11 Letnik 43 (2020), št. 1 JUBILEJI ANNIVER S ARIES 70 let Vladimirja Žumra »Kar koli v življenju delaš, delaj preudarno in misli na konec.« Latinski pr ego v or v podnaslo vu je priljubljeno delo vno in ži v ljenjsk o v o - dilo, po k at er em se že od študentskih let r a vna Vladimir Ž umer , ki je 26. a v gusta 2019 dopolnil 70 let . Na željo ur edništv a Ar hi v o v mu v t em zapisu pos v ečam nek aj misli in spomino v na sk upno delo, saj s v a ista generv acija in s v a bila v zadnjem delu s v ojeg a poklicneg a ži v ljenja tudi sodela v ca. Njego v o poklicno pot in pomembne mejnik e na njej za r azv oj ar hi visti - k e je zelo podr obno opisal njego v sodela v ec in prijat elj Vladimir K ološa v spo - minsk em zapisu ob Vladimirje vi šest desetletnici (Ar hi vi, letnik 32, št . 2, str . 411–417). Njego v prispe v ek k r azv oju ar hi vistik e k ot znanosti je omenjen tak o v zbornik u ob 80letnici Filozof sk e f ak ult et e k ot tudi delu Uni v erze v Ljubljani, 1919–1999. Zat o bom le na kr atk o po vz ela že obja v ljene ugot o vitv e in jih dopolnila s s v ojimi spomini na sk upno sodelo v anje. Lado, k ot g a kličemo sodela v ci in pri - jat elji, je osno vno šolo obisk o v al v V oklem pri Kr anju, s v ojem r ojstnem kr aju in jo dok ončal v Šenčurju. Na gimnaziji Kr anj je maturir al leta 1968 in se vpisal na Filozof sk o f ak ult et o Uni v erze v Ljubljani, kjer je študir al zgodo vino in soci - ologijo. T u s v a se tudi spoznala, saj sem postala študentk a ist e smeri leta 1967. Nis v a se spozn ala pri študiju ali izpitih, ampak bolj na ek sk urzijah, s k at erimi so nam pr of esorji dr . F r an Z witt er , dr . Bogo Gr af enauer , dr . F er do Gestrin, dr . Met od Mik už, dr . V asilij Melik in dr . Ignacij V oje, ki je še edini ži v , r azk azo v ali kr aje, kjer se je do g ajala naša pr et eklost . K er je bilo študent o v eneg a letnik a pr emalo za a vt obus, so v edno združili po d v a letnik a, tak o tudi za dodiplomsk e ek sk urzije, kjer smo se v študijsk em let u 1969/70 priključili našim pr edhodnik om na poti po Itali ji, kjer je F er do Gestrin r azisk o v al tr go v sk e v ezi med mest ecem F ano in Pir anom, bili pa smo tudi pet dni v Rimu. Lado v letnik se je priključil našemu v študijsk em letu 1971/72 na poti po Jugosla viji, kjer je pr of esor V oje pok azal s v oje na v dušenje nad Dubr o vnik om, t emeljem njego v eg a r azisk o v alneg a dela. Oba s v a diplomir ala leta 1973 – jaz junija, Lado pa sept embr a. T u sta se najini poklicn i poti za nek aj časa r azšli (do leta 1990), saj sem se zaposlila k ot učit eljica soci ologije v Šoli za miličnik e v T acnu in si ustv arila družino. Lado pa je že ob nast opu službe okt obr a 1973 v Zgodo vinsk em ar hi vu mesta postal v odja Enot e za zunanjo ljub ljansk o r egijo. Njego v o g la vno str ok o vno in k asneje tudi znanstv eno delo je bilo pos v ečeno vr ednot enju in str ok o vni obdela vi ar hi - v sk eg a gr adi v a, nastaleg a po letu 1945. Zat o je bil leta 19 86 izv oljen za asist enta na odde lk u za zgodo vino Filozof sk e f ak ult et e v Ljubljani, kjer je od šolsk eg a leta 1987/1988 dalje v odil sem inar iz ar hi vistik e za študent e 4. letnik a zgodo vine nepedagošk e smeri. V okviru seminarja je študent e zgodo vine k ot prihodnje r azisk o v alce ozir oma upor abnik e ar hi v sk eg a gr adi v a u v ajal v ar hi v ski inf orma - cijski sist em t er jih seznanjal z vrstami, oblik ami in v sebino ar hi v skih vir o v od sr ednje v eških listin do magnetnih in optičnih nosilce v zapiso v . T o je bil tudi čas, k o je zamenjal delo vno mest o, saj se je a v gusta 1986 zaposlil v Ar hi vu Slo v enije, kjer je postal s v et o v alec dir ekt orice za k oor dinacijo in r azv oj ar hi v sk e službe. Sk upaj z Vladimirjem K ološo je odšel na trimesečni specialistični študij v Mosk o v ski drža vni zgodo vinsk o-ar hi v ski inštitut . V Ar hi - vu Slo v enije je postal leta 19 88 namestnik dir ekt orice t er med leti 1993 in 2004 dir ekt or Ar hi v a R epublik e Slo v enije, pot em pa je do upok ojitv e 30. sept embr a 2012 v odil Ar hi v ski cent er za str ok o vni r azv oj. Najina pota so se pono vno pr ekrižala v letu 1990. P o desetih letih po - 12 Jubileji || Anniversaries uče v anja sem poisk ala službo na R epublišk em sekr etariatu za notr anje zade v e, kjer sem sk upaj ozir oma pod v odstv om mag. Ir ene Mrvič pr ou - če v ala zgodo vino or g ano v za notr anje zade v e, pripr a v ljala r azsta v e in pub lik acije. Mor am pri - znati, da je zaslug a moje t ed anje šefice, da me je spodbudila k vpisu na magistrski študij zgodo vi - ne, ki sem g a začela v šolsk em letu 1986/87, k o podpor a na R SNZ ni bila r a vno v elik a in sem si prv o let o magistrsk eg a študija k ar sama plačala. Zaključila sem g a leta 1994, magistrsk o nalogo O ZN A za Slo v enijo pa mi je v knjižni obliki izdal pr a v Ar hi v R epublik e Slo v enije leta 1999. Vladimir Ž umer je imel pomembno v logo pri izv edbi ukinitv e tak o imeno v anih specialnih ar hi v o v in or g anizacijsk e v ključitv e t eh v Ar hi v R epublik e Slo v enije. Družbene spr emembe leta 1990 so namr eč omogočile, da je osr ednji slo - v enski drža vni ar hi v z v ključitvijo dotlej samo - st ojnih Zgodo vinsk eg a ar hi v a CK ZKA (1990) in Ar hi v a Inštituta za zgodo vino dela v sk eg a giba - nja (1992) prvič po ustano vitvi leta 1945 pod s v ojo str eho na drža vni r a vni združil tudi ar hi - v e, ki so bili dotlej nef ormalno, a v r esnici pod posebnim nadzor om » Z v eze k omunist o v «. P od neposr edno prist ojnost drža v e ozir oma njenih or g ano v so s t em prišli najpomembnejši ar hi vi (z izjemo ar hi v o v or g ano v za notr anje zade v e), v si, ki so nastali na slo v enskih tleh med drugo s v et o vno v ojno in prv a leta po njej t er ar hi v Z v e - ze k omunist o v k ot deja vnik političneg a značaja. Pri v ključe v anju Ar hi v a Ministrstv a za notr anje zade v e v Ar hi v R epublik e Slo v enije s v a dobr o sodelo v ala, saj smo že v se od spr ememb leta 1990 delo v ali s sk upno željo, da bi bilo ar hi v sk o gr adi v o v celoti v ključeno v Ar hi v R epublik e Slo - v enije in tak o dost opno ja vnosti. V elik o truda je namenil t emu, da je Ar hi v R epublik e Slo v enije pridobil star ejše, le na mikr ofilmih ohr anjeno ar hi v sk o gr adi v o Slo v ensk e ob v ešče v alno-v ar - nostne agencije (SO V A) ozir oma njene pr edho - dnice Službe drža vne v arnosti (SD V), pr ed v sem pa pr ojekt pod v oje v anja in sk enir anja t eh mi - kr ofilmo v . Z uspešno izv edenim pr ojekt om je bila omogočena splošna upor aba t eg a ar hi v sk e - g a gr adi v a za znanstv ene in druge namene. V de - v et desetih letih se je po v ečal pomen ar hi v sk eg a gr adi v a, poleg »tr adicionalne upor abe« tudi za zagot o vit e v pr a vne v arnosti in poslo vnih pr a vic pr a vnih in fizičnih oseb, zlasti pa za dok azo v a - nje kri vic, po vzr očenih med drugo s v et o vno v ojno in po njej – v ojneg a nasilja, nacionalizacij, po v ojnih kri vic, pri ugota v ljanju pr a vice do dr - ža v ljanstv a, po vr ačilu v ojne šk ode it d., v zv ezi s čimer je Ar hi v izdal v eč k ot st o tisoč potr dil in k opij ar hi v skih dok ument o v . 13 Letnik 43 (2020), št. 1 Pr ouče v anju v alorizacije je pos v ečeno tudi njego v o magistrsk o delo, ki g a je leta 1994 zaključil na Filozof ski f ak ult eti v Ljublj ani. V besedilu ob oble - tnici Fi lozof sk e f ak ult et e je njego v a magistrsk a nalog a opr edeljena z naslo v om »Osno v e v alorizacije dok umentarneg a gr adi v a po letu 1945«. V opisu Lado v e - g a ži v lj enja jo K ološa pr eds ta v lja k ot » V alorizacijo dok umentarneg a gr adi v a za zgodo vino, znanost in k ultu r o«. V njem sist ematično in v strnjeni obliki pr ed - sta v lja s v oje v d v eh desetletjih ukv arjanja s t emi vpr ašanji pridobljeno znanje. T udi do kt orsk a disertacija » V r ednot enje zapiso v ja vne upr a v e v R epubli - ki Slo v eniji«, ki jo je zago v arjal v Zagr ebu leta 2007 na Filozof ski f ak ult eti, je pos v ečena v al orizaciji ar hi v sk eg a gr adi v a. Zat o K ološa upr a vičeno poudarja, da kljub šir ok emu v sebinsk emu spektru njego vih r azpr a v in člank o v v alorizacija za vzema posebno mest o. Drug a podr očja, s k at erimi se je poleg v alorizacije še ukv arjal, pa so bila met odologija ar hi v sk eg a str ok o vneg a dela, ar hi v ski inf ormacijski sist em in tudi ar hi v sk a zak onodaja. P osebej bi poudarila Lado v a prizade v anja za u v edbo in modernizacijo ar hi v sk eg a inf ormacijsk eg a sist ema. Pri r azv oju in u v ajanju t eg a v slo v ensk e ar hi v e je začel sodelo v ati že leta 1985. Bil je pobudnik izdela v e la - stneg a slo v ensk eg a r ačunal nišk eg a pr ogr ama, na k at er em naj bi t emeljil ar hi - v ski inf ormac ijski sist em. V v eliki meri je njego v a zaslug a, da so v letu 1987 v slo v ensk e ar hi v e prišli prvi osebni r ačunalniki in da je bil v naslednjem letu že izdelan prvi r ačunalnišk i pr ogr am za obdela v o ar hi v skih podatk o v , ki je bil izključno r ezultat znanja domačih ar hi v skih dela v ce v , pok ojneg a Milana Bizjak a in Darje Ple v el - Armida. K ot je po v edal v r adijski oddaji R azk ošje v g la vi leta 2016, je tudi sam naj - bolj ponosen na ta dosežek. Dobil pa je v zv ezi z njim visok o češk o odlik o v anje leta 2015 za r azv oj ar hi vistik e, saj je Čehom uspelo na osno vi t eh izhodišč, s k at erimi so se seznanili ob kr ajšem bi v anju v Ljubljani, ustv ariti in r azviti pr o - gr am, ki g a še v edno upor abljajo. V Inf or maciji o modernizaciji na podr očju ar hi v sk eg a inf ormacijsk eg a sis - t ema (1989) je r azložil pojem ar hi v ski inf ormacijski sis t em, r azloge za nujnost modernizacije le-t eg a, opisal stanje na t em podr očju in pr edsta vil sr ednjer očne načrt e, po k at erih je k asnejši r azv oj tudi pot ek al. Kasneje je s pripr a v o str ok o v - nih ar hi v skih izhodišč sodel o v al pri r azv oju r ačunalnišk eg a sist ema Inf o-ar h. Bil je tudi pobudnik za u v edbo »u v oženeg a« pr ogr ama Scope-ar hi v in je sodelo v al pri pripr a v ah str ok o vnih aplik acij. Za s v oj pomembni dosežek je v t ej oddaji omenil tudi digitalizacijo ar - hi v skih dok ument o v , saj smo bili prv a in edina e vr opsk a drža v a, ki ji je uspelo v tr eh letih di gitalizir ati fr anciscejski k atast er in g a ta k o nar editi dost opneg a upor abnik om, hkr ati pa zaščititi original. P ost opek digitalizacije se se v eda v za - dnjem času izr edno širi, pa v endar so začetki Lado v a zaslug a. P osebno v eselje mu je pr edsta v ljal tudi pr e vzem osebneg a ar hi v a Z v oni - mir a Cig liča, ki g a je pr e vzemal k ar 10 let in se ob t em sam v elik o naučil, saj je bil Cig lič v t em času že 30 let prik o v an na post eljo, a pr a vi polihist or , ki je v sa - k o pr edajo ar hi v sk e šk atle, ki jo je sam popisal, spr emljal s s v ojimi spomini na r azv oj Slo v ensk e filharmonije in drugih za zgodo vino g lasbe pomembnih del iz s v ojeg a bog at eg a ži v ljenjsk eg a opusa. Od leta 1986 do leta 1992 je Lado k ot g la vni in odgo v orni ur ednik ur e - jal g lasilo ar hi v sk eg a društv a in ar hi v o v Slo v enije Ar hi vi. Ukv arjal se je tudi z vpr ašanji met odologije ar hi v sk eg a str ok o vneg a dela, z ar hi v sk o zak onodajo in or g anizacijo ar hi v sk e službe. P omemben je njego v prispe v ek k upošt e v anju mednar odnih ar hi v skih standar do v , pripor očil S v eta E vr ope, dir ekti v E vr opsk e unije g lede v arstv a in dost opa ar hi v sk eg a gr adi v a t er k odek sa ar hi v sk e etik e v slo v enski zak onodaji. K ot ede n izme d naj v ečjih slo v enskih str ok o vnjak o v za pisarnišk o poslo - v anje je imel v zadnjih deset ih letih – tudi še po upok ojitvi – v eč k ot 500 pr eda - v anj na t emo upr a v ljanja in ar hi vir anja dok umentacije v zadnjih desetih letih. 14 Jubileji || Anniversaries Pri t em sta pomembna njego v a prir očnik a Ar hi vir anje zapiso v (2001) in P oslo - v anje z zapisi (2008), ki pomenita osno v o za uspešno delo na t em podr očju. V uni v erzit etni k arieri je dosegel mest o docenta. Naj pr oti k oncu pritaknem še s v oje spomine na začet ek dela v Ar hi vu in z Ladom . K o je bilo dogo v orjeno, da se nek danji Ar hi v Ministrstv a za notr anje zade v e priključi z gr adi v om in (ostanki) zaposlenih Ar hi vu R epublik e Slo v enije in so nam najp r ej isk ali pr ost or za delo, sem mor ala v tr eh mesecih (od julija do sept embr a 19 98) napisati obsežen pr eg led gr adi v a Ar hi v a Ministrstv a za no - tr anje zade v e, ki je po v ključitvi v Ar hi v R epublik e Slo v enije postal oddelek III, za obja v o v V odnik u. V odnik po f ondih in zbir k ah Ar hi v a R epublik e Slo v enije, ki je izš el leta 1999 v tr eh knjig ah, v elja tudi za eno iz med epohalnih Lado vih dosežk o v in je bil takr at tik pr ed izidom. Bil je namr eč prvi samost ojni prik az ar - hi v sk eg a gr adi v a po letu 196 0 in prvi popis na r a vni f onda ozir oma zbir k e za v se ar hi v sk o gr adi v o, nastalo po drugi s v et o vni v ojni. Glede na t o, da smo se v ar - hi vu po spr ejemu zak onodaje po letu 1991 o popr a vi kri vic ukv arjali pr ed v sem s pr ošnjami str ank, ki jih je bilo v eč k ot 1.500 na let o, sem mor ala k ar pošt eno zagristi v delo, ki g a dotlej nisem bila r a vno v ajena, saj zar adi dela s str ank ami ni bilo časa za popiso v anje gr adi v a. K ot sem že omenila, je Lado poskr bel za obja v o mojeg a magistrsk eg a dela leta 19 99, t or ej pet let po mojem zago v oru. V ar hi vu je u v edel pr ak so, da so v knjižni obliki obja vili v se magistrsk e in dokt orsk e naloge t er tak o ja vnosti omo - gočili, da se seznani s str ok o vnimi dosežki dela v ce v ar hi v a. Spodbudil me je tudi za vpis na dokt orski študij, saj sama o t em nisem r azmišljala. Šk oda se mu je zdelo, da bi sr edstv a, ki so bila že odobr ena za dokt or at nek emu k olegu, ki pa g a iz zd r a v stv enih r azlogo v ni v eč mogel niti hot el nadalje v ati, pr opadla. T olik o časa »mi je t ež il«, da sem se r es odločila in leta 2003 vpisala na dokt orski študij na Uni v erzi v Mariboru, ki sem g a zaključila leta 2010. Br ez Lado v e vztr ajne spodbude t eg a pr a v got o v o ne bi nar edila. Hv aležna se m njemu in tudi Ar hi vu, k er mi je dokt or at »Ozna in pr e vzem oblasti 1944–194 6« obja vil v sozaložbi z Modrijanom v knjižni obliki že po moji upok ojitvi leta 2013. Ned v omno je Lado najbolj ponosen na Ašk er če v o nagr ado, ki jo je dobil leta 2004 za iz jemen prispe v ek k r azv oju slo v ensk e ar hi vistik e. V že omenjenem int ervjuju leta 2016 pa je o njej po v edal t ole: »Bil sem v esel, k er se vidi, k ak o so pomembni popisi gr adi v a, da k aj naj - deš. Izdali smo 94.000 potr dil samo za žrtv e v ojneg a nasilja. T o je bilo dobr o za le vi del politik e. Smo se jim pa zamerili, k er smo izd ali 40.000 dok ument o v žrtv am po v ojneg a nasilja, k ar je bilo v šeč desnemu polu politik e. V ar hi vu ne smeš biti politično opr edeljen. Zat o sem doži v el v elik o str esa in zdr a vje se mi je poslabšalo. K o nisem bil v eč izbr an za dir ekt orja leta 20 04, sem bil v esel – str o - k a me je nagr adila, politik a pa odsta vila.« V se ži v ljenje je r ad pot o v al, v elik o po službeni potr ebi z v lak om, a vt om in letalom, pa tudi z družino – z ženo F r ancesk o in z obema sino v oma, naj v eč k ar s šot ori po s v etu. V zadnjih letih pa sta se z ženo, ki g a v v sem podpir a, pos v etila pr a v posebni vrsti pot o v anj: pešpoti v Santiago de Compost elo. Prvič sta šla na pot po fr ancoski smeri leta 2008, k o sta pr ehodila 820 kilometr o v , od k at erih je zar adi žulje v k ar 14 dni hodil le po eni nogi. No, sčasoma je dobil k ondicijo in do let ošnjeg a januarja, k o sta o s v oji poti pr eda v ala v Pr edd v oru, sta bila sk upaj na poti v Španijo že d v anajstkr at , sam pa je bil na t ej poti triind v ajsetkr at . Impozan - tne št e vilk e! Na poti običajno pr ehodi 27 kilometr o v na dan le z nahr btnik om na r ami, v k at eri mor a biti v se od hr ane do oblek e za naslednji mesec. Drži se r ek a – ne hodim do cilja, cilj je pot! V t em času obuja spomine na v se, k ar je pr eži v el, pr edela t eža v e in si celo zasta v lja načrt e – menda ima v g la vi že no v zak on o ar hi - v ski deja vnosti! Občuduje neokrnjeno nar a v o, uži v a v t oploti Špance v in v edr osti njiho vih družabnih običaje v in v t em času se je že naučil španščine, k ar mu omo - goča lažjo spr ejet ost pri domačem pr ebi v alstvu. V sek ak or pa pot k oristi njego - v emu zdr a vju, zmanjšuje str es, ki g a je bilo v poklicnem ži v ljenju v eč k ot do v olj. 15 Letnik 43 (2020), št. 1 V t eh dneh osamitv e zar adi virusa je imel čas za obujanje spomino v na v se poti, ki jih je ozir oma sta jih z ženo pr ehodila, t er ur ejanje spomino v , vtiso v in f ot ogr afij, ki jih se v eda deli tudi s prijat elji pr ek spleta. T udi sama sem jih dele - žna. Že limo mu še v elik o lepeg a v prihodnosti – mor da bi bil čas, da si g a vzame zase t er v knjižni obliki popiše doži v etja in r azmišljanja o r aznih plat eh s v ojeg a ži v ljenja. T ak o bo zaokr ožil s v ojo bog at o bibliogr afijo, ki št eje k ar 174 enot: od prv e obja v e »Het er ostilija pri tr obentici« v Pr ot eusu leta 1966 do zadnje, na v e - dene v C OBISS U , pos v ečene njego v emu stalnemu bi v ališču: »Pr edd v or – podobe minulih časo v in ljudi: zbornik občine Pr edd v or« (2018). dr . Ljuba Dornik Šubelj Darinka Drnovšek, letošnja jubilantka Moji prvi vtisi o Darinki Drno v šek seg ajo tja pr oti k oncu de v et desetih let pr ejšnjeg a st oletja, k o sem še k ot pripr a vnica v Ar hi vu R epublik e Slo v enije prvič pr est opila pr ag Drža vneg a zbor a, da izv em nek aj o ar hi v sk em gr adi vu in zgo - do vini KPS/ZK S. Da ne bo pomot e, na T omšiče vi 5 v Ljubljani je bil takr at (še) Oddelek (pr ej R ef er at) za dislocir ano ar hi v sk o gr adi v o I, 1 ki g a je v odila Darink a, in t o poleg pisarne takr at v ladajoče str ank e LDS. T akr at sem Darink o tudi pr o - sila, naj mi pok aže nek at er e dok ument e iz Zbirke o nasprotnikih partizanstva in prijazno mi je ustr eg la. Niti v sanjah si nisem pr edsta v ljala, da bom nek aj mesece v pozneje – po odhodu dr . Ne v enk e T r oha na Inštitut za no v ejšo zgodo - vino – postala tudi njena so dela v k a. Prvi vtis o njej je bil, da je str og a, v endar zelo prijazna, da je eleg antna in – k ar žensk e v edno opazimo – zelo mladostna. Drugi spomin seg a že v obdobje, k o s v a že bili, mor da nek aj dni ali t edno v , sodela v ki. Pri jutr anji k a vi – t ema pogo v or a je bila na začetk u po v sem str ok o vna – me je nenadoma pr esenet ila z vpr ašanjem, ali sem že k daj pripr a vila potico. Nek olik o osr amočeno sem mor ala zanik ati in se zr a v en še izgo v arjati, da mi ta simbol slo v ensk e k ulinarične dediščine ni pr e v eč v šeč. V r esnici pa sem si pri - znala, da mi pripr a v a potice pr edsta v lja pr e v elik izzi v . V em, da mi je Darink a hot ela s t em spor očiti, da je tr eba v ži v ljenju spr ejemati r azlične izzi v e, tudi na poklicnem podr očju. Priznam, da mi je v tist em obdobju primanjk o v alo samo - za v esti. V Drža vnem zboru dislocir ana enota ni ostala dolgo, že poleti 1998 je pri - šlo do selitv e za Bežigr ad, na Linhart o v o 3a, v »Modr o laguno«. Leta 2000 so se nama na t ej lok aciji pridružile še k olegice Oddelk a za dislocir ano ar hi v sk o gr a - di v o III ozir oma nek danjeg a zgodo vinsk eg a dela Ar hi v a Ministrstv a za notr anje zade v e. Selit e v pa še ni bilo k onec, na začetk u leta 20 04 – takr at že v nek oli - k o spr emenjeni sesta vi – smo se v si z Linhart o v e pr eselili v sr edišče Ljubljane, v dr ugo nadstr opje Kazine, na K ongr esni tr g 1, medt em k o so naši skladiščni pr ost ori ostali za Bežigr adom. Kmalu je prišlo tudi do združitv e obeh (I. in III.) oddelk o v za dislocir ano ar hi v sk o gr adi v o, in v odja sed aj združeneg a Oddelk a (k asneje Sekt orja) za v arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a nek danjeg a Zgodo vinsk eg a ar - hi v a CK ZK S in nek danjeg a ar hi v a or g ano v za notr anje zade v e je postala pr a v Darink a. T a odločit e v je bila v sek ak or pričak o v ana, saj so jo odlik o v ale dolgole - tne izk ušnje na podr očju ar hi vistik e. S v ojo poklicno pot je namr eč začela v lju - bljanski enoti Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana leta 1974 in jo od leta 1978 nada - lje v ala v Zgodo vinsk em ar hi vu CK ZK S, kjer je bila prv a str ok o vno usposobljena ar hi vistk a. P oleg a t eg a je bila v edno r edoljubna in nata nčna – k ar je po mojem 1 Nek danji Zgodo vinski ar hi v CK ZK S, ki je bil leta 1990 priključen Ar hi vu R S.