	1:54,7
2.	Slavica Krajnčan (Velenje)	1:59,8
3.	Snežana Dobovičnik (Gimnazija)	2:0,42
4.	Vida Mohor (Gimnazija)	2:05,3
5.	Marjana Kolar (RSC Velenje) 2:10,3
Starejše mladinke (4 tekmovalke
800 m)
1.	Darinka Ramšek (Gimnazija)	2:18,2
2.	Marija Novinšek
(Gimnazija)	2:19,0
3.	Vida Sirk (Gimnazija)	2:19,1
4.	Nada Zavolovšek
(Gimnazija)	2:23,4 Mlajši mladinci (19 tekmovalcev 1500 m)
t. Drago Zlodej (RŠC Velenje)	4:27,1 2. Tone Zižmond (RšC Velenje) 4:36,7 4. Milan Presečnik
(RSC Velenje)	4:46,9
4.	Vili žekš (RšC Velenje)	4:47,4
5.	Osman Hažič (RŠC Velenje)	4:49,0
6.	Boris Krofi (Gimnazija)	4:49,3
Starejši mladinci
(6 tekmovalcev 2000 m)
1.	Anton Vcdenik (AK Velenje) 5:27,9
2.	M. Lapanja (RŠC Velenje)	5:35,7
3.	Jože Vogrin (RŠC Velenje)	5:48,4
4.	Peter Demšar (RŠC Velenje)	5:53,0
5.	Janko Polcz (Gimnazija)	6:04,0
ZAHVALA
Franca Kaudika
upokojenega strelca RLV
Ob smrti našega dragega moža in dobrega očeta se zahvaljujemo vsem, ki ste mu med boleznijo lajšali trpljenje, posebno zdravnikom in sestram bolnišnice Slovenj Gradec ter dr. Fijavžu za pomoč in nego. Nadalje vsem, ki ste ga spremljali k zadnjemu počitku, darovali cvetje in sočustvovali z nami v teh žalostnih dneh. Zahvaljujemo se tudi govornikoma za lepe poslovilne besede in rudarski godbi za zaigrane žalostinke.
Žalujoči: žena Antonija ter otroka Marta in janko z družinama
ven na Koroškem z rezultatom 22:14 (12:7).
Težje pa se skozi tekmovanja prebija velenjski Rudar. Moštvo ima sicer dobre posameznike, kot celota pa večkrat povsem odpovedo, tako so iz šestih srečanj dosegli le dve zmagi.
Na lestvici zavzemajo sedmo mesto s štirimi točkami.
Z A II V A L A Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta
Franca Krajnca
se zahvaljujem za pomoč sindikalni podružnici RLV, rudarski godbi za zaigrane žalostinke, govorniku Antonu Čampi, prosvetnemu društvu in Rdečemu križu iz Pake. Zahvala velja tudi vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti.
Žalujoči: žena Karolina in hčerke Dragica, Marica in Zinka.
Mopedist FRANC OBLAK iz Smi-hela nad Mozirjem je 12. septembra peljal po Celjski cesti v Velenju. Ko je pred križiščem hotel zaviti na levo stran, ga je prehitel voznik osebnega avtomobila in ga zbil po cesti. Mopedist se je pri nesreči težje poškodoval, neznani voznik osebnega avtomobila pa je odpeljal naprej.
—	Ko je IVAN KOZMAN iz Pod-kraja št. 4 vozil osebni avtomobil CE-31-40 iz Velenja proti Arnačam, je na vozilu nenadoma počila prednja guma in ga je zato začelo zanašati. Avtomobil se je prevrnil na bok in v jarku popolnoma zgorel. Voznik Ivan Kozman pa se je pravočasno rešil iz gorečega osebnega avtomobila.
—	Pred motorno kolo je v Vinski gori nenadoma pritekel 4-ietnl ROBERT LESJAK, doma iz Velenja, Šaleška 20. Zato motorist BOJAN MEN-HART iz Topolšice 54 nesreče ni mogel preprečiti In je dečka zbil po cesti. K sreči sta bila oba le lažje poškodovana.
—	Dne 18. septembra se je JOŽICA MEH iz Kavč 13 pravilno peljala s kolesom po Celjski cesti v Velenju. Za njo pa je pripeljal motorist MILOJKO KUMER iz Šoštanja, Koroška 52 In se zadel vanjo. Pri nesreči sta bila oba le lažje poškodovana.
—	Iz Jenkove na Tomšičevo cesto ie hotel zaviti s svojim osebnim avtomobilom CE 205-31 VINKO BASTEL iz Velenja, Tomšičeva 32. Takrat pa mu je nasproti pripeljal motorist VE-KOSLAV KRSTARIC. Ker ni imel prižganih luči, ga Bastel nI poprej opazil, dokler nista trčila. Voznik motornega kolesa in njegov sopotnik Hoj-kotin Balatič sta bila hudo telesno poškodovana.
—	Dne 15. septembra ob 18.40 se je JOŽE PUSTOSLEMŠEK iz Velenja. Kersnikova 3 peljal z dvokolesom po Kidričevi cesti v Velenju. Ko je hotel zaviti na levo, ni upošteval prednostne ceste in ni nakazal spremembo smeri vožnje. V tem pa je iz šaleka pripeljal IVAN RACNIK iz Ljubljane in je le nekaj metvov pred križiščem opazil, da kolesar izsiljuje prednost. Močno je zavrl in z avtomobilom zapeljal v levo. S sprednjim delom avtomobila je zadel kolesarja, ta pa si je pri padcu zlomil ključnico. Kolesar Jože Pustoslemšek je kazal znake vinjenosti.
—	Tudi VLADU POSTRUZINU iz šaleka 74 so dne 14. septembra po prometni nesreči odvzeli kri, ker je kazal znake vinjenosti. Ta v križišču s šaleško cesto ni upošteval prometnega znaka nimaš prednosti in je hotel zapeljati levo proti Šaleku. Takrat pa ie pripeljal z osebnim avtomobilom CE 36-35 VINCENC STRMČNIK iz Pake 68. Postružin je s kolesom zapeljal pred avto in zadel v desna vrata ter padel po cestišču. Bil pa je le lažje poškodovan.
—	FRANC POČIVALŠEK iz Velenja, Tomšičeva 1, se je 19. septembra ob 6. uri zjutraj peljal proti Pesju. Svoj osebni avtomobil CE 71-09 je vozil s precejšnjo hitrostjo zato ga je začelo na mokri cesti v blagem ovinku zanašati. Zdrsnil je v jarek.
—	Na nepreglednem ovinku v Paki je voznik osebnega avtomobila iz Ljubljane RUDI KAJBA zadremal za volanom in zapeljal preveč v levo. Pravilno po svoji desni strani pa je ta čas pripeljal z motorjem JANKO PA-JER iz Kozjaka 37. Nesreča je bila neizogibna. Treščila sta bočno drug v drugega, tako da je motorist padel In je bil poškodovan.
—	Dne 4. septembra nekaj po polnoči je MATJAŽ BRIŠNIK iz Ljubljane pripeljal iz Šoštanja. V blagem ovinku na Kidričevi cesti v Velenju je najprej zadel na levi strani ceste v rob piočnika in se z vozilom obriul na streho. Po strehi je drsel še 60 metrov, nato pa se je vozilo spet prevrnilo in postavilo na kolesa ter obstalo na travniku. Pri nesreči se je voznik lažje poškodoval, zdravniško pomoč je rabila njegova sopotnica ZDENKA RADOSAVLJEVIČ, iz Šoštanja ki je dobila poškodbe po obeh rokah. Voznik Brišnik nesreče ni prijavil, ker je bil očitno vinjen in je vozilo spravil s kraja nesreče s pomočjo prijateljev, ki so vozili pred njim.
—	Pri bencinski črpalki v šaleku je JOŽE SILOVSEK z osebnim avtomobilom CE 36-77 zavijal na glavno cesto. Ker ni ilpošteval prednostne ceste je trčil v mopedista ANTONA SLATINEKA iz Konovega, ki je dobil lažje poškodbe po desni nogi.
—	S precejšnjo hitrostjo je prehiteval pred križiščem in prehodom za pešce v Pesju RUDI LESKOVŠEK iz Velenja, Prešernova 6, osebni avtomobil CE 88-29. ko je ta že zavijal na levo stran. Čeprav sta vozili bočno trčili, je Leskovšku uspelo z manevriranjem svoj avto ustaviti v jarku med železniško progo in cesto.
—	Dne 22. septembra je JANEZ PAJK iz Družmirja 70 vozil osebni avtomobil CE 205-41 po prednostni cesti iz Šoštanja proti Velenju. Po novi cesti izza novega jaška pa je pripeljal voznik osebnega avtomobila ILIJA KUPREŠAK iz šaleka 2, ki ni upošteval prometnega znaka »nimaš prednosti« in je zapeljal na prednostno cesto v trenutku, ko je po njej pripeljal PAJK. KUPREŠCAK jc s sprednjim desnim blatnikom trčil v desno stran Pajkovega vozila. Pajk je nesrečo skušal preprečiti, vendar mu ni uspelo. Na vozilih je za okrog 3.500 dinarjev škode, k sreči pa telesnih poškodb ni bilo.
—	IVAN KORTNIK iz Velenja, Koroška 3, je 7. oktobra 1968 ob 18.15 peljal z osebnim avtomobilom »opel rekord« CF, 217-40 iz Celja proti Velenju. V Vinski gori je pred avtomobil zaneslo vinjenega JOŽETA UR-SEJA iz Konovega 9. Zadel ga je tako, da je padel na sprednji del avtomobila pred vetrobransko steklo in ga peljal še kakih 20 metrov. Uršej je bil takoj nezavesten in odpeljan v celjsko bolnišnico, vendar je že med prevozom umrl. Kortnik nesreče ni mogel preprečiti, ker mu je ob nezgodi z nasprotne smeri pripeljal drug avtomobil.
• Rudolf ŽESLIN, višji finančni svetnik v pokoju iz Velenja, Ulica bratov Mravljakov in Cvetka MIHALIč, gospodinja iz Velenja, Ulica bratov Mravljakov.
—	Jožef TEKAVEC, inženir kemije iz Velenja, Čopova c. št. 6 in Vera REPNIK, dijakinja medicinske šole iz Velenja, Kajuhova c. št. 4.
—	Jožef ZAVRŠNIK, delavec iz Brezja št. 55 in Marija ZAVOLOVŠEK, delavka iz Laz št. 34.
—	Andrej OVEN, rudar iz Velenja, Kidričeva c. št. 4 in Ana ABRAHAM, kuharica iz Polene št. 13.
—	Rudolf Kari CVIKL, električar iz Velenja, Koroška c. št. 23 in Rosvita Marija LIPOVŠEK, ekonomski tehnik iz Velenja, šlandrova c. št. 22.
—	Vladislav ZIDANSKI, rudar iz Pesja št. 13 in Ana POTOČNIK, delavka iz Pesja št. 13.
—	Gvido OVNIK, strojni ključavničar iz Velenja, Tomšičeva c. št. 29 in Zofija RAV-NJAK, natakarica iz Velenja, Kidričeva 12.
—	Anton HERMAN, predmetni učitelj iz Šoštanja, Cankarjeva c. št. 18 in Darinka HUDOLETNJAK, medicinska sestra iz Šoštanja, Kajuhova c. št. 17.
—	Vladimir FIJAVŽ, kuhar iz Velenja, Kersnikova c. št. 3 in Rožamarija VASLE, gradbeni tehnik iz Velenja, Prešernova c. št. 8.
—	Anton JUG, kmetijski tehnik iz Gubna št. 4 in Ivka ŠTRUKELJ, učiteljica iz Zagorja št. 64.
—	Herman KOVAČ, šofer iz Hrastovca št. 51 in Ivanka VALTE, delavka iz Velenja, Tomšičeva c. št. 29.
—	Ivan MIKEK, rudar iz Velenja, Kersnikova c. št. 3 in Ana RAMŠAK, delavka iz Velenja, Koroška c. št. 72.
—	Jože OŠEP, električar iz Šoštanja, Cesta talcev št. 15 in Ivana JEVŠENAK, delavka iz Šoštanja, Levstikova c. št. 2.
—	Pongrac ZAJC, upokojenec iz Raven št. 39 in Marija LEDINEK, kmečka delavka iz Sv. Florjana št. 20.
ZLATO POROKO STA IMELA
—	Franc KRAJCAR, star 73 let in Antonija KRAJCAR, stara 74 let iz Pesja št. 73.

—	Aleksander DIMITRIJE-VIČ, inv. upokojenec z Laškega št. 32, star 73 let.
—	Janez KERK, inv. upokojenec iz Arclina pri Celju št. '30, star 74 let.
—	Marjeta PERGOVNIK, gospodinja iz Topolšice št. 137, stara 75 let.
—	Rudi POTOČNIK, kmečki delavec iz Zavodnje št. 67, star, 39 let.
—	Ludvik PODJAVERŠEK, kmetovalec iz Raven št. 27, star 65 let.
—	Ivan MLINAR, invalidski upokojenec iz Škal št. 112, star 61 let.
—	Marko GAJŠEK, upokojenec iz Šoštanja, Metleče št. 10, star 82 let.
—	Jernej MARHL, upokojenec iz Šoštanja, Korotanska c. št. 12, star 68 let.
—	Jurij KOVAČ, osebni upokojenec iz Velenja, Celjska c. št. 81, star 72 let.
—	Anton CALLIGARO, osebni upokojenec iz Velenja, Kersnikova c. št. 7, star 84 let.
—	Jurij DREN, kmetovalec iz Pake pri Velenju št. 58, star 61 let.
—	Vincenc SREDENŠEK, osebni upokojenec iz Bevč št. 9, star 71 let.
—	Avgusta HROVAT, družinska upokojenka iz Velenja, Stanetova c. št. 37, stara 77 let.
—	Jožefa OGRAJENŠEK, družinska upokojenka iz Velenja, Kajuhova c. št. 13, stara 79 let.
ŠALEŠKI RUDAR — uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik In izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik LJUBAN NARAKS — Časnik je Izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenju — Od 1. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List Izhaja vsak drugI četrtek — Posamezna Številka stan« 3« pat (M starih dinarjev) — Letna Bnačnlna t dinarjev Id 5» pa; (75« starta dinarjev; — Naručulna »s plača vnaprej na ukt,čl račun: 'JIH »14* pri SOK,	»otUaj — tfskspust ta t*ieg;att} es visit*a»a —
itak iifi (utopi Ur »v.i)Mi hlii Viiji.
MALI OGLASI
ŠALEŠKI RUDAR
Stran 8
18. oktober 1968
Avto-moto krožek žanje uspehe
i AMD v Smartnem ob Paki, a ki je eno manjših podeželskih i društev, žanje lepe uspehe, i Pred leti je postavilo lep dom i ljudske tehnike, zadnje čase i pa si je zgradilo mostiček, kjer i lahko člani pregledajo tudi spodnji del avtomobila, kar je za varnost prometa velike važnosti. Sedaj bodo začeli'ure-(1 jati novo pralnico avtomobilov. Za malenkostno odškodnino si bo lahko vsak korist-<• nik očistil svoje vozilo. '
Da imajo res uspehe, se je posebno pokazalo na avto rallyju petih dolin, katerega je organiziralo s pomočjo ostalih društev AMD Velenje. < Od 180 tekmovalcev iz sedmih društev je dalo samo
Šmartno 29 voznikov-tekmo-valcev. Da so le-ti bili na to tekmovanje dobro pripravljeni in seznanjeni s pravili vožnje in organizacijo sploh, se vidi iz tega, da je bilo od prvih deset tekmovaleev-zmago-valcev kar šest Šmarčanov, ki so prejeli nagrade in diplome. Ekipo društva pa so zastopali tovariši Hramec, Tevž, Kolšek in Travner. Tudi ta je zasedla prvo mesto.
Smarčani so ponosni na te fante in može tekmovalce. Sicer pa ni nič čudnega, da to društvo v celoti dosega take uspehe. Saj je znano, da malo govorijo pa mnogo naredijo. Le tako naprej!
Z. K.
Soštanjčani so pred spomenikom na Gesti talcev imeli proslavo in tu počastili svoj krajevni praznik...
Nova oblika med šolo
sodelovanja in starši
ta pa znova Franca Goličnika.
Ta nova oblika medsebojnega sodelovanja se je pokazala uspešna in jo bodo še naprej uporabljali. 2e decembra bodo imeli v Belih vodah na podružnični šoli roditeljske sestanke po razredih in sicer na ta način, da bodo starši sodelovali pri pouku. Zatem pa se bodo z učitelji pogovorili kakšna mora biti njihova pomoč doma pri pripravah otrok na šolsko delo.
Na ponovni razpis za mestd direktorja v velenjskem gradbenem podjetju VEGRAD sta se prijavila dva kandidata. Ustrezna komisija pa je menila, da najbolj ustreza razpisnim pogojem Slavko MAJE-RIC, dipl. gradbeni inženir, ki so ga tudi izbrali za novega direktorja.
... najmlajši pa so zapeli partizanske in delavske pesmi. Na sliki pionirski pevski zbor z osnovne šole B. Ročka, ki ga vodi tovarišica Acmanova.
Na zadnji seji pa se je občinska skupščina Velenje odločila, da od rudarskega šolskega centra odkupi to poslopje. V njem je osem učilnic in potrebni učni kabineti. Celotno poslopje je rudarski šolski center prodal po knjižni vrednosti 640.000 dinarjev.
Občinska uprava dela po starem
Letos je bila letina zaradi *uše in poznejšega deževja slabša kot lansko leto. Hmelja je bilo manj nabranega, pa tudi žito ni uspelo tako kot druga leta. Sadja, razen hrušk, letos tudi ni. Le krompir je proti pričakovanju dobro obrodil. Toda kaj, ko ga ljudje ne morejo spraviti v denar.
Naše zadruge so doživele več reorganizacij, le škoda, da vsa kokrat na slabše. Danes pa nas vse zato boli glava. Ali se bo le našel nekdo, ki bo zadel ono, kar ljudje od prave zadruge pričakujejo? Sicer gledamo sedaj na kmete malo drugače kot pred leti. Toda kaj, ko vedno bolj rastejo davki. Z. K.
Recitatorji velenjske gimnazije na osrednji proslavi v SKALAH
OBČINSKI PRAZNIK V SLIKI
Tudi v letošnjem letu so v počastitev občinskega praznika družbeno politične organizacije in društva v večini krajev naše občine organizirale kulturne, športne in druge prireditve. Uspešno je bil izveden kulturni program na centralni proslavi občinskega prazniki) v Skalah pri Velenju, ki ga je režiral Jože Klančnik iz Velenja, sodelovali pa mladinski pevski zbori obeh osnovnih šol in gimnazije v Velenju, reci-tatorji velenjske gimnazije in rudarska godba.
Občinska skupščina se vsein organizatorjem in izvajalcem prireditev v okviru praznovanja občinskega praznika najlepše zahvaljuje in jih prosi tudi za nadaljnje sodelovanje.
Predsednik
Skupščine obč. Velenje Peter Krapež dipl. gozd. inž.
Kulturna kronika
—	Razstava slikarjev amaterjev, ki so jo pripravili v Velenju v počastitev občinskega praznika, ima zelo dosti obiskovalcev. Razstavljena platna, akvareli in plastike, so dokaj kvalitetni. Za razstavo ima nemalo zaslug vodja mladih in talentiranih slikarjev tovariš SVETINA Jože, ki tudi sam slika.
—	Komisija za likovno vzgojo, ki jo vodi tovariš, Svetina, je sklenila, da bo to sezono pripravila več razstav v Velenju in drugih krajih velenjske občine in se bo sestala s slikarji amaterji. Tako likovno dejavnost v velenjski občini je treba pohvaliti.
—	Seja Občinskega sveta kultur-
noprosvetnih organizacij Velenje 9. oktobra je bila zelo plodna.
Tudi tokrat bodo v petih krajih velenjske občine vrteli filme na ozek trak. Sestanek z zborovodji velenjske občine bo omogočil takojšnje priprave za občinsko pevsko revijo mladih pevcev, ki naj bi bila 8. marca naslednje leto.
—	V počastitev petdesete obletnice smrti Ivana Cankarja bodo novembra izvedli v Velenju klubski večer Hlapec Jernej. Pravijo pa, da to ne bo zadnji klubski večer. Z njim bodo gostovali tudi drugje.
—	Dramska dejavnost bo zadihala domala v vseh večjih krajih občine. Na seji so želeli, da bi bilo več povezave z vsemi prosvetnimi društvi in Svobodami. 'Ob koncu meseca se bodo sestali z vsemi predsedniki in tajniki dr-uštev v Šoštanju, da bi se pogovorili o občnih zborih in njihovem nadaljnjem delu.
FRANC STANOVŠEK, predsednik občinskega združenja borcev za severno mejo, je govoril na komemoraciji pri obnovljeni spominski plošči
PRODAM
•	HIŠO Z VRTOM v Velenju, poceni prodam. Naslov v uredništvu.
•	ENOSTANOVANJSKO visokopritlično liišo v gradnji (pod streho) v Pe-sju, takoj prodam. Naslov v uredništvu.
AVTO-MOTO DRUŠTVO ŠALEŠKA DOLINA Velenje, Celjska 4
PRODA
• 2 avtomobila Fiat 750
.Licitacija bo 21. oktobra 1968 ob 10. uri ,za družbeni sektor, ob 11. uri, pa za ostale kupce.
•V počastitev občinskega praznika je gostovala ta. teden v Velenju gledališka družina iz Šmartnega ob Paki s Finžgarje-vo dramo Razvalina življenja. Igra je bila dokaj kvalitetna. Med osebami je zlasti ugajal Urh Kante, ki ga je prepričljivo zaigral tovariš Balažič. -V-
STANOVANJE
O DVE POŠTENI ŽENSKI sprejmem na stanovanje. Oglasite se v popoldanskem času v Graškogor-ski 42 (Šmartno 111),-Velenje.
Velika pridobitev je novi otroški vrtec v Velenju, v katerem je prostora za 100 otrok. Odprli so ga v času praznovanj ob občinskem prazniku. Namenu pa ga je predal republiški poslanec LOJZE NAPOTNIK (na sliki).
Skupina preživelih borcev za severno mejo