Razmišljanja ob začetku razprav o spremembah ustave SFRJ
Kot vse kaže, je razprava o spremembah ustave že polno zaživela. Po javni razpravi o kritični analizi delovanja političnega siste-ma socialističnega samoupravljanja je po-stalo vsem jasno, da se bo potrebno za uve-Ijavitev v tej javni razpravi in v sami kritič-ni analizi podamh ugotovitev lotiti tudi sprememb ustave.. Ker je potrebno doseči za odločitev spreminjanja ustave soglasje vseh republik in avtonomnih ptjkrajm, je predsedstvo SFRJ dalo pobudo za spre-membo ustave SFRJ, v katerega je zajelo vsa vprašanja, ki naj bi bila obravnavana v široki javni razpravi. Predvidoma bo tekel postopek celih 16 mesecev, od tega 4 mese-ce v obliki najširše javne razprave.
Tri skupine različnih mnenj
Že ob javni razpravi o kritični analizi so se mnerya o osnovnih vprašanjih pogosto kri-žala. Dokaj številni so bili razpravljalci, ki so tnenili, da so sedanja ustavna načela in usmeritve dovoljna, vprašljiva pa je praksa,
ki je često spregledovala ustavne usmeritve in s tem pripeljala v znane težave v družbe-no ekonomskem sistemu. Po njihovem mnenju so v sedanji ustavi dane zadostne usmeritve, ki pa jih v praksi nismo izvajali ali pa smo se celo odmikali od njih. To je privedlo do kriznega obdobja tako eko-norriskega kot tudi v nadgradnji. Drugo skupino so tvorili zagovomiki temeljite spremembe ustave, ki je po ryihovem gle-danju preveč vizionarska in ne upošteva materialnih in družbenih pogojev sedanjo-sti. Kot tretjo skupino moram omeniti še tiste, ki jim socialistična, samoupravno na-ravnana in federativno oblikovana Jugosla-vija ni po volji. Trdijo, da je federalizem oblika centralizma, samoupravljanje le uto-pija ali celo zaslon, za katerim poskuša uzurpiran režim ohraniti svojo oblast, soci-alizem pa sistem, ki v svoji skoraj 70-letai zgodovini ni mogel dokazati svoje življenj-ske sposobnosti. Raznolikost pogledov zajema torej izred-
no širok spekter, v katerega se poskušajo vsiliti celo ostanki političnih pojmovanj, ki so bili med NOB in socialistično revolucijo poraženi. Prav slednji poskušajo izrabiti našo široko odprtost in pripravljenost za demokratično razpravo, za miniranje ob-stoječe družbene ureditve.
Razlitnost pnjmovanj aahteva poglobijen dialog med nosilci posameznih pojmovanj. Demokratičnost naše samoupravne sociali-stične družbe ga ne samo dovoljuje, ampak ga tudi zahteva. Razumljivo pa rnoramo ta dialog usmerjati v iskanje odgovorov na aktualna družbena vprašanja, v iskanje re-šitev za izhod in sodobnih zagat. V nobe-nem primerupa si kot družba, ki je z mili-jonskimi žrtvami izbojevala socialistični značaj družbene ureditve in federativno dr-žavno ureditev, ki temelji na enakopravno-sti vseh narodov v ryej, ne moremo dovoliti odpiranja vprašanj, ki smo jih v svoji zgo-dovini obvladali in razrešili.
Zaradi navedenega je potrebno podpreti pobudo predsedstva SFRJ, da s spremem-bami ustave ne posegamo v spreminjanje temeljev naše družbene ureditve, ki jih predstavljajo socialistični samoupravni si-stem, federativna ureditev države in ne-uvrščena zunanja politika. To pa so ugoto-vitve, ki smo jih tudi v Sloveniji sprejeli kot stalnico našega družbenega razvoja in tvo-rijo izhodišče za javno razpravo o spre-membah ustave tako zvezne kot tudi repu-bliške.
Vprašanja okrog suverenosti republik
V dosedanjih razpravah je bila že prisot-na ^ežnja.^da^e protrebno ustavni tekst škr-čiti, ker je sedanja ustava preobširna in često podrobno ureja zadeve, ki po svoji vsebini niso ustavnega značaja, povzročajo pa nepreglednost ustave in često tudi ra-zlična tolmačenja ali pa zaradi svoje po-drobnosti onemogočajo sprotno prilagaja-nje družbenim potrebam. Ta pripomba je vsekakor vredna upoštevanja in jo bo velja-lo imeti pri konkretnih predlogih za spre-membo ustave stalno pred očmi. Vendar pa samo skrajšanje ne more pomeniti posplo-šenja načel, zaradi česar bi lahko prišlo do dvoumljerga, kaj ustavna določba dejansko opredeljuje. Racionalnost in dolžina posa-
meznih tekstov lahko prispevata k pregled-nosti ustave, ne moreta pa iti v škodo ryene razumljivosti. Zaradi tega bo potrebno pri uveljavljanju te težnje stalno oceiyevati obe načeli.
Pomembno mesto v dosedanjih razmi-šljanjih je dobilo vprašaiye suverenosti re-publik znotraj federativne ureditve Jugo-slavije. Pri tem ne mislim polemizirati z javno objavljenimi tezami o tako imenova-ni nacionalni ogroženosti Slovenye ali o tezi, da smo se na drugem zasedanju AV-NOJ odpovedali svuerenosti. Globoko sem prepričan, da take razprave v svoji zasnovi niso dobronamerne. Prve v bistvu zanikajo zgodovinske težnje slovenskega naroda, da uve]jay]ja svojo suverenost v skupni driavi "Jugoslaviji in obi(ja težiye po vrnitvi Slove-njje v »sredAJe evropski« prostor. V pro-stor, kjer je bila Slovenija stoleija zatirana in kjer je bila prav zaradi takega položaja obsojena na izginotje. Druga teza pa pome-ni krepitev centralizma, ki nosi v svoji po-sledici prav tako nevarnost postopnega vtapljanja v neki imaginarni jugoslovanski prostor. Pravica vsakega naroda do samo-odločbe z avnojskimi sklepi ni bila v niče-•jner okrpjena. To je bila odločitev, ki je utemeljila našo novo skupno državo kot državo svobodnih in enakopravnih naro-dov in narodnosti. Hoterye ostajati v taki zvezni državi mora vsak narod vsakodnev-
no potijevati s svojim deležem v krepitvi vezi med narodi, ki jo ssstavljajo in ne s trganjem teh vezi? Kajti Slovenci smo vse-kakor interesno in razvojno veliko bolj na-vezani na Jugoslavijo kot na katerokoli drugo državno skupnost v Evropi.
Kaj sodi v republiko, kaj v federacijo
Povsem drugo je vprašanje krepitve ali slabljenja centralističnih težery, ki so v na-šem prostoru prisotne. Podrobnejša razme-jitev, kaj spada v pristojnost federacije in kaj v izkjjučno pristojnost republik, bi bila vsekakor na mestu. Kajti federacija ni in ne more biti država nad državami, ki jo sestav-Ijajo. Načelo nacionalne enakopravnosti narodov in republik v.federaciji pomeni le skupno, soglasno reševanje zadev, za kate-re smo se dogovorili, da jih rešujemo v federaciji. Pri tem je načelo preglasovanja izkjjučeno. To papomeni, da v federaciji rešujemo te zadeve skupaj z drugimi in ne mimo ab brez njih. Pri tem pa, kot v vsaki pravni državi, vejja načelo zakonitosti. To pomeni, da zvezni zakon velja v vsej federa-ciji in imajo zvezni organi pravico in dolž-nost nadzirati izvajanje teh zakonov v vsej drzavi. Prav tega nadzora pa tudi odgovor-nosti republik za izvajanje zveznih zako-nov, je bilo doslej premalo ali pa se je pre-malo dosledno izvajalo. To je dobilo svoj odraz v kršitvah zakonitosti na eni strani in
do zvezne regulative vprašanj, ki niso v njeni pristojnosti.
V javni razpravi bomo morali vsekakor dati primeren poudarek tudi vprašaryem dograjevanja samoupravnega sistema, voli-tvam delegatov in vlogi izvršilnih organov. Poenostavitev delegatskega sistema je nuj-nost, ki jo narekujejo dosedaivje izkušiye, vendar moramo pri tem skrbno paziti, da s poenostavitvjjo ne onemogočimo dejan-skega odločanja. Ločiti moramo oblike in načine konstituiranja samoupravnih insti-tucij od vsebine samoupravnega odločanja. Sledryega nikakor ne moremo oškodovati v korist prvega.
Posredne ali neposredne volitve
Prav tako zasluži posebno pozornost yprašarye volitev delegatov. Zagovorniki izključno neposrednih volitev tako delega-tov kot tudi nosilcev funkcij v samouprav-nih organih, vidijo skoraj izkJjučno pro-blem v volitvah delegatov in nosilcev funk-cij v družbenopolitičnih skupnosti. Pri tem še posebej poudarjajo, da volitve delegacij za zbore občinskih skupščin niso proble-matične. Take postanejo šele pri izvolitvi delegatov in funkcionaijev republiške in zvezne skupščine. To vprašanje je glede na še prisoten način volitev poslancev, kot jih pozna ostali svet, potrebno temeljito pro-
učiti. Vendar pa bi lahko vsakršna izkjjuč-nost v razpravi in v odločitvi bistveno vpli-vala na razovj delegatskega sistema. Pozna-li bi namreč dvoje vrst delegatov: ene le za občinsko raven in druge za republiSko ter zvezno. Odprto postaja vprašarye medse-bojnega usklajevanja pa tudi vpliva občin-skih skupščin na politiko republike in zve-ze. Vse te dileme bo potrebno v javni raz-pravi obdelati in najti ustrezne rešitve.
Vse republiške skupščine so na zadnjih sejah dale soglasje pobudi predsedstva SFRJ za ustavne spremembe. S tem se de-jansko odpira široka javna razprava o tej temi. Od vseh organizacij SZDL bo odvis-no, v kolikšni meri bodo prišla do izraza hotenja občanov in rgihovi prispevki v raz-pravi. Nepopolna razmišljanja, ki sem jih podal bodo dosegla svoj namen le, če bodo vzpodbudila vse, ki lahko v javni razpravi soprispevajo k dopolnitvam in spremem-bam ustave v smeri nadaljnje krepitve si-stema samoupravnega socializma. V javni razpravi moramo ustvariti ozračje kon-struktivnega in strpnega dialoga, čeprav tu-di med različnimi pogledi, ki bo privedel do razčiščenja odprtih vprašanj. Sama javna razprava bo pokazala zrelost naše druzbe in njeno vitalno sposobnost za izhod iz seda-rvjih tezav.
Ivo Bernard