STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu.
digistririijte se na wwmfoidmkoifi
Aktualno
Ptuj • Zakaj je bolnišnica brez preventivne mamografije O Stran 2
u

■SI j
Politika
Ormož • Ormoška nadaljevanka po mehiško
O Stran 5
Ptuj, torek, 1. julija 2014 letnik LXVII Odgovorna Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR
V
=r*S tajerski
in id
RADIOPTUJ
89,8*98,2'ICH3 www.radio-ptuj.si
Podjetništvo Slov. Bistrica • Za
kontrolo in nadzor milijon evrov
O Stran 7
Dornava • Podružnična šola bo poslej samevala
Po 200 letih
Ena najmanjših podružničnih šol v državi, ki jo je zadnje leto obiskovalo le še pet učencev, je junija dokončno zaprla svoja vrata.
O Stran 2 in 3
Spodnje Podravje Ormož, Kog • Pol
milijona evrov za pol km ceste
O Stran 6
Pred zborom krajanov v Podvincih
Kronika
Kidričevo • Štrucl: gre za politično korupcijo
o stran 24 skupaj za enakostr prijateljstvo, sopomoč:
Veseli, nasmejani, navdušeni!
O Stran 8 in 9
o začne delati!
3 Stran 4 in 5
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Izbirate lahko med:

BREZZICNO VREMENSKO POSTAJO ali PLAŽNO BRISAČO S TREMI ŽEPI, 70x215 cm
porovnumRGEncun
		
		039
	rajaš.	C> ¡9
	p*--.'11--.	"Qsñ
irúfiscaQenc
RADIOPTUJ
89.8"98.£"l04j3
POSTATI NOVI NAROČNIK STAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIKA PTUJ IN KORISTITE UGODNOSTI KLUBA. Več o akciji boste našli na oglasnih straneh.
Izmed vseh novih naročnikov, ki se boste naročili na Štajerski tednik v času od 6. 5. do 18. 7., bomo izžrebali enega in
ga skupaj s spremljevalcem popeljali na tridnevni izlet - OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10.10. 2014) s
potovalno agencijo Turistagent. Z izletom bomo nagradili tudi enega izmed stalnih naročnikov Štajerskega tednika. ■crJEMt* -H oli	.	SKEH-VI«KML. dGg£jw7tjjC58SClk<E i*^*.--«^
Foto: arhiv
2 Štajerski TEDNIK
Občine in podjetništvo
torek • 1. julija 2014
Gornja Radgona • Sejem AGRA
Pričakujejo 1700 razstavljavcev
Letošnji mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA bo na sejmišču v Gornji Radgoni potekal pod sloganom Tradicionalno svež. Zadnje dni avgusta, od sobote do četrtka, pa bo zbral 1700 razstavljavcev iz 29 držav.
Sejemsko dogajanje bodo popestrile strokovne razstave živali, vzorčni nasadi ter več kot 150 strokovnih, poslovnih in družabnih srečanj. Ob mednarodnem letu družinskega kmetovanja in mednarodnega leta družin bo Kmetijsko-goz-darska zbornica pripravila srečanje družinskih kmetij. Velika pozornost bo tudi tokrat namenjena podeželski mladini z izvedbo najrazličnejših tekmovanj v opravljanju kmečkih del na starodoben način. Posebna zanimivost se obeta z izvedbo sejemskega vrta, kjer bo predstavljeno več kot 3000 rastlin, ki so se pri nas gojile v preteklosti, so aktualne še danes, sejale in sadile pa se bodo tudi v prihodnje. V vzorčnih nasadih bodo
Uvodnik
potekale praktične delavnice in vsakodnevni strokovno vodeni ogledi. Od sejemskih novosti gre izpostaviti aktivno sodelovanje obiskovalcev sejma pri pripravi hladnih obrokov in toplih jedi. Lahko bodo okusili domače dobrote slovenskih poljedelcev in rejcev živali. Za pripravo jedi bo uporabljena najkakovostnejša slovenska zelenjava in izdelki, ki so bili pod okriljem sejma AGRA nagrajeni na ocenjevanjih kakovosti mesnih in mlečnih izdelkov, vina, medu in brezalkoholnih pijač. Udeleženci strokovnih predavanj bodo lahko spremljali kuharske mojstrovine in pokušali pripravljene jedi.
NŠ
Ko izumljajo toplo vodo
V času predvolilnega plesa kandidati obljubljajo in ponujajo številne »cukrčke«, s katerimi želijo pridobiti vsak, še kako potreben glas. Kar nenadoma opozarjajo na težave naše preljube države, ki trajajo že leta in leta. Kot da bi končno spregledali, Ampak, ne za dolgo, sploh če se dokopljejo do kakšnega stolčka.
Pa vseeno. Njihova opozorila na socialno stisko, ki je pravzaprav zapolnila že sleherni kotiček naše nesocialne kokoške, so preprosta in logična. Prav vsi se strinjajo, da je treba zagnati kolo našega gospodarstva. Tudi na vprašanje glede ukinitve manjših občin z glavo na veliko odkimavajo in poudarjajo prednosti nezdruževanja občin, in sicer hiter razvoj večine manjših občin. Namreč ravno na to kažejo njihove nove podobe, ki jih brez evropskega denarja zagotovo ne bi bilo. Če pogledamo takole čez palec, so samo občine Spodnjega Podravja s Slovensko Bistrico v finančnem obdobju 2007-2013 uspele počrpati 62.000.000 evrov. S temi sredstvi so praktično obnovili skoraj vse javne ustanove, pospešeno se dela na kanalizaciji in oskrbi s pitno vodo ter na področju razvoja turizma. A s tolikimi uspešnimi razpisi in projekti se slednje zagotovo ne bi mogle pohvaliti, če bi še vedno spadale pod okrilje večjih občin. Naše politično vodstvo pa nekako ne želi razumeti, da močno centralizirana država za celoten razvoj države ne prinaša nič dobrega. Nasprotno. Kot da enostavno ne želijo izpustiti glavnih vajeti iz rok, ki vodijo in ukazujejo vsem nam v skupni državi ter nadzorujejo finančna sredstva, ki se očitno stekajo v sam center.
Mogoče pa bi vodilni možje vsaj enkrat nehali pametovati in iskati rešitve, ki so pravzaprav že na planu. Na primer v sosednji Avstriji. In bi raje svojo energijo vlagali v reševanje socialne stiske države in v pospeševanje zagona gospodarstva. Oziroma v vse to, kar sedaj pridno obljubljajo v svojih lepo zapisanih programih.
Monika Levanič
Dornava • Podružnična šola zaprla svoja vrata
Po 200 letih konec šolst
Podružnična šola na Polenšaku je na zadnji letošnji šolski dan dokončno zaprla svoja vrata. Čeprav se je o tem z za naš časopis (in javnosti) čistega vina nalila dolgoletna učiteljica na polenški šoli, Zlatka Zelenik.
»Podružnica Polenšak je zaprla vrata. Podružnica Po-lenšak se ukinja. Podružnice Polenšak ni več. Te povedi so bile v juniju med ljudmi izrečene zelo pogosto in na različne načine: z brezbrižnostjo, z olajšanjem, z žalostjo, s solzami. Vsak po svoje je razumel obstoj šole, v kateri je gulilo šolske klopi pet učencev. Smiselnost ali nesmiselnost obstoja je zame nepomembna, čeprav sem morala na to vprašanje velikokrat odgovarjati. Ponavadi nisem prepričevala sogovornika, saj sem o smiselnosti obstoja šole na Polenša-ku sama imela jasno mnenje: šola je kulturna ustanova, ki sodi v kraj. Vsaka šola ima nalogo, da skrbi ob učenju otrok tudi za kulturni razvoj kraja, sodeluje na krajevnih prireditvah, širi in promovira kulturo v kraju. Šola je učno-vzgojna ustanova. Ob učenju mora spoštovati tradicijo in negovati kulturno dediščino. Na Polenšaku je veliko prizadevnih društev, ki organizira-
Ptuj, Podravje • Zakaj je ptujska bolnišnica ostala brez preventivne
Licemerski odnos centrov n
Ptujsko bolnišnico je v maju neprijetno presenetilo tudi dejstvo, da jim je odvzet preventivni program mamografij
Zaradi najrazličnejših nestrokovnih razlag o tem, kaj se je v resnici zgodilo in da se to ni zgodilo zaradi neizpolnjevanje pogojev, kot nekateri to želijo in tudi predstavljajo javnosti, smo direktorja bolnišnice Andreja Levaniča zaprosili tudi za pojasnilo.
„Glede preventivnega slikanja dojk se žal pojavlja preveč informacij in mnenj ljudi, ki pa o tem zelo malo vedo. V splošnem dogovoru za leto 2013 so bila prvič postavljena pravila za tovrstno dejavnost. Že nekaj let se predvideva prenos in centralizacija tega programa v t.im. program Dora, vendar ni bilo znano, kdo vse bodo izvajalci. S tem se seveda postavljajo novi izboljšani kriteriji in postopki obravnav, ki bodo nedvomno izboljšali obravnavo, vendar ne povsod in v celoti. Tako zaradi pomanjkanja sredstev kot kadra se program le počasi razvija in je šele v letošnjem letu delno zaživel v območnih enotah Ljubljana in Maribor, kamor spadamo tudi mi. Žal se je tudi v tem primeru zgodilo podobno kot pri financiranju urgentnega centra, vključitvi
v telekap ... Udarjeni smo bili prvi in kot kaže edini doslej.«
Drugje po starem, na Ptuju ne ...
Levanič nadaljuje tako: »Izpolnjujemo vse kriterije za vključitev v Doro. Naši inženirji radiologije že leta izvajajo slikanja, imamo namreč razvito ambulanto za dojke, kjer smo v 10 letih pregledali preko 30.000 pacientk. Odkrili smo 267 primerov raka, žal nekaterim tudi precej mlajšim od 50 let, kar je po novem vključitveni kriterij za izvajanje preventivnega slikanja v programu Dora. Podatek o premalo preiskavah in neizobraženih kadrih ni resničen!
Našim inženirjem radiologije za popolno izpolnitev zahtevanih kvalifikacij za Doro manjka le še zaključno izobraževanje na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, kamor so prijavljeni že več kot pol leta, vendar pa se po našem vedenju trenutno izobražujejo kadri, ki so predvideni za Maribor in Ljubljano. Ob tem pa moramo poudariti, da v ostalih regijah delo poteka
Foto: Črtomir Goznik
Direktor ptujske bolnišnice Andrej Levanič pričakuje pomoč predsednika Boruta Pahorja: »Potrebno bo doseči nadaljevanje tovrstne zdravstvene dejavnosti tudi pri nas. Sicer se bo še enkrat več pokazal licemerski odnos centrov moči in odločevalcev do naše regije Spodnje Podravje, kjer smo ljudje in izvajalci v popolnoma neenakopravnem položaju glede primerljive regije v Sloveniji.
enako kot je pri nas do začetka maja, ko smo bili obveščeni o drugačni obliki dela, ki nam prepoveduje izvajanje preventivne dejavnosti slikanja dojk.
Še vedno pa izvajamo kurativno obravnavo žensk, ki imajo kakršnekoli simptome ali znake s tega področja in jih k nam napoti lečeči ginekolog.«
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 1. julija 2014
Aktualno
Štajerski TEDNIK 3
va na Polenšaku
elo glasno šušljalo že nekaj časa, nihče pa ni hotel povedati nič konkretnega, je tokrat
jo različne prireditve. Vedno so nas povabili k sodelovanju in vedno smo se vabilu odzvali. Odzvali zato, ker je to bila naša naloga.
Ob 110-letnici šole na Polenšaku sva s sodelavko Ireno Vesenjak pred 4 leti izdali zbornik, namenjen polenški šoli. Med prebiranjem gradiva sem spoznala, da zgodovina šolstva na Polenšaku sega že v leto 1819. Skozi 200 let šolstva na Polenšaku so se dogajale različne spremembe, reforme, novosti, vojne, vladavine. Vzgoja otrok je bila že v preteklosti ena izmed temeljev družbe, izobraževanje otrok pa je zagotavljalo napredek. Da je polenška šola dobro opravila delo, kaže današnji čas. Učitelji so namreč predvsem v povojnem času vložili ogromno truda v to, da so napolnili šolo in jo postavili v središče dogajanja. V šoli so potekale dramske igre, predavanja za vaščane, v šoli je bila priročna lekarna, deloval je Rdeči križ, izvajali so se različ-
ni tečaji, zdravniški pregledi, izveden je bil kulturni program ob vseh praznikih. Vsa današnja društva, ki delujejo na Polenšaku, imajo začetke v šoli, saj so bili vedno med ustanovitelji društev tudi in predvsem učitelji. Učitelji so začrtali poti naslednjim rodovom, znali so razvijati vrednote, kot je spoštovanje, pripadnost, prijateljstvo, ljubezen do doma in domačega kraja. Ali smo ob vsej tehnologiji, nazivih, birokraciji, didaktičnih pripomočkih, učitelji še tega sposobni? Se dovolj zavedamo, kako pomembno poslanstvo opravljamo? Glede na to, koliko nam služba vzame časa, bodo kolegice potrdile, da se trudimo delati dobro, da naši učenci dosegajo na tekmovanjih odlične rezultate, da izvajamo številne projekte, da imamo ogromno odlič-njakov. Skratka, dovolj smo konkurenčni in marketinško naravnani drugim šolam. Kaj pa vrednote? Ali res potrebujemo učitelji visoko izobraže-
mamografije
noči do nase regije?
e - kot edini in prvi bolnišnici doslej.
Levanič pričakuje pozitivno rešitev
Spodnje Podravje, kjer smo ljudje in izvajalci v popolnoma neenakopravnem položaju glede primerljive regije v Sloveniji. Zato ob 140-letnici naše bolnišnice pričakujemo pozitivno rešitev, tako glede arbitražnega postopka kot pridobitve omenjenih programov, kar bo omogočilo stabilnejše dolgoročno poslovanje in strokovni razvoj," je še povedal direktor ptujske bolnišnice Andrej Levanič.
MG
ne strokovnjake, ki raziskujejo in potujejo po svetu, da bi nam v učni načrt zapisali, da je domača gruda največje bogastvo? Dobremu učitelju je to jasno in zavezujoče brez drage raziskovalne naloge.
Današnji krajani Polenšaka so učenci stare šole. Imajo prirojene, privzgojene in priučene vrednote, ki jih človek potrebuje, da lepo in dobro živi v domačem kraju. Pripravljeni so pomagati sosedu, sočloveku, vložiti prosti čas v dobro svojega kraja. S svojim vzgledom bodo te veščine prenašali na bodoče rodove. Vendar se sprašujem, če bo vzgled dovolj. Kultura se ne deduje, ona se osvoji! (Andre Malraux). Bojim se naglice in tekmovalnosti današnjega časa, ko bodo vrednote spolzele mimo kot mivka med
prsti. Bojim se miselnosti ljudi, ki v minutah merijo čas namenjen otroku (sama sem po nekem mnenju namenila razredu celih 11 minut v eni šolski uri zaradi kombinacije). Bojim se množice, ki zna v naglici pomendrati človeka. Bojim se tekmovalnosti, ko bodo komolci imeli prednost pred glavo. Bojim se za ljudi, ki otroke imenujejo strošek. Bojim se za mladi rod, ki ne diha s krajem in ne čuti lepot domače pokrajine. Marsičesa se bojim.
Po 114 letih sem 24.6.2014 zaklenila velika obokana vrata podružnice Polenšak. Ne bom naštevala vzrokov za vedno manjše število učencev, ki je vodilo trenutno v »začasno« ukinitev šole. Čas je pač prinesel svoje. Še dobro, da čas tudi celi rane. Naj ostane-
jo spomini na vesele šolske dni. Ostane še zbornik, saj se zgodovina piše v knjige. Kot zadnja učiteljica polenške šole imam dolžnost, da se javno zahvalim vsem mojim prehodni-cam in predhodnikom za vložen trud, da je Polenšak danes kraj pridnih in delavnih ljudi. Zahvaljujem se vsem učenkam in učencem, ki so skozi dolgo zgodovino plaho vstopili v šolo in pogumno izstopili iz nje. Zahvalo namenjam tudi Polenšarjem, ki so zaupali majhni skupinici otrok z učiteljico. Zahvaljujem se zadnji generaciji mojih učenk in učencev, da so zadnje šolsko leto delili z mano. Zaradi njih je šola še utripala.
Maja, Tejo, Amadeja, Neli, Maria: obrišite solzice in veselo na počitnice!«
Zlatka Zelenik, Ur
Foto: Črtomir Goznik
Mamograf lahko do nadaljnjega v ptujski bolnišnici uporabljajo le za kurativne preglede.
Slovenska Bistrica • Prodaja 27 odstotkov nižja od načrtovane
Dobavitelji jih stiskajo za vrat
Podjetje za predelavo aluminija Aha Emmi iz Slovenske Bistrice se je v prvi polovici leta ubadalo s problemom plačilne sposobnosti. Ob tem pa je v prvi polovici leta prodaja pri treh največjih kupcih zaostala za načrti, tako je bila skupna prodaja nižja za približno 27 odstotkov, je v rednem poročilu, objavljenem 16. junija na strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) zapisal direktor Aha Emmi, Roman Stegne.
Foto: Aha Emmi
V podjetju se od aprila, ko je bila uvedena prisilna poravnava, ubadajo (tudi) s hudimi pritiski dobaviteljev, ki za material zahtevajo predplačila.
Po uvedbi prisilne poravnave, 25. aprila, se je pritisk na likvidnost slovenjebistriškega podjetja še povečal. »Večina dobaviteljev je pogojevala dobavo materiala s predplačili. V najslabših primerih tudi plačilo pred lansiranjem proizvodnje,« je dejal Stegne. Okrnjeno oskrbovanje s surovinami pa je razlog za padec prodaje. »Največji upad beležimo pri kupcu Ikea in pri prodaji Fe-valjanih profilov za pregradne stene. V obeh primerih je razlog okrnjeno oskrbovanje s surovinami in posledično nezmožnost izdobav v predvidenem času,« je pojasnil direktor. Za stabilizacijo oskrbe z materiali,
nemoteno in s tem učinkovito proizvodnjo je, po prepričanju Stegneta, potrebno čim prej skleniti dogovor o zagotovitvi sredstev za obratni kapital.
Poslovni rezultati na nivoju podjetja so zaradi navedenih dejstev slabši od načrtovanih, je povedal direktor. Načrtovanih rezultatov ne dosegajo v proizvodnih enotah Les, Alu Sijaj, Profil, Ikea. Za švedskega pohištvenega velikana Ikeo so sicer začeli proizvodnjo pohištvenih aluminijast vrat s steklom Glassvick, a se je proizvodnja teh namesto na avtomatizirani liniji začela z ročno izdelavo, kar pa pomeni povečane stroške na mesečnem ni-
voju za približno 40.000 evrov, je pojasnil Stegne. Dodal je, da se trend prodaje in dobičkonosnosti proizvodnih enot izboljšuje in da z uvedenimi ter še načrtovanimi ukrepi pričakuje stabilizacijo in izboljšanje stanja.
Kdaj direktor pričakuje stabilizacijo in izboljšanje poslovanja, kako poteka izplačilo plač zaposlenim in kaj so storili na področju prestrukturiranja stroškov dela, storitev blaga in materiala, je direktor Roman Stegne odgovoril: »Žal vam ta trenutek še ne morem odgovoriti na zastavljena vprašanja.«
Mojca Vtič
4 Štajerski TEDNIK
Občine in podjetništvo
torek • 1. julija 2014
Lenart • Še s seje občinskega sveta
Se bo občini uspelo izkopati iz dolgov?
Občinski svet občine Lenart je na minuli 23. seji kot dodatno točko dnevnega reda obravnaval Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o rebalansu proračuna Občine Lenart za leto 2014. S pomočjo odloka bo občina skušala rešiti lenarške občinske finance, in sicer z dolgoročnim kreditom do višine 1.978.748 evrov.
A preden bi občina lahko nadaljevala z nujno potrebnim postopkom zadolževanja, je svetniški zbor moral sprejeti Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o rebalansu proračuna Občine Lenart za leto 2014. Po besedah občinske računovod-kinje Brede Kos se vsebina odloka zaradi novega člena ne spremeni, saj se le iz vsebine, kjer je zapisano, da se bo občina v proračunskem letu 2014 dolgoročno zadolževala do višine 1.978.748 evrov, izlušči višina sredstev za potrebe upravljanja občinskega dolga. »Po napotku pristojnega ministra moramo zaradi odprtih kratkoročnih kreditov iz leta 2013 zadolževanje razdeliti na dva dela. Prvi del
zadolževanja bi naj pokrival še odprte obveznosti do bank iz preteklega leta - za ta namen bi črpali 820.000 evrov dolgoročnega zadolževanja. Drugi del, in sicer sredstva v višini 680.000 evrov, pa bi namenili za tekoče izvajanje proračuna v letu 2014,« je pojasnila občinska računovodki-nja Kos. V razpravi je svetnika Danijela Kovačiča zanimalo, katere kredite bodo s sredstvi v višini 820.000 evrov poplačali. »Gre za dva kredita, za katera se je občina zavezala, da jih bo v tem letu poplačala. En kredit je pri banki Sparkasse, drugi pa pri Banki Koper. Oba skupaj pa znašata 820.000 evrov,« je pojasnil župan občine Lenart Janez Kramberger. Sicer pa so sve-
tniki pozdravili vsaj začasno rešitev lenarških občinskih financ in z osmimi glasovi za ter z dvema proti sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o rebalansu proračuna Občine Lenart za leto 2014.
»Od teh 500 evrov ne sme boleti glava«
V nadaljevanju je svetniški zbor obravnaval Predlog sklepa o članstvu v društvo Genuss am Fluss - Užitek ob reki. Gre za čezmejni projekt, ki pospešuje promocijo lokalne ponudbe med potencialnimi gosti iz avstrijske strani in smo ga v Štajerskem tedniku
Hajdina • Javna razgrnitev OPN
Še kar bi gradili, čeprav je veliko
parcel nepozidanih
Postopek spreminjanja in dopolnjevanja občinskega prostorskega načrta (OPN) so v Občini Hajdina pričeli že v prejšnjem mandatu, s sprejemom sklepa župana o pričetku postopka. Aktivnosti so nadaljevali s pripravo osnutka akta in pridobivanjem smernic zanj.
Dopolnjen osnutek akta bo v prostorih Občine Haj-dina razgrnjen za javnost do 11. julija. Javno obravnavo dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta bodo izvedli jutri, 2. julija, ko se bodo udeleženci seznanili z vsebino prostorskega akta in njegovim vplivom na poseganje v prostor. V času javne razgrnitve imajo občani in vsi zainteresirani pravico dajati
pripombe in predloge k dopolnjenemu osnutku in okolj-skemu poročilu. V dopolnjen osnutek akta je vključenih 71 posegov in 244 uskladitev, je povedal hajdinski župan Stanislav Glažar. Veliko je bilo vlog za spreminjanje namembnosti zemljišč, vendar strokovne službe države povsod željam niso prisluhnile, saj je po trenutno veljavnih aktih v Občini Hajdina
že okrog 65 ha zazidljivih površin (nezazidana stavbna zemljišča). »Pri omenjeni problematiki bi morala država biti bolj hitra, fleksibilna in učinkovita, saj birokratski postopki trajajo predolgo in nam potencialni investitorji odidejo izven naših meja,« je pred jutrišnjo javno obravnavo povedal hajdinski župan Stanislav Glažar.
MG
1
		
		
ll		
'k -		
		
podrobneje že obravnavali. Spomnimo naj, da občina v omenjenem društvu lahko postane članica z letno članarino v višini 500 evrov, kar pa je nekatere svetnike zbodlo v oči. »Manjka nam denar, to pa pomeni, da bomo spet plačevali. Zavedati se moramo trenutne situacije v občini,« je opozoril svetnik Marjan Bezjak. Tem besedam se je pridružil tudi svetnik Franc Kepnik. Župan pa je svetniku Bezjaku odvrnil: »Vi, kot podjetnik, bi to članstvo morali prvi podpreti ter svetnike in
svetnice prositi, da naj občina za božjo volja da tistih 500 evrov, da bodo lahko vsi, ki kaj delajo in ponujajo, prišli na širši trg področja Avstrije in na tak način nekaj iztržili.« S tem se je strinjal tudi svetnik Franci Ornik in še pripomnil: »Od teh 500 evrov ne sme boleti glava. Dolžni smo, da k temu pristopimo.« Po razpravi je občinski zbor predlog sklepa o članstvu v društvo Genuss am Fluss - Užitek ob reki sprejel.
Sicer pa je svetniški zbor na minuli seji potrdil tudi za-
ključni račun občine Lenart za leto 2013, ki ga na prejšnji seji ni. »S tem, da zadnjič niste sprejeli zaključnega računa, sem seznanila Ministrstvo za finance in bili so presenečeni, ker so imeli podatke od zadnjega rebalansa. In zaključni račun se od slednjega, ki ste ga potrdili, ni niti za dva odstotka razlikoval,« je dejala občinska računovodkinja Kos in nato še občinskemu svetu pojasnila potrebo po sprejetju zaključnega računa občine.
Monika Levanič
Foto: Črtomir Goznik
Jutri bodo v občini Hajdina izvedli javno obravnavo občinskega prostorskega načrta.
Ptuj • Pred zborom krajanov v Podvincih
„Mestna oblast naj ko
Po zboru krajanov v naselju Žabjak bo 3. julija še zbor za naselje Podvinci v ČS se ne uresničujejo po njihovih željah in pričakovanjih.
Pred zborom krajanov smo se o problematiki razvoja in investicij v naselju Podvinci pogovarjali s ptujskim županom Štefanom Čelanom. Še več vprašanj pa bodo mestni oblasti zastavili krajani sami, ki si v prvi vrsti želijo živeti kvalitetno, v urejenem kraju in z urejeno infrastrukturo. Že 25 let trajajo ta prizadevanja, po oceni krajanov, ki jih je več kot 1000, pa se kvaliteta bivanja na tem območju v zadnje četrt stoletja ni nič izboljšala. Prelitega je bilo veliko črnila, sprejetih veliko
sklepov, ki pa se niso uresničili. Krajani zahtevajo, da mestna oblast končno preide k dejanjem.
Na zadnji seji mestnega sveta ste na pobudo mestnega svetnika Marjana Kolariča sklicali zbor krajanov v Podvincih. Kaj menite o tovrstnih pobudah?
„Mnogi so mnenja, da je v demokratično urejenih družbah potrebno vsa odprta vprašanja reševati preko izvoljenih predstavnikov volivk in volivcev. Osebno pa
Komunalni prispevek bo mogoče poravnati v 36 obrokih
„Vsi, ki vsaj malo sledijo postopkom in načinom črpanja evropskih sredstev, lahko vidijo, kakšna anarhija vlada na tem področju. Žal smo bili teh nerazumnih igric, ki se jih je šla vsakokratna na novo izvoljena vlada, deležni tudi mi. Naš projekt izgradnje kanalizacije so zaradi
Foto: Črtomir Goznik takšnih igriC prestavljali ¡Z
predala v predal od leta 2007 pa vse do meseca decembra 2013, ko smo prejeli sklep o sofinanciranju. Nato so nam zagrozili z vračanjem denarja, če ne bomo dokončali z deli v jeseni v letu 2014. Projekt smo bili primorani začeti ob najbolj nemogočih pogojih. V jesenskih mesecih letošnjega leta bo večina kanalizacije pod zemljo in cestišča popravljena."
Župan je še dodal: »Celotno vrednost omrežja smo znižali na dobrih 42 % vrednosti in zgolj ta delež upoštevali pri izračunu komunalnega prispevka. Tako bo za povprečno veliko hišo, ki meri okrog 140 m2 in ima še okrog 6 arov stavbnega zemljišča, potrebno plačati okrog 1000 evrov komunalnega prispevka. Ta znesek pa bo možno poravnati v treh letih oz. 36 mesečnih obrokih.«

J| I I
I Jf***1
menim, da noben demokratični sistem ni popoln. Zato je potrebno nenehno iskati takšne oblike dela, kjer bo ljudska volja najbolj prišla do izraza. Zbori krajanov lahko predstavljajo eno izmed možnih oblik bolj demokratičnega soodločanja pri iskanju optimalnih rešitev za razvoj določenega dela lokalne skupnosti. Res pa je, da je ta način dela še v povojih in je zelo nedorečen."
Po tej seji ste prejeli tudi pisno pobudo v imenu krajanov naselja Podvinci in v imenu iniciativnega odbora Podvinci v sestavi Marjana Kolariča, svetnika, Janka Čeha, predse-
torek • 1. julija 2014
Politika
Štajerski TEDNIK 5
Ormož • O junijski seji občinskega sveta
Ormoška nadaljevanka po mehiško
Dejstvo, da je politično ozračje v Ormožu že več kot desetletje nadvse razgreto, je splošno znano. Posledica vnetih in gorečih debat so tudi dolgotrajne seje občinskih svetov. Zadnja junijska, ki je potekala v dveh delih, je trajala devet ur. Glede na čas trajanja bi jo lahko primerjali z mehiško nadaljevanko.
V volilni komisiji Trofenikov sin
Glede na to, da ima župan Alojz Sok v občinskem svetu zagotovljeno zadostno koalicijsko večino glasov, so njegovi predlogi doslej pri glasovanju šli gladko skozi. A pri glasovanju o spremembah statuta občine je bilo tokrat drugače. Za spremembo tega akta je potrebna dvotretjinska večina, ki pa je župan Sok na seji ni uspel zagotoviti in tako je statut v prvi obravnavi na glasovanju gladko padel.
Obširna razprava je potekala tudi okrog zaključnega računa proračuna za leto 2013,
na katerega je opozicija imela kar nekaj pripomb. Člani svetniškega kluba Zares - Liste za razvoj občine Ormož so mnenja, da bi občinski svet moral najprej sprejemati zaključni račun za minulo leto in šele nato rebalans proračuna za tekoče leto. V Ormožu je bilo obratno - na predhodni seji so potrjevali rebalans in na zadnji zaključni račun. Zato so opozicijski svetniki izrekli kar nekaj opozoril in vprašanj. Med drugim jih je zmotilo dejstvo, da k zaključnemu računu ni bilo prilo-
ženo poročilo nadzornega odbora občine. Prav tako so želeli izvedeti, kako je s terjatvijo v višini 1,8 milijonov evrov. Gre za terjatev Ministrstva za finance zaradi gradnje odprtega širokopasovnega omrežja (OŠO). Svetnik Vili Trofenik je na seji omenjal manipulacije okrog denarja, ki se namensko zbira pri storitvah ravnanja s komunalnimi odpadki. Ker so to namenska sredstva, bi se naj smela porabiti samo za namen, za katerega so bila zbrana. Tro-fenik sumi in opozarja, da
so se ta sredstva potrošila za druge namene.
Komu in pod kakšnimi pogoji štipendije
Ormoški svetniki so na junijski seji potrjevali tudi Pravilnik o štipendiranju za dijake Gimnazije Ormož. Znano je, da se šola zadnja leta sooča s pomanjkanjem vpisa. Zato bo občina dijake, ki prihajajo iz občine Ormož, za vpis na domačo gimnazijo dodatno
nčno preide k dejanjem...!"
Rogoznica. Krajani tega območja imajo za mestno oblast veliko vprašanj o infrastrukturnih projektih, ki
mi je še vedno rekonstrukcija cestišča skozi naselje Podvinci.
„Žal smo tako v Podvincih kakor tudi v Novi vas zamudili ugoden investicijski ciklus, ko je v tej državi bilo še veliko denarja. V MO smo vlagali mesece in mesece truda, da bi te investicije zaključili. Pošteno in odkrito je treba povedati, da bi ti cesti že bili izgrajeni, če ne bi bilo toliko ovir v samih naseljih, saj nismo uspeli pravočasno pridobiti vseh potrebnih zemljišč. Ob takšnih investicijah se jasno in nedvoumno zastavlja vprašanje o tem, kako daleč lahko sega demokratična pravica posameznika. Kot župan si bom seveda še naprej prizadeval, da se z gradnjo teh odsekov čim prej nadaljuje. Vse pa bo odvisno od nove sestave državnega zbora in nove vlade, ki bo morala te investicije umestiti v državni proračun."
Že dolgo pa se razpravlja o kolesarski poti, ki bi naj povezovala naselje Podvinci z Rogoznico.
„Gradnja te kolesarske poti je predvidena v sklopu gradnje kanalizacijskega omrežja. Res pa je, da so ta zemljišča v večini v lasti države, ki nam jih bo morala odstopiti za gradnjo. Z letošnjim rebalansom proračuna smo na predlog svetniške skupine SDS za to investicijo dodatno namenili 50.000 evrov. S temi sredstvi bomo lahko pripravili projektno dokumentacijo in pričeli s pripravljalnimi deli. Če se na državi in pri lastnikih zemljišč ne bo zapletalo, je ta investicija lahko zaključena v letu 2015."
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ena od nedokončanih investicij je tudi izgradnja ceste skozi Podvince...
dnika sveta ČS Rogoznica, in Janka Petroviča, predsednika iniciativnega odbora Podvinci o problematiki razvoja in investicij v naselju Podvinci. Kaj jim lahko odgovorite?
„Na načelni ravni se lahko z vsebino zapisanega strinjam. Res je, da so razvojne potrebe, ki jih izražajo v zapisanem, realne in lepo bi bilo, če bi že bile uresničene. Dejanski podatki pa kažejo, da to naselje v primerjavi z drugimi naselji ni v ničemer na slabšem. Tudi v vseh ostalih četrtnih skupnostih in naseljih se srečujemo s podobnimi razvoj-
nimi zahtevami. Iz dolgoročnega razvojnega programa je namreč jasno razvidno, da je v naši občini enajstkrat več potreb kot imamo na voljo finančnih sredstev. Ob tem podatku se ni čuditi, da imamo vsi občutek prikrajšanosti."
Med zahtevami se ponovno pojavlja zahteva po ugodnostih, ki bi jih naj bilo deležno naselje Podvinci zaradi deponije CERO Gajke.
„Že večkrat sem povedal, da takrat, ko se je ta center umeščal v prostor, še nisem bil župan in nisem sodeloval pri pogajanjih, ko se je pisala
pogodba s takratno ČS Jezero. Vse postopke, ki smo jih vodili v mojih mandatih, da bi ta center še sploh lahko deloval, smo vodili v skladu s trenutno veljavno zakonodajo. Obstoj in razvoj tega centra je namreč močno odvisen od pridobljenih evropskih sredstev. Denar bomo zahtevali v naslednji finančni perspektivi in to z vsemi legalnimi in legitimnimi sredstvi. Tehnologija, ki se predvideva, je bistveno drugačna od dosedanje, in praktično onemogoča negativne vplive na okolico."
Med nerešenimi proble-
spodbujala s štipendijami. Pri tej točki se je med svetniki v glavnem vnela razprava glede učnega uspeha, ki ga morajo kandidati dosegati za pridobitev oz. nadaljnjo ohranitev štipendije. Nekateri svetniki bi med štipendisti radi videli same odličnjake, medtem ko so se drugi ob dejstvu, da se šola sooča s pomanjkanjem vpisa, zavzemali za to, da bi kriterije nekoliko omilili in da bi bil kriterij za ohranitev štipendije prav dober učni uspeh. V skladu s potrjenim pravilnikom bo moral kandidat za pridobitev štipendije v prvem letniku imeti povprečno oceno vseh predmetov v zaključnem razredu osnovne šole najmanj 4,5. Za ohranitev štipendije v naslednjih letnikih bo zadostoval prav dober učni uspeh.
Bo direktor muzeja lahko kar pripravnik?!
Precej pomislekov so imeli tudi pri potrjevanju sprememb ustanovitvenega odloka za Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, iz katerega bi se črtala alineja, da kandidat za funkcijo direktorja ne potrebuje strokovnega izpita. Viliju Trofeniku so ob takšnem predlogu šli lasje kar pokonci. »Potem to pomeni, da je direktor zavoda lahko kar pripravnik,« je opozarjal. Podžupan Zlatan Fafulič je predlagal, naj se prouči, zakaj v primeru Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož direktorja imenuje KVIAZ Mestne občine Ptuj in ne svet zavoda, kot je to običajno v vseh drugih javnih zavodih.
Nekaj vroče razprave je bilo še pri potrjevanju občinske volilne komisije. Glede na dosežen volilni rezultat na zadnjih volitvah ima vsaka stranka pravico v komisijo imenovati določen odstotek svojih predstavnikov. Člani Kluba svetnikov Zares - Liste za razvoj občine Ormož so predlogu, ki so ga prejeli v potrditev, oporekali in predlagali, da se na namesto Stanislave Kolarič v komisijo imenuje Marka Trofenika. Ob tem predlogu je županu Soku zavrelo. »Ko smo mojo ženo predlagali v svet zavoda Zdravstvenega doma Ormož, ste ostro oporekali in nasprotovali. Očitali ste nam klientelizem. Zdaj, ko je vaš sin predlagan v občinsko volilno komisijo, pa to ni klien-telizem? O vsem nas hočete poučevati. Imenujete nas za primitivce. Sami pa ste tukaj delali ... Ne vem kaj vse. Tako je - enkrat teče zajec, drugič pa pes. Pa saj nismo vsi tukaj 'butli' okrog vas. Ne dovolim, da nas boste vsepovprek poučevali, da delamo vse narobe in nezakonito,« je poudaril župan in dal predlog opozicijskega amandmaja na glasovanje. Občinski svet je amandma soglasno potrdil. Je pa župan pozabil na glasovanje v nadaljevanju dati še sklep v celoti (z vključenim sprejetim amandmajem). In potem je Trofenik, kar malo v jezi, pripomnil: »Pravkar in spet ste storili napako. In potem vi meni očitate, da vas samo poučujem .«
Mojca Zemljarič
Hebar ali gospod Hebar ...
Fotografija je simbolična.
Zupan Sok je svetnika Trofenika na seji okrcal, zakaj svetniškega kolega Martina Hebarja naziva samo s priimkom (Hebar) in ne z gospod Hebar. »Ker gospod Hebar vas vsakič naslovi z gospod Trofenik,« je pripomnil Sok.
»Hebar je polnoleten in bi mi lahko to sam povedal,« je na slišano pripomnil Trofenik.
-oto: arniv
6 Štajerski TEDNIK
Občine in podjetništvo
torek • 1. julija 2014
Dornava • V vrtcu nova okna in klimatske naprave
Letos jim vročina ne bo prišla do živega
Lani julija smo v Štajerskem tedniku poročali o vročini, s katero so v vrtcu Dornava bili plat zvona. Na južni strani vrteškega objekta so bila okna tako dotrajana, da žgočemu in vročemu soncu enostavno niso zmogla kljubovati.
Na celotnem objektu vrtca Dornava so vgrajena nova okna, v treh igralnicah imajo na novo nameščene klimatske naprave.
Okna se niso dala niti prav odpreti, tako da igralnic, v katerih je bila že dopoldan temperatura krepko čez 30, ni bilo moč prezračiti niti zjutraj, ko je bil še hlad. Iztok Hrastar, ravnatelj OŠ dr. Franja Žgeča Dornava, pod okrilje katere sodi tamkajšnji vrtec, nam je lani poleti o situaciji povedal: »V igralnicah imamo nameščene majhne ventilatorje, kolikor je možno, zjutraj poslopje tudi prezračimo. Z otroki poskušamo večino časa preživeti zunaj, pod senco dreves, ki so v neposredni bližini. V koli-
kor so temperature v vrtcu zares ekstremne, otroke preselimo v poslopje šole, kjer temperature niso tako visoke. Po našem mnenju bi bile razmere že nekoliko boljše, če bi se tudi na južni strani objekta vrtca namestila nova okna, vsi pa seveda upamo na to, da bi se kmalu pričela gradnja novega vrtca.«
Kot vse kaže, bodo razmere v vrtcu Dornava za otroke in vzgojiteljice to poletje bolj prijazne. Že lani, pred pričetkom kurilne sezone, je občina Dornava financirala zamenjavo
vhodnih vrat in oken na južni strani objekta; nova okna na severni strani poslopja so bila vgrajena že prej. »V treh igralnicah smo zdaj namestili še klimatske naprave, tako da težav z vročino letos v vrtcu ne bi smelo biti,« je dejal župan Rajko Janžekovič. V Dornavi sicer načrtujejo tudi gradnjo novega vrtca. Izvedba projekta bo odvisna od pridobivanja evropskih regionalnih razvojnih sredstev. Vloge za sofinanciranje so občine oddale v začetku maja, rezultati razpisa zaenkrat še niso znani.
Mojca Zemljane
Foto: MZ
Ormož • Cesta je dobila nov videz
Tovornjaki uničili, država sanirala
»Cesta skozi Ormož je državna cesta in je bila poškodovana ob gradnji avtoceste Hoče-Slivnica in pomurske avtoceste. Iz Ormoža so namreč vozili velike količine gramoza. DARS se je že takrat zavezal, da bo poškodbe saniral, in po letih zahtev s strani občine je to končno tudi naredil,« z zadovoljstvom, ob pogledu na novo podobo ceste, ki pelje skozi mesto Ormož, spregovori ormoški župan Alojz Sok.
Ob sofinancerski pomoči Družbe za avtoceste Republike Slovenije (DARS) je naročilo za cesto skozi Ormož ter nekaj krajših odsekov proti Ptuju izvedla Direkcija Republike Slovenije za ceste (DRSC). »Naročilo del je bilo oddano po odprtem postopku z javnim zbiranjem ponudb. Povabilo
k oddaji ponudb je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil in na spletni strani DRSC. Na osnovi povabila je bila na naslov DRSC dostavljena partnerska ponudba, vodilni partner Cestno podjetje Ptuj d.d. in partner Asfalti Ptuj d.o.o., v vrednosti 571.841,95 evra. Ponudba je bila edina ponud-
Cesta skozi Ormož je dobila novo podobo
ba, katere vrednost je bila nižja od preverjene ocenjene vrednosti naročila 573.918,42 evra,« so sporočili iz DRSC.
DARS se je v okviru izgradnje avtocestnih odsekov v letih 2005-2009 obvezal, da bo sofinanciral ukrepe na voziščnih konstrukcijah državnih regionalnih cest zaradi povečanih obremenitev cest v toku gradnje avtocestnih odsekov v severovzhodni Sloveniji s transportnimi aktivnostmi za potrebe gradbišč. S Ptujčani je tako bila sklenjena pogodba za sanacijo ceste skozi Ormož in krajše odseke Ptuj Budina-center, Ptuj-Spuhlja in Spuhlja-Ormož. Izvajalec je bil uveden v delo sredi decembra, dela pa se zaključujejo v teh dneh in bodo po zagotovilih DRSC dokončana v pogodbenem roku, to je do ponedeljka, 30. junija 2014.
Miha Šoštarič
Središče ob Dravi • Naložba v teku
Gradnja kanalizacije brez zapletov
Večji del občine Središče ob Dravi je razkopan. Izvaja se namreč projekt Odvajanja in čiščenja odpadne vode v porečju Drave.
Gradi se čistilna naprava s kapaciteto 2.200 PE ter skoraj 23 kilometri kanalizacijskega sistema s sedmimi črpališči. Kot je dejal župan Jurij Borko, dela potekajo po načrtih in brez zapletov, več kot 10 milijonska investicija, za katero so si pridobili skoraj sedem milijonov nepovratnih sredstev, pa bo do izraza prišla v kratkem, saj bodo s sprejemom odloka o komunalnem prispevku določili pogoje priključitve hiš na sistem. Kanalizacijski sistem bo pokrival 570 gospodinjstev v Središču ob Dravi, v Grabah in Obrežu, kar pomeni več kot 80 % površine občine, v prihodnjih dneh pa bodo gospodinjstva prejela tudi zloženke, na katerih bodo občani dobili vsa potrebna navodila glede priključitve na sistem.
Miha Šoštarič
Sveti Andraž • Podpis pogodbe za polmilijonski
Začenja se moderniz
V teh dneh so v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah pričeli z izvedbo polmilijonsk jalec dveh sklopov je Cestno podjetje Ptuj d.d., izvajalec tretjega sklopa pa Indrast d. <
Foto: Arhiv občine
Tako sta pred dnevi župan občine Sv. Andraž Franci Krepša in predsednik upravnega odbora Cestnega podjetja Ptuj d.d. Martin Turk podpisala pogodbo za izvedbo dveh sklopov projekta, in sicer modernizacijo cest s postavitvijo avtobusnih postaj v skupni vrednosti 536.064 evrov.
Gorišnica • Energetska obnova šolskega poslo
Dela bo izvajalo celjs
Tako kot vrsta drugih slovenskih občin so se tudi v Gorišnici odločili počrpati evrops Energetsko bodo obnovili poslopje osnovne šole.
Občina kot nosilec projekta je postopek izbire izvajalca po javnem razpisu izvedla lani konec leta. Na razpis se je prijavilo osem ponudnikov. Pet ponudb je bilo popolnih, tri je komisija zaradi nepopolnosti izločila iz postopka. Popolne ponudbe so oddala podjetja Mollier iz Celja, Ges
Rogaška Slatina, Zadruga Lipa Lenart, AJM iz Pesnice pri Mariboru ter podjetnik Milan Pintarič iz Gornje Radgone. Nepopolne so bile ponudbe podjetij Klima Ptuj, Komu-naprojekt Maribor in Marko Mark iz Vidma. Ker nobena izmed petih veljavnih pogodb za investitorja ni bila
cenovno sprejemljiva (zneski so bili previsoki), je komisija v nadaljevanju izvedla postopek izbire s pogajanji. Pogajanj sta se od petih povabljenih ponudnikov, ki so imeli popolne ponudbe, udeležila dva - Mollier in Ges. Mollier je v pogajanjih pristal na ceno dobrih 188.000 evrov, Ges
Foto: MS
torek • 1. julija 2014
Občine in podjetništvo
Štajerski FEDNIK 7
Slovenska Bistrica • 30 milijonov evrov za 5,6 kilometra dolg odsek
Za kontrolo in zunanji nadzor milijon evrov
Dela na železniškem odseku proge Slovenska Bistrica-Pragersko se bodo začela v drugi polovici letošnjega leta, so sporočili z Ministrstva za infrastrukturo in prostor. Skupna vrednost investicije znaša 27,9 milijona evrov, kar je deset milijonov manj od ocenjene vrednosti ob prijavi projekta.
»Na podlagi ponudb, ki smo jih prejeli v okviru izvedenih javnih naročil, je ocenjena
vrednost izvedbe del in nadzora nižja, kot je bila ocenjena v času priprave vloge za pri-
Foto: Črtomir Goznik
Vrednost nadzora in zunanje kontrole izvedbe projekta znaša milijon evrov z DDV! (Fotografija je simbolična)
dobitev Kohezijskih sredstev za izvedbo projekta Nadgradnja odseka proge Slovenska Bistrica-Pragersko,« so dejali na pristojnem ministrstvu. Ponudbena vrednost nadgradnje odseka proge Slovenska Bistrica-Pragersko (izvedba del) znaša 26,9 milijona evrov z DDV, vrednost nadzora in zunanje kontrole pa znaša milijon evrov z DDV, skupaj bo torej investicija znašala 27,9 milijona evrov in ne 38, kot je bilo ocenjeno v vlogi za pridobitev evropskih sredstev. S strani Kohezijskega sklada je predvideno sofinanciranje
v višini 16,7 milijona evrov, razlika 11,2 milijona evrov pa bo zagotovljena iz državnega proračuna, so finančni načrt pojasnili na ministrstvu.
Projekt obsega nadgradnjo odseka dvotirne železniške proge Zidani Most-Šentilj, in sicer na odseku med postajama Slovenska Bistrica in Pragersko na 5,6 kilometra dolgem odseku, so sporočili iz vladne službe za razvoj in kohezijsko politiko, ki je 10. junija izdala odločbo o dodelitvi sredstev za projekt. Poleg nadgradnje tirov je predvidena tudi obnova nivojskih pre-
projekt
acija cest
ega projekta Modernizacija cest, ki zajema tri sklope. Izva-. o.
»S projektom Modernizacija cest se je občina prijavila na razpis Ukrep 322, Obnova in razvoj vasi, katerega je razpisalo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje in tako pridobila 285.722,21 evra nepovratnih evropskih
sredstev,« je pojasnila Alenka Vršič iz občinske uprave občine Sveti Andraž. Celotna investicija je ocenjena na dobrih 552.300 evrov. Izvedba projekta je razdeljena na tri sklope, in sicer modernizacija cest, postavitev petih avto-
busnih postaj in postavitev led solarne javne razsvetljave. Tako modernizacijo cest, ki je ocenjena na vrednost v višini 507.461 evrov kot postavitev avtobusnih postaj v vrednosti 28.603 evrov bo kot najcenejši ponudnik izvedlo Cestno podjetje Ptuj d.d., medtem ko bo izvajalec postavitve javne razsvetljave, ki bo stala 16.237 evrov, podjetje Indrast d.o.o. iz Maribora. »V sklopu projekta bo moderniziranih (preplastitev in ureditev bankin) skoraj pet kilometrov cest, od tega bo
Za dva sklopa najugodnejše ptujsko Cestno podjetje, za tretjega pa Indrast d.o.o.
VSi

Ponudnik	Sklop 1	Sklop 2	Sklop 3
CPP	507.461,18	28.603,37	30.352,67
Indrast	-	37.917,60	16.237,57
Strabag	598.166,00	-	-
Asfalti Ptuj	582.896,57	-	-
Komunalno podjetje Ormož	722.333,48	-	-
Trgograd	832.051,90	-	-
Lešnik Lenart *	-	24.101,10	-
TABELA: Vir: Občina Sveti Andraž
Sklop 1: Zajema modernizacijo (preplastitev in ureditev bankin) skoraj pet km cest, od tega tudi slabih 500 m razširitev ceste. Sklop 2: Obsega adaptiranje ali na novo postavitev pet avtobusnih postaj. Sklop 3: Vključuje novo javno razsvetljavo - sedem led solarnih luči. * Izločen iz ocenjevanja, ker ni podal popolne ponudbe (ni podal cene za komplet storitev).
v dolžini slabih 500 metrov izvedena tudi razširitev ceste. Adaptiranih ali na novo postavljenih bo pet avtobusnih postaj, nameščena bo nova javna razsvetljava - sedem led solarnih luči,« je povedala Vršičeva iz občinske uprave. Rok za izvedbo del je sredi meseca julija letos. Sicer pa je po njenih besedah občina zaradi mile zime prihranila nekaj sredstev, ki jih bodo namenili preplastitvi dodatnih, skoraj pet km cest po občini.
Na razpis za izvedbo del je za vse tri sklope skupaj prispelo deset vlog, od tega je bila ena (Lešnik Lenart d.o.o.) izločena iz ocenjevanja, saj ni bila popolna. Na razpis za prvi sklop se je prijavilo pet ponudnikov, razlike v ceni izvedbe pa so bile ogromne, saj je med najdražjim in najcenejšim ponudnikom slednja znašala kar 324.590,72 evra. Na razpis za drugi sklop so prispele tri vloge (od tega ena nepopolna), razlika v ceni pa je znašala 9.314,23 evra. Na razpis za tretji sklop pa sta se prijavila dva ponudnika. Tudi tukaj je bila razlika v ceni kar precejšnja, in sicer 14.115,07 evra.
Monika Levanič
hodov Leskovec in Pragersko, predora Črešnjevec, obnova opornih in podpornih zidov, izgradnja novih montažnih prepustov. Predvidena je tudi vgradnja tampona debeline 70 cm, ureditev odvodnje pro-govnega telesa na celotnem medpostajnem odseku, obnova vozne mreže in druga dela. Zaradi izvedbe del na enem tiru (predvidoma 90 dni) bo ves promet potekal samo po drugem tiru. »Do določenih zamud bo prihajalo, vendar si bomo prizadevali, da bodo te čim manjše. Cestni promet bo začasno moten v času urejanja nivojskih prehodov, kar pa bo predstavljalo kratkotrajne zapore v cestnem prometu,« so še sporočili z ministrstva.
Nadgradnjo odseka naj bi izvedel konzorcij ponudnikov,
in sicer Cestno podjetje Nova Gorica in Slovenija&Ginex International iz Nove Gorice ter podjetje Slovenija&Kolektor Koling iz Idrije. Dela v okviru projekta pa se bodo predvidoma pričela v drugi polovici letošnjega leta, rok za izvedbo del pa je 12 mesecev.
S temi deli se bo dvignila kategorija proge in odpravilo ozko grlo z vidika kategorije proge. Prepustna zmogljivost proge se bo povečala s 165 vlakov na dan na 170 vlakov na dan, prevozna zmogljivost pa s 11.950.000 ton letno na 12.240.000 ton letno. Poleg tega naj bi se skrajšali tudi vozni časi, zmanjšali stroški vzdrževanja in izboljšala kakovost storitev prevoznika.
Mojca Vtič
Kog • Lokalna cesta po treh letih končno v zaključni fazi
Več kot pol milijona za 515 m ceste
V zaključni fazi je po besedah župana občine Ormož Alojza Soka izgradnja 515 metrov dolge lokalne ceste na Kogu, ki je ocenjena na več kot pol milijona evrov. Končanje del je bilo sicer predvideno že v letu 2012, a se je zalomilo pri sredstvih.
Z gradbenimi deli modernizacije cest naj bi pričeli že v letu 2011. Kot je razvidno iz projektne dokumentacije, bi z deli predvidoma zaključili že dve leti nazaj - leta 2012. A projekt je po besedah župan Soka šele sedaj v zaključni fazi.
Občina je namreč v projektni dokumentaciji poleg občine Ormož za predvidenega so-financerja računala na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. A ker je bila na razpisu za Ukrep 322 - razvoj podeželja za nepovratna sredstva v višini 270.290 evrov neuspešna, je morala več kot pol milijona evrov vredno investicijo financirati iz lastnih sredstev. »Ureditev te ceste smo
planirali v dveh proračunih in to po tem, ko nismo uspeli dobiti sredstev na razpisu za ukrep 322 - razvoj podeželja,« je potrdil župan Sok.
»V ceno je zajeta razsvetljava, pločnik, meteorna kanalizacija, širina ceste pet metrov in po celi dolžini oporni zid, ker je bilo treba poseči v brežino. Prejšnja cesta je bila široka le tri metre, zato je bilo veliko izkopa materiala. Največ je stala zidava opornega zidu,« je pojasnil župan Sok in povedal, da je projekt v zaključni fazi. »Potrebno je še postaviti stebre in svetilke javne razsvetljave,« še zaključi župan Sok.
Monika Levanič
pja
ko podjetje
ka sredstva za energetsko sanacijo objektov javnih stavb.
pa na ceno dobrih 195.000 evrov. Oba zneska sta brez DDV. Občina kot naročnik del in nosilec projekta se je odločila za cenejšega ponudnika, torej celjski Mollier. Vključno z DDV bo vrednost izvedenih del dobrih 230.000 evrov. Naložba bo v višini 153.060 evrov sofinancirana z evrop-
skimi nepovratnimi sredstvi (kohezijski sklad). Izplačilo sredstev občini je predvideno v tem letu, po vrstnem redu izdaje zahtevkov za izplačilo. Dela na objektu naj bi potekala v času poletnih počitnic in bila zaključena do pričetka novega šolskega leta.
Mojca Zemljarič
Ocenjena vrednost javnega naročila je bila 200.000 evrov (brez DDV) oziroma 244.000 evrov z DDV. Pri tovrstnih investicijah se DDV obračunava po 22-odstotni stopnji. V tabeli navajamo ponudnike in vrednost njihovih ponudb.
Foto:MZ
Ponudnik	Vrednost ponudbe z DDV (€)
Klima Ptuj, d. o. o.*	252.609
Ges, d. o. o.	267.497
Mollier, d. o. o.	267.788
Komunaprojekt, d. d.4	284.696
Lipa, z. o. o.	300.161
Marko Mark, d. o. o.*	304.171
AJM, d. o. o.	315.316
Milan Pintarič, s. p.	376.126
*Ponudba ni bila popolna in je bila iz nadaljnjega postopka izločena.
Ker so vse ponudbe presegale predvideno vrednost javnega naročila, je investitor pet ponudnikov, ki so izpolnjevali pogoje, povabil na pogajanja. Odzvala sta se dva. Najugodnejšo ponudbo je v pogajanjih podalo podjetje Mollier, in sicer v vrednosti dobrih 230.000 evrov (z DDV).
8 Štajerski TEDNIK
Občine in podjetništvo
torek • 1. julija 2014
Ptuj • Vsi skupaj za enakost, prijateljstvo, sopomoč
„Pomagamo, da bi vsi skupaj lahko ž
Več kot 400 uporabnikov Centrov za socialno delo iz vse Slovenije, stanovalcev in uporabnikov socialno-varstvenih zavodov (Dornava, Ig, Črna na Koroškem, Hrastovec, V mladine Slovenije, prišli so tudi rejniki in rejenci ter prostovoljci, je 20. junija preživelo nepozaben dan v Termah Ptuj.
O prireditvi so povedali:
Maks Kekec: „Odlična prireditev, premalo je takšnih. Ljudi, ki so pomoči potrebni, je vedno več. Pomagati jim moramo večkrat, ne samo enkrat."
Nešo Nenad Tokalic: „Nepokvarjeno, dobra volja, sproščenost, nekaj, kar ni vsakdanje, to je prireditev iskrenosti. Rad pomagam in še bom."
Alfi Nipič: „To je že moj 21. letošnji dobrodelni koncert, do konca leta jih bo še nekaj. Vedno sem rad pomagal in tudi v bodoče bom. Na teh koncertih bi rad videl tudi pevce od drugod, ki veliko nastopajo v Sloveniji. Čas pa je, da bi tudi politiki pogledali navzdol in videli vso bedo današnje Slovenije, da bi videli vse tiste ljudi, ki s sklonjeni glavami hodijo od urada do urada za delo in ki z bolečino v srcu zapuščajo Slovenijo."
Valerija Bužan (Center za usposabljanje in varstvo Draga pri Igu): „Prvi trenutek, ko smo prejeli povabilo na prireditev, se mi je zdelo skoraj nemogoče, da je nekaj takega mogoče še v današnjem času. Takšna gesta je v tem času resnično velika redkost. Organizatorjem za ta pogum čestitamo iz srca. Zahvaljujemo se za vse, kar so pripravili za več kot 400 ljudi, ki si tega nikakor ne bi mogli privoščiti, da so se lahko udeležili celodnevnega druženja v Termah Ptuj. V teh časih je redko kdo tako pozoren."
Štefan Čelan: „Osebno zame gre za pomembno prireditev. Veseli me, da se vedno več ljudi zaveda, da sistem, ki ga živimo iz dneva v dan, postaja bolj krivičen. Prizadevati si moramo za družbo, v kateri bomo imeli vsi enake možnosti za čim bolj kakovostno življenje. Čestitam vsem prizadevnim organizatorjem!«
Dejan Levanič: „Čestitke družbi Radio-Tednik Ptuj, centrom za socialno delo in vsem drugim, ki so sodelovali pri organizaciji tako pomembnega projekta Vsi smo za. Danes je najpomembneje, da si pomagamo, da skupaj prebrodimo najtežje čase."
Drago Slameršak, idejni vodja projekta in direktor družbe Radio-Tedenik Ptuj: „Vsem, ki so prepoznali pozitiven namen prireditve, iskreno hvala v imenu družbe Radio-Tednik Ptuj. V amfiteatru Term Ptuj smo se zbrale različne skupine, a vendar enake v pričakovanjih, po željah in upanju, da bi vsak jutrišnji dan bil lepši in bolj prijazen. Ob dogodkih, kot je današnji, verjamemo, da lahko vsem skupaj in vsakemu od nas uspe."
Varno in brezskrbno bivanje
Tel: 771-9511,779-3961, fax: 779-4781, e-mail: pss.ptuj@siol.net
V našem podjetju nudimo:
•	celovito upravljanje stanovanjskih in poslovnih objektov
•	izvedba rednih in nujnih vzdrževalnih del
•	kakovostno in pravočasno opravljanje storitev
•	računovodska in knjigovodska opravila
•	pravno in tehnično svetovanje
•	izdelavo in izvedbo načrta vzdrževanja
•	vodenje rezervnega sklada
•	uspešno usklajevanje različnih interesov etažnih lastnikov
•	izdelavo letnega poročila o upravnikovem delu ter
•	vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo
Tam so bili Alfi Nipič, Gadi, Pajdaši, Slovenski mu-zikantje, Tanja Žagar, Rebe-ka Dremelj, Dejan Vunjak, Victory in Ana Karneža. V imenu družbe Radio-Tednik Ptuj sta povezovalca Urška Vučak Markež in Nešo Nenad Tokalic zahvalo izrekla Miranu Kerinu, direktorju CSD Ptuj in Termam Ptuj, ki sta prva podprla idejo o tem dobrodelnem projektu, ter prevoznemu podjetju Arriva, ki je omogočilo brezplačen prevoz povabljencev. Pri izvedbi projekta pa so še pomagali Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, MO Ptuj, GP Project Ing, Pošta Slovenije, CP Ptuj, Javne službe Ptuj, SOU občin v Spodnjem Podravju, Eventim, Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj, DEM, Teleing, PPS Ptuj in še nekateri drugi. Vsem, imenovanim in neimenovanim, vsem, ki so se vključili v projekt in naredili dan, kakršnih bi moralo biti za vse čim več, najlepša hvala. Družba Radio-Tednik se bo še naprej trudila ljudi povezovati in jih razveseljevati ter pomagati tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo.
MG
Foto: Črtomir Gozni k
Tanja Žagar
	—	
	t*? fZ* \	
	JL v	
	Y ' «	
Ana Karneža		Foto: Črtomir Goznik
-ISC79 i.
. ' Ii E-137
1
Glej ze
'NAČRTOVANJE, IZVAJANJE IN
VZDRŽEVANJE VODNIH OBJEKTOV, KOMUNALNE HIDROTEHNIKE TER OBJEKTOV f VARSTVA OKOUA.
Foto: Črtomir Gozni k
Alfi Nipič
KOMUNALNE HIDROTEHNIKE
■	to*
ft I OH A	OBJEKTOV
rlCIlU, VARSTVA OKOUA.
delaj modro!
DRAVA
VODNOGOSPODARSKO PODJETJE PTUJ? d.d.
			
^^J s	L m		
im.			
			
1 /T			
Foto: Črtomir Gozni k
Victory
torek • 1. julija 2Q14
Naše prireditve
Štajerski TEDNIK S

Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
TELEfJgB
Pajdaši
Gadi
I i «F
l.mesecBREZPLAČNO! BREZVEZAVE pogodbe!
BREZPLAČEN priklop!
DRUŽINA STORITEV.
TELEVIZIJA
INTERNET TELEFONIJA
MOBILNA TELEFONIJA
...POVASI MERI!
Storitve TELEING vam omogočajo:
napredne in zanesljive storitve interneta, televizije, fiksne in
mobilne telefonije,	Foto: Črtomir Goznik
►	najugodnejše cene storitev na Povezovalca Urška Vučak Markež in Nešo Nenad Tokalič
telekomunikacijskem trgu, ^ naročniško razmerje brez časovne vezave,
►	brezplačen priklop storitev na aktivnem priključku,
►	brezplačen prenos obstoječe telefonske številke, brezplačne in neomejene pogovore v omrežjih Teleing in T2,
_ ► en mesec brezplačne uporabe novo naročenih storitev,
►	pestro izbiro TV in radijskih programov,
►	ter veliko več.
	
	
	
Foto: Črtomir Goznik
Rebeka Dremelj
Skupina
1. mesec BREZPLAČNO
»UveljaviteugodnostinLmesecuporabljajtestoritveTELEINGBREZPLAČNO! Ob sklenitvi naročniškega razmerja predložite kuponček.«
Odern

www.teleing.si info@teleing.si
www.facebook.com/teleing
10 Štajerski TEDNIK
Občine in podjetništvo
torek • 1. julija 2014
Kidričevo • 11. likovna kolonija DPD Svobode
Ustvarjalo 14 avtorjev
V soboto, 21. junija, so v Kidričevem odprli razstavo likovnih del udeležencev 11. likovne kolonije DPD Svoboda Kidričevo, pod naslovom Obrazi.
Kot je zbranim ljubiteljem odprtju povedala Majda Kle- na letošnji 11. likovni koloniji likovne umetnosti pred resta- menčič Vodušek, predsedni- Svobode ustvarjalo 13 članov vracijo Pan v Kidričevem ob ca DPD Svoboda Kidričevo, je likovne sekcije. Tokrat so v
Foto: M. Ozmec
Na letošnji 11. likovni koloniji DPD Svoboda Kidričevo je v Parku mladosti ustvarjalo 14 avtorjev.
Parku mladosti sredi naselja Kidričevo ustvarjali Aleksandra Hutinski, Jože Šafranko, Miran Cafuta, Tjaša Hazenma-li, Tina Emeršič, Aleksandra Vidovič, Jani Jančec, Sonja Pi-šek, Albina Murko, Samo Vra-bič, Rebeka Pšajd, Doroteja Širovnik, Patrik Komljenovič in Sašo Kornet. Udeleženka in somentorica likovne sekcije Aleksandra Vidovič pa je pojasnila, da so se letos lotili razmeroma težke naloge, saj so pri ustvarjanju iskali obraze znancev iz Kidričevega in bližnje okolice. Med ustvarjanjem v Parku mladosti pa so se jim v sklopu prireditve »V objemu skupnosti Kidričevo« spontano pridružili tudi otroci iz naselja, ki so jih s svojimi deli opozorili na nekoliko drugačen pogled na ta svet. Udeležence je ob prazniku nagovoril tudi župan občine Kidričevo, Anton Le-skovar, razstavo likovnih del udeležencev letošnje likovne kolonije, ki so jih postavili na ogled kar pod nadstrešek restavracije PAN, pa je odprla predsednica sekcije Irena Tušek.
-OM
Slovenska Bistrica • Poletna muzejska noč
V Bistriskem gradu je prespalo 25 obiskovalcev
Mogočni zidovi gradu Slovenska Bistrica so minulo soboto, 21. junija, gostili približno 300 obiskovalcev in 25 preno-čevalcev v okviru vseslovenskega projekta muzejev in galerij.
V tej noči si je bilo mogoče brezplačno ogledati zbirke in sodelovati v programu Noč v gradu, ki ga je pripravil Zavod za kulturo Slovenska Bistrica.
»Že četrto leto zapored smo vzporedno ob brezplačnem ogledu gradu izvedli brezplačni program Noč v gradu, ki je vseboval delavnice lišpanja za princeske, izdelovanje viteških čelad za viteze, slikanje s profesionalnim fotografom ter nato skupni turnir viteških iger v grajskem jarku,« je dejavnosti v okviru programa naštevala Uršula Hribernik z Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica. Otroci in starši so bili deležni tudivečerje na grajskih terasah, po večerji pa sta sledili kuharska delavnica s Pijo Debeljak ter glasbena delavnica z Nadjo Stegne iz glasbene-
ga centra NO-TA. Obiskovalci so pred spanjem v roke prijeli še svetilko in se odpravili po poti Bele dame po gradu ter naposled v grajskih salonih
po pripovedovanju pravljice zaspali. Zjutraj je graščake in graščakinje pričakal še grajski zajtrk. »Otroci in starši so bili navdušeni. Po tleh gradu si je
Foto: Zavod za kulturo Slovenska Bistrica
Glasbena delavnica udeležencev programa Noč v gradu z Nadjo Stegne
podloge in spalne vreče razgrnilo 25 obiskovalcev,« je po izvedenem programu povedala Hribernikova.
Tudi s celotnim projektom so v zavodu zadovoljni. »Namen muzejske poletne noči je vedno enak: pritegniti obiskovalce iz lokalnega okolja in cele Slovenije ter jim predstaviti kulturno bogastvo bistriškega gradu in mesta Slovenska Bistrica. Prireditev je zadovoljila naša pričakovanja in seveda jo bomo izvedli tudi drugo leto,« je dejala Uršula Hribernik.
Stroške prireditve je financiral Zavod za kulturo Slovenska Bistrica v okviru svojega letnega finančnega načrta, nekaj pa je bilo donacij s strani zunanjih izvajalcev.
Mojca Vtič
Gorišnica • Zapeli so jesenski biseri
Pesem je spoznanje
Vokalno-instrumentalna skupina »Jesenski biseri« deluje pod okriljem DU Gorišnica. Prvotno skupino so zamenjali novi člani, ki nadaljujejo ljudsko izročilo z večglasnim petjem skoraj že pozabljenih melodij, ki jih spremljajo s starimi prirejenimi instrumenti.
Skupina šteje pet članov, vod- ponovno oživijo. V preteklem cev in godcev v Vitomarcih, kjer predstavili z novimi priredba-ja skupine je Albin Šumenjak, letu je skupina imela sedem- so dobili tudi priznanje. Večkrat mi. Torej načrtov jim ne manjka, Marija Kolarič pa poskrbi, da sta- najst nastopov, med drugim so so nastopili na prireditvah DU če bo le zdravje dopuščalo. re skladbe ob zvokih citer spet nastopali na reviji ljudskih pev- Gorišnica. V bodoče se bodo	Albin Šumenjak
Pa brez zamere
Srečno revni
Paradoks statistike blaginj
V času, ko se celotna nacija ubada s pohodom enega človeka od Šempetra do Doba, je morda modro, da se posvetimo drugim temam, ki dejansko zadevajo marsikoga izmed nas osebno in v vsakdanjem življenju. Namesto sojenju, obsojanju in obsojenim se posvetimo temu, kar je za nas bolj pomembno. In osebno (pa upam, da tudi koga drugega) me bolj kot to, ali preko davkov, ki jih plačam, dobi ena oseba več ali manj brezplačne obroke v zaporu, zanima, kako se godi meni samemu, torej moja blaginja, kot se temu reče.
In če hočeš vedeti, kakšna je tvoja blaginja, se obrneš na tistega, ki to računa, a ne? Tako nam Statistični urad Republike Slovenije (SURS) na svoji spletni strani ("Kazalniki blaginje za Slovenijo", http://www.stat.si/novica_prikazi. aspx?id=6320) na vprašanje, kako dobro nam zadnje čase gre, torej o naši blaginji, pove naslednje: "Kazalniki blaginje za Slovenijo kažejo, da se je v času krize poslabšala materialna blaginja, izboljšali sta se družbena in okoljska blaginja." Aha. A tako. Najbrž se zdaj sprašujete, kaj to pomeni, kako si tolmačiti te tri blaginje? Hja, preprosto - ta, ki se je poslabšala, vas najbolj zadeva, ostali dve pa malce manj. Materialna blaginja je namreč, po domače povedano, strokovna beseda za to, "kako vam gre" (dohodki, premoženje, ekonomska varnost, zaposlenost, revščina, socialne tematike, in tako dalje). Družbena blaginja naj bi pomenila predvsem kakovost življenja (zadovoljstvo/ sreča, izobraževanje, zdravje, družbena klima, osebna varnost, kultura, prosti čas), okoljska pa se, pričakovano, tiče varstva okolja.
Kakšen paradoks! Ponovimo: materialna blaginja se je poslabšala, torej zmanjšala, družbena in okoljska pa sta se izboljšali. Kar torej to pomeni, je, da ste bolj revni, imate manjše dohodke, manjšo ekonomsko varnost, manj sociale in manj zaposlitev (materialna blaginja); a pazite - ste bolj srečni (družbena blaginja)! In imate bolj zdravo okolje okoli sebe. Najbrž bo kdo nasprotoval, češ da denar ni vse, tako da je človek lahko srečen tudi, če mu ne gre na bolje. Seveda denar ni vse. Je pa v tem svetu nujen. In materialna blaginja niso samo dohodki, ampak tudi vsa ostala zgoraj našteta področja. Imamo torej vse manj sredstev za preživetje, a smo bolj srečni, zadovoljni, zdravi in tako dalje. Čudovito, bi dahnil marsikdo. A v resnici gre tukaj za paradoks - v državi je zmeraj več ljudi revnih/pod pragom revščine, zmeraj večjih je na robu le-te, pa tudi večina ostalih nas ni ravno brezskrbno in udobno preskrbljenih. A glede na raziskave pristojnih institucij smo zmeraj bolj srečni in zadovoljni. Kako si to tolmačiti? Na kak način si razložiti to diskrepanco, še več, protislovje, antinomijo, kot bi rekel Kant?
Po eni strani bi lahko rekli tisto dokaj znano, da je s statistiko mogoče dokazati karkoli, oziroma da je statistika poslušna dekla v rokah tistega, ki z njo rokuje. Primer: za letalski promet pravijo, da je statistično najbolj varen na svetu, saj je v njem najmanj nesreč; a v kolikor bi kot merilo vzeli odstotek možnosti, da preživite, ko do nesreče dejansko pride, bi se kaj hitro pokazalo, da je letalski promet najbolj nevaren na svetu. Toliko o tem. Kot poslušna dekla, hkrati pa tudi kot računska veda, ki ima za opraviti s številkami, statistika torej lahko navede marsikaj, tudi če je to protislovno in nezdružljivo.
Po drugi strani pa lahko na celotno tematiko gledamo z vsebinskega vidika. V kolikor (kot občestvo) izjavljamo, da smo bolj srečni, čeprav se materialna blaginja niža, imamo zmeraj manj sociale, so naše službe bolj na udaru ali pa jih sploh ne moremo dobiti, potem to lahko pomeni zgolj eno stvar: da smo zmeraj bolj bolj poneumljeni. Racionalen človek si težko zamisli, kako bi tako protislovne stvari drugače sobivale v glavah ljudi.
Seveda ti navedeni intepretaciji nista edini možni - a dejstvo ostaja, da so podatki, s katerimi so nam postregli na SURS-u, milo rečeno čudni, in samo upamo lahko, da ne bomo na koncu vsi revni in brezposelni živeli v državi z največ srečnimi ljudmi na svetu, tako da bo torej na koncu operacija uspela, pacient(i)pa umrl(i).
Gregor Alič
Foto: AS
Rokomet
S preteklo sezono so zadovoljni
Stran 12
Tenis
Član TK Terme Ptuj Sven Lah klonil v finalu Stran 12
Strelstvo
Prva zmaga v sezoni za Boštjana
Stran 13
Kegljanje
Zmagalo Društvo upokojencev Ptuj 1
Stran 13
Nogomet
Bratje Pečnik odpihnili Bukovce
Stran 14
Ples
Ivan in Ana zasluženo na svetovno prvenstvo Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Nogomet
tednik
iPoiiuiajts naí na íüítovnim íjititu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Milec pred podpisom za Standard iz Liega
Martin Milec je v vijoličastem dresu zbral kar 123 nastopov
Nogomet • NK Zavrč, prijateljski tekmi
Dvakratna »ničla« Zavrča
ZAVRC - FLAMURTARI 0:2 (0:1)
ZAVRČ: Mrmic, Dugolin, Sambolec, Datkovic, S. Čeh, Šafaric, Cvek, Brdar, Težak, Kelenc, Smrekar. Igrali so še: Janžekovič, Lešnik, Kokol, Roškar, Kurbus, Benic, Matja-šič, Kresinger, Hočevar. Trener: Željko Orehovec
V tretjem prijateljskem srečanju so se beli v Rogatcu pomerili z albanskim Flamur-

J
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNE6A OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
tarijem in klonili z 0:2. Zavrč je prevladoval skozi celotno srečanje: premoč je bila v nekaterih delih tekme celo zelo očitna, toda nekaj idealnih priložnosti, ki so jih zapravili predvsem Kelenc, Smrekar in Kresinger, je splavalo po vodi, pokalni prvaki Albanije pa so to izkoristili in z dvema protinapadoma odločili srečanje. Zavrč je tekmo odigral v kombinirani postavi, na preizkušnji pa so bili trije novinci, in sicer Mrmic, Datkovic in Brdar. Vsekakor je najbolj znano ime med njimi vratar Ante Mrmic, sin nekdanjega hrvaškega reprezen-tanta Marijana Mrmica, ki je bil v obdobju, ko je hrvaško nacionalno vrsto vodil Slaven Bilic, trener vratarjev. 21-le-tni Mrmic je bil nazadnje član Segeste iz Siska. Odgovor na vprašanje, ali bodo omenjeni novinci tudi dejansko okrepili bele, bo dala tekma z Zoryo.
Martin Milec, ki je v štirih sezonah v majici vijoličastih zbral 123 nastopov, bo postal novi član belgijskega Standarda. Od selitve v Liege ga loči le še ponedeljkov zdravniški pregled v tem belgijskem mestu.
Državni prvak iz Maribora se je z vodstvom Liega po pogajanjih v zadnjih dveh dnevih dogovoril za pogoje prestopa, sledi še dogovor med igralcem in novim klubom, ki bi naj bil sklenjen v ponedeljek, so potrdili na uradni
spletni strani Maribora.
V pogajanjih so sodelovali tudi predstavniki Aluminija. Klubu iz Kidričevega namreč iz sklenjenega dogovora pri prestopu Mileca v Maribor pripada 25 odstotkov izkupička.
»Dobili smo ponudbo, ki je za igralca na tej poziciji ni mogoče zavrniti. Zadovoljni smo tako mi kot igralec, kot tudi tretja vpletena stran. Na tem igralnem mestu imamo dobre rešitve, tukaj je izkušeni in preverjeni Aleš Mejač
in pa eden izmed najbolj perspektivnih slovenskih igralcev, za katerega sem prepričan, da ne bo samo zamenjava, ampak bo pomenil veliko okrepitev v tej in naslednjih sezonah za naše moštvo, Petar Stojanovic. Martinu se zahvaljujemo za krasna štiri leta in mu želimo vso srečo na nadaljnji nogometni poti,« je po sklenjenem dogovoru za spletno stran Maribora dejal športni direktor Zlatko Zahovič.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Nogomet • Reprezentanca Slovenije
S Švico v Mariboru, z Anglijo v Ljubljani
Izvršni odbor Nogometne zveze Slovenije je na svoji 24. seji določil prizorišča tekem slovenske članske reprezentance v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2016 v Franciji (Slovenija je v skupini z Anglijo, Švico, Estonijo, San Marinom in Litvo).
Izbrana vrsta bo kvalifikacije pod vodstvom Srečka Katanca začela septembra v Tallinu, kjer se bo pomerila z Estonijo. Prvo domačo tekmo bo Slovenija odigrala 9. oktobra letos v Ljudskem vrtu proti Švici. Maribor bo gostil še tekmo Slovenija - Estonija (8. 9. 2015). Preostale domače tekme bodo odigrane v Stožicah: s San Marinom 27. 3., z Anglijo 14. 6. in Litvo 9.10. (vse v letu 2015). V gosteh se bodo Slovenci z Angleži merili 15.11. letos, s Švicarji pa 5. 9. 2015.
UR
Haložani zapravili, je v končnici tekme zadel Benic. Žal pa izenačenje ni trajalo dolgo, saj so globoko v sodnikovem podaljšku Zagrebčani zadeli še enkrat in minimalno slavili.
V ponedeljek se je Zavrč v Stojncih pomerili z ukrajinsko Zoryo iz Luganska. Po tej tekmi je tudi postalo jasno, kdo od igralcev na preizkušnji bo dejansko okrepil
haloški klub. Beli so sicer praktično že dogovorjeni z Ranilovicem in Hočevarjem, blizu prihoda pa je tudi Hrvat Benic.
tp
ZAGREB - ZAVRC 2:1
(0:0)
STRELEC ZA ZAVRČ: Benic 87.
ZAVRČ: Ranilovic, Kokol, Roškar, Sambolec, S. Čeh, Du-golin, Šafaric, Kelenc, Težak, Kresinger, Smrekar. Igrali so še: Mrmic, Brdar, Cvek, Matja-šič, Kurbus, Lešnik, Hočevar, Datkovic, Benic. Trener: Želj-ko Orehovec
Nogometaši Zavrča poleg treningov nadaljujejo z intenzivnim igranjem prijateljskih tekem. V soboto so gostovali v Zagrebu in se pomerili z istoimenskim domačim prvo-ligašem. Prvi del je bil dokaj izenačen, nobeni ekipi pa ni uspelo zatresti mreže, čeprav je bilo kar nekaj priložnosti, najlepšo za Zavrč je zapravil Kresinger. V drugem delu so bili podjetnejši beli, toda prvi so zadeli domačini. Po nekaj izjemnih priložnostih, ki so jih
Foto: Črtomir Goznik
Kresinger je na tekmi zapravil nekaj idealnih priložnosti.
12 Štajerski
Šport
torek • 1. julija 2014
Rokomet • RK Moškanjci-Gorišnica
S preteklo sezono zadovoljni, prihaja Mustafa Torlo
Rokometaši Moškanjcev-Gorišnice so sezono 2013/14 v l.B ligi sklenili na 8. mestu. V njihovi igri je bilo precej nihanj, toda končna uvrstitev je realna. V začetku sezone je trenerski štab okrepil Tomi Matjašič, 30-letni domačin, ki je pred tem kot glavni trener deloval v ptujski Dravi. S prvim trenerjem Sebastjanom Oblakom sta se odlično ujela, omenjeni dvojec pa bo na klopi Moškanjcev-Gorišnice sedel tudi v novi sezoni. V nadaljevanju Matjašič pojasnjuje svoje videnje pretekle sezone, svoj pogled pa je že usmeril v naslednjo sezono.
Ste v klubu zadovoljni z 8. mestom?
T. Matjašič: »Sezona je bila naporna in dolga, tako za igralce kot tudi za vse ostale, ki delamo v klubu. Če pogledamo dogajanje skozi celotno sezono, moramo biti na koncu zadovoljni z osvojenim 8. mestom. Že v prvem delu sezone smo ostali brez treh ključnih igralcev (Lo-zinška, Anderluha, Vinceka) in tako tudi brez potrebne širine in izkušenj v igri. To so bili igralci, ki so v prejšnji sezoni po navadi začeli v prvi postavi in imeli velik doprinos k igri. Pred sezono je prišlo do menjave tudi na položaju vratarja, kjer sta Matica Gerčarja nadomestila dva, mlad in dokaj neizkušen Domen Škorc, ki je sicer tudi mladinski reprezentant, in pa Dejan Kramar, ki je veljal za bolj izkušenega (branil pri Mariboru v sezoni 2011/12). Prvi del sezone smo sicer začeli odlično in prikazali nekaj dobrih tekem. V drugem delu pa se je začelo kazati vse tisto, kar nas je spremljalo že od začetka sezone: predvsem kratka klop in slabša forma ter neizkušenost vratarjev.
Tako smo v drugem delu nekoliko pokvarili vtis s prvega in tudi uvrstitev na lestvici, vendar moramo na koncu upoštevati vse dejavnike, ki so vplivali na slabše rezultate in biti z doseženim vseeno zadovoljni.«
Kaj je bila glavna prednost in kaj največja pomanjkljivost vašega moštva v primerjavi s tekmeci?
T. Matjašič: »Največja pomanjkljivost moštva je bila prav gotova krajša klop. To se je poznalo na tekmah, ko igralec kljub utrujenost ni imel zamenjave. Temu gre tudi pripisati padec v drugih delih tekem, tehnične napake med samo igro in nezbranost v ključnih trenutkih tekem. Tukaj velja omeniti tudi vratarje, ki so v prvem
delu sicer branili odlično in zbrali po 15 obramb na tekmo. V drugem delu je nato sledil občuten padec, ki je bil posledica slabše igre celotne ekipe in pa verjetno tudi neizkušenosti. Vse to se je še posebej poznalo proti boljšim ekipam, katere so znale izkoristiti naše slabosti. Glavna prednost v letošnji sezoni pa so zagotovo bili domači igralci. Ekipa je v bistvu sestavljena iz domačega kadra, seveda brez pomoči drugih igralcev ne gre. Tukaj je kar nekaj igralcev, ki so v tej sezoni pokazali očiten napredek, in dokazali, da lahko na njih še naprej resno računamo. Tudi med mlajšimi je veliko potenciala (T. Bedrač, Te-ment, Bezjak, Vesenjak, Sok ...), kateri bodo v prihodnjih sezonah prav gotovo dobivali
veliko priložnosti za dokazovanje in napredovanje.«
Katera tekma vam je v lanski sezoni najbolj ostala v spominu?
T. Matjašič: »Domača tekma z ekipo Herz Šmartno! Šmartno je v drugem kolu prišlo v Gorišnico s polno postavo in zagotovo ni pričakovalo, da bodo domačini prevzeli pobudo na igrišču. Praktično celotno tekmo smo odigrali odlično, fanatično v obrambi in s hitrimi in domiselnimi akcijami v napadu. Svoje so dodali še vratarji in tako nam je uspelo osvojiti točko proti ekipi, ki je imela po imenih bistveno boljši kader. V spominu bodo ostale tudi tekme proti ekipi Slovenj Gradca, ki se je morala zelo potruditi, da je na koncu osvojila točke. Na
Nogomet • SP 2014
Brazilci in Nizozemci trepetali za napredovanje
Na svetovnem prvenstvu v Braziliji se je končalo tekmovanje po skupinah, na vrsti so tekme na izpadanje. Osmina finala je prvo sito, na katerem se bo obdržalo le še osem ekip, ki bodo med seboj odločile o naslovu svetovnega prvaka.
Prve štiri tekme so prinesle precej razburjenja, najbolj
zagotovo odmeva »igranje z ognjem« domače ekipe. Pri tem imam v mislih slabšo predstavo proti ekipi Čila, ki je bila v zadnji minuti sodnikovega podaljška na robu raja: veselje jim je po strelu rezervista Pinilla preprečila prečka. Kar je na eni strani pomenilo obup, na drugi pa veselje, in Brazilija je kasne-
Osmina finala:
Brazilija - Čile 3:2 (1:1, 1:1, po 11-m) Kolumbija - Urugvaj 2:0 (1:0) Nizozemska - Mehika 2:1 (0:0) Kostarika - Grčija 5:3 (1:1, 1:1, po 11-m) Francija - Nigerija (v ponedeljek, 30. 6.) Nemčija - Alžirija (v ponedeljek, 30. 6.) Argentina - Švica (v torek, 1. julija, ob 18.00) Belgija - ZDA (v torek, 1. julija, ob 22.00)
je napredovala po strelih iz 11-metrovk. Če bo brazilska obrambna vrsta, na čelu z mnogo precenjenim Davidom Luizom, še enkrat igrala tako neodgovorno, potem jih verjetno ne bo mogel rešiti niti Neymar.
Prvo presenečenje prvenstva ostaja Kolumbija, ki ima v svojih vrstah zares izredni dragulj v podobi mladega Ro-drigueza (s petimi zadetki zaenkrat najboljši strelec SP). K njemu je potrebno dodati še kopico tehnično in atletsko zelo sposobnih igralcev, ki v nogometu zares uživajo in ob tem navdušujejo svoje in nevtralne navijače.
Podobno je veljalo tudi za Mehičane, vendar so tokrat naleteli na srečnejšega tek-
meca. V srečanju Nizozemske in Mehike je imela absolutno največjo vlogo taktika, v kateri pa so bili boljši tulipani. Če k temu dodamo še filmske sposobnosti Robbna, potem je bil zaključek predvidljiv...
Na papirju najmanj atraktiven obračun sta odigrali ekipi Grčije in Kostarike. Slednji so v skupini osvojili 1. mesto pred tremi nekdanjimi svetovnimi prvaki, in sicer Angleži, Italijani in Urugvajci. Grki pa so se v nadaljevanje prebili skozi šivankino uho. Tudi v tem srečanju so izenačili v sodnikovem podaljšku, nato pa imeli z igralcem več zaključno žogo. Niso je izkoristili, v streljanju enajstmetrovk pa so potegnili krajšo...
JM
teh tekmah se je pokazalo, da bi s kakšnim igralcem več in malo več sreče lahko »presenetili« tudi ekipe s prvega dela lestvice.«
Kako naprej? Je v ekipi že prišlo do kakih sprememb? Kdaj pričenjate s pripravami?
T. Matjašič: »Ekipa načeloma ostaja enaka kot v prejšnji sezoni. Nekaj igralcev se bo verjetno poslovilo, računamo pa seveda na to, da se nam jih bo nekaj tudi pridružilo. Zagotovo se bo vrnil Jaka Lozin-šek, ki uspešno okreva po poškodbi in že pridno trenira. Trenutno potekajo pogovori
z nekaterimi igralci, vendar še nimamo končnih potrditev. Delali bomo na tem, da v klub pripeljemo še kakšnega zunanjega igralca, tukaj smo namreč izredno 'tanki'. Bomo pa v prihodnji sezoni več priložnosti ponudili mlajšim. S pripravami kot ponavadi začenjamo v prvem tednu avgusta.«
Ostaja na klopi še naprej trenerski tandem Oblak-Matjašič?
T. Matjašič: »Tandem na klopi ostaja enak, priključil pa se mu bo še trener vratarjev Mustafa Torlo.«
tp
Teniške novice
ITF ženski turnir v Siofoku
V madžarskem Siofoku je pretekli teden potekal članski ITF-turnir z nagradnim skladom 25 tisoč dolarjev. Na njem je nastopila tudi 17-le-tna Nina Potočnik (Galte-na), ki je pot začela v kvalifikacijah. V teh je bila uspešna, saj je najprej ugnala 2. nosilko, Gruzijko Ekaterino Gor-godze (7:6(4), 2:6, 6:3), nato pa še 9. nosilko, Avstrijko Pio Konig (6:2, 6:4).
Za osvojitev prvih točk za člansko lestvico WTA bi Nina potrebovala še vsaj eno zmago v glavnem turnirju, vendar je bila v prvem krogu poražena proti Hrvatici Emo Mikulčic (2:6, 0:6)..
Marin Šuica junior open, Čakovec
15-letni član TK Terme Ptuj Sven Lah je pretekli teden nastopil na turnirju 2. kategorije serije Tennis Europe v Čakovcu. Na turnirju je bil 2. nosilec, kar je s štirimi zmagami in uvrstitvijo v finale tudi upravičil. V finalnem obračunu s 1. nosilcem, 16-letnim Samirjem Zukicem iz BiH (24.
na lestvici TE U-16), je Lah (40.) potegnil krajšo. Sven je veliko moči porabil v polfina-lu, kjer je v treh nizih ugnal Rusa Andreja Chepeleva.
V dvojicah je Sven igral prav s Chepelevom - bila sta 1. nosilca. Po dveh zmagah sta ju v polfinalu ustavila Hrvata Karlo Divkovič in Matija Selak.
TE Čakovec, U-16, rezultati:
2.	krog: Sven Lah (2.) -Luka Soskič (Hrvaška) 4:0 -predaja;
3.	krog: Sven Lah (2.) - Filip Kesina (Hrvaška, 15.) 6:7 (6), 6:4, 6:4;
četrtfinale: Sven Lah (2.) -Marton Szappanos (Madžarska, 6.) 6:2, 6:1;
polfinale: Sven Lah (2.) -Andrej Chepelev (Rusija, 3.) 7:5, 5:7, 6:4;
finale: Sven Lah (2.) - Sa-mir Zukic (BiH, 1.) 3:6, 1:6.
Triglav open
Na turnirju 3. kategorije v Kranju je v kategoriji U-16 nastopala tudi Maruša Plank (TK Terme Ptuj). Kot 8. nosilka je dosegla dve zmagi, nato pa jo je v četrtfinalu ustavila 1. nosilka, 15-letna Avstrijka Anna-Lena Neuwirth (4:6, 5:7).
Jože Mohorič
torek • 1. julija 2014
Šport
Štajrnhi	13
Strelstvo • Zaključek MK Interlige pištola 50m
Prva zmaga v sezoni za Boštjana, Kevin ubranil naslov skupnega prvaka
Na domačem rečiškem strelišču strelcev Dušana Poženela (Laško) se je minuli konec tedna odvijal zaključek tekmovanja malokalibrske Interlige v streljanju s pištolo na 50 m.
Na zaključnem petem turnirju v sezoni je svojo prvo letošnjo zmago s 547 krogi dosegel trikratni posamični prvak lige, Ptujčan Boštjan Simonič (SD Jože Kerenčič Miklavž), ki je naslove prvakov osvojil v letih 2008, 2011 in 2012. V zadnjih dveh sezonah, ko je osvojil tretje mesto v skupnem seštevku posameznikov, pa je slavil po eno turnirsko zmago na sezono in tako s skupnimi 11 zmagami med posamezniki še vedno ostaja na vrhu statističnih preglednic najuspešnejših posameznikov lige. Najizkušenejšega slovenskega reprezentanta v tej disciplini pa v zadnjih letih premaguje njegov mlajši ormoški naslednik Kevin Venta, ki je na zaključnem turnirju s 543 krogi
osvojil 3. mesto in s prepričljivo prednostjo ubranil lovoriko najboljšega posameznika Interlige. Odlično drugo mesto na zadnjem turnirju s 544 krogi kot tudi v skupnem seštevku je v svoji prvi sezoni nastopanja v ligi osvojil Blaž Kunšek, izposojeni sevniški strelec in državni reprezentant. Ta je skupaj s Kevinom Vento in Emerikom Hodčicem ekipi Kovinarja priboril prvi skupni naslov ekipnih prvakov Interlige. Piranski strelec Kovinarja Emerik Hod-žic je v skupnem seštevku po slabši sezoni s povprečnim rezultatom 522 krogov na turnir osvojil 9. mesto.
Visoko v skupnem seštevku posameznikov se je uvrstil tudi drugi miklavški strelec Simon Simonič in z najboljšim nastopom v sezoni s 533 krogi osvojil končno 7. mesto. Po odličnem začetku juršinskega strelca Ludvika Pšajda, je bilo nadaljevanje sezone slabše, zaradi iz-
ostanka na zaključnem turnirju pa je izgubil dragocene točke in tako ostal brez uvrstitve v prvo deseterico. Pšajdov moštveni kolega Mirko Moleh je tako s 533 krogi dosegel najboljši rezultat juršinskih strelcev na zaključnem turnirju in v skupnem seštevku osvojil 15. mesto. Na preizkusu strelišča Strelskega centra Gaj Pragersko pred začetkom Svetovnega pokala sta v letošnji sezoni prvič v Interligi nastopala tudi mlada in perspektivna ptujska strelca Sašo Stojak in Tadej Širec, na predhodnem četrtem turnirju pa se je zelo izkazal Sašo in s 535 krogi osvojil odlično četrto mesto.
»Interliga nam edina omogoča tekmovanja z malokalibrsko pištolo na 50 m v Sloveniji in predstavlja pravšnji preizkus znanja in tehnike ter obvladovanje stresa. Sam poizkušam na teh manjših domačih tekmovanjih samemu sebi čimbolj dvigniti nivo stresa, saj to predsta-
Rezultati 5. turnirja:			Posamezno - skupno:		
			1. Kevin Venta; KOR	543	132
Ekipno - skupno:			2. Blaž Kunšek, KOR	544	110
Kovinar Ormož	8015	73	3. Boštjan Simonič, JKM	547	110
Dušan Poženel Rečica	7934	64	4. Aljaž Zorko, DPR	536	109
Grosuplje	7819	49	6. Peter Tkalec, DPR	529	92
Jože Kerenčič Miklavž	7825	46	7. Simon Simonič, JKM	533	83
Juršinci I	7633	37	9. Emerik Hodžic, KOR	525	73
First	7401	30	11. Ludvik Pšajd, JUR	0	71
Region Süd AUT	6996	30	15. Mirko Moleh, JUR	533	46
Kopačevina Škofja Loka	5616	23	16. Rok Pučko, JUR	518	43
Moris Kočevska Reka	6969	21	20. Miran Miholič, JKM	507	25
Juršinci II	2668	4	24. Sašo Stojak, PTUJ	0	22
Kidričevo	1445	4	28. Tadej Širec, PTUJ	0	11
IX. Korpusa Piran	2162	3	31. Alojz Trstenjak, JKM	488	6
Postojna	1350	2	32. Milan Stražišar, FIR	471	5
Ptuj	1046	0	34. David Kekec, JUR	475	5
Jože Kerenčič Miklavž 2	999	0	39. Gregor Vesenjak, JUR	0	0
Olimpija	974	0	43. Matevž Mohorko, KID	0	0
Kegljanje • Borbene igre
Zmagalo Društvo upokojencev Ptuj I
Kegljaški klub Drava Ptuj je v zadnjih dveh mesecih izvedel tekmovanje v borbenih igrah, ki je potekalo na dvoste-znem kegljišču Drava. Na tradicionalnem prvenstvu keglja-ških krožkov v borbenih igrah, s katerim se zaključuje keglja-ška sezona, je letos sodelovalo kar 15 štiričlanskih ekip.
Te so se v predtekmoval-nem delu med seboj pomerile v štirih krogih, za končni seštevek so šteli trije najboljši. Rezultati se iz leta v leto izboljšujejo: kar sedem ekip je v vseh štirih nastopih premagalo znamko 300 podrtih kegljev. V finalni del so se uvrstile ekipe Podlehnik I s 1059 podrtimi keglji, Dravca I s 1047, Društvo upokojencev Ptuj I s 1034 in Prijatelji s 1025 podrtimi keglji. Od 5. do 15. mesta so se zvrstile ekipe Dravca 11(1007), Kombajni-sti (1003), Invalidi (986), DU
Ptuj II (959), Talum II (958), Optimisti-Lovec (955), Elek-tro (948), Podlehnik II (927), Optimisti-Vajda (922), Talum I (914) in Slačeki (821).
V	polfinalu sta se najprej pomerili ekipi Dravca I in Društvo upokojencev Ptuj I. Upokojenci so bili suvereni in so zmagali z rezultatom 386:315. V drugem polfinalu je ekipa Podlehnika I podrla imenitnih 422 kegljev in premagala Prijatelje, ki so se do polovice tekme še dobro upirali, na koncu pa razpoloženim Podlehničanom niso bili več kos, čeprav so podrli tudi odličnih 378 kegljev.
V	tekmi za 3. mesto sta nastopili poraženi ekipi iz pol-finalnih tekem. Dravca I je v tekmi, ki ni navdušila, zasluženo zmagala 345:313. Z velikim zanimanjem smo tako pričakovali finalni dvoboj zmagovalcev lanskega (Podlehnik)
in predlanskega (DU Ptuj) tekmovanja, v katerem je ekipa Podlehnika po odličnem polfinalnem nastopu upravičeno veljala za favorita. A se je finale obrnilo v drugo smer: slab start v prvem setu, ko so podrli samo 9 kegljev in takoj zaostali za 23 kegljev, jih je spremljal celo tekmo. Nikakor niso prišli do svoje igre, medtem pa so upokojenci igrali odločno, zanesljivo in so pokazali, da njihova zmaga izpred dveh let in drugo mesto v upokojenski ligi Podravja, kjer nastopajo z desetčlansko ekipo, niso slučajni. Končni rezultat je pomenil zmago Društva upokojencev Ptuj I s 367:344 podrtimi keglji.
Najboljšim ekipam je pokale podelil predsednik KK Drava Ptuj Boris Premzl. Za zmagovalno ekipo DU Ptuj I so igrali Ignac Kokol, Stane Kralj, Vlado Krajnc in Miro Morano, za Podlehnik I Bojan Krušič, Janez Podgoršek, Milan Podgoršek in Janez Trafela, za Dravco I Selena Bombek, Nada Fri-dl, Marija Kozoderc, Marina Kramberger in Maja Pavlic in za Prijatelje Ivan Čuš, Robi Golob ter Edi in Matko Podhostnik.
David Breznik
vlja super priložnost za izvajanje tehnike pod pritiskom. Tako se učinkovito pripravljam tudi na večje in težje tekme. Z letošnjo sezono v Interligi sem zadovoljen, saj mi je uspelo ubraniti lanski naslov prvaka med posamezniki, pa čeprav nisem niti enkrat v sezoni presegel meje 550 krogov. Sem pa zato izredno konstanten, kar mi še največ pomeni. Opažam napredek pri vseh elementih streljanja, kar mi bo v prihodnje zelo v pomoč. Ekipno sva morala s sočlanom Emerikom Hodžicem poiskati tretjega tekmovalca, saj nam v klubu manjka vsaj en strelec, ki bi lahko tekmoval z MK pištolo. Izredno sem vesel, da je povabilo sprejel Blaž Kun-šek, saj smo bili tako letos tudi ekipno nepremagljivi,« nam je po koncu tekmovanja zaupal mladi Ormožan Kevin Venta, ki se pripravlja na letošnji vrhunec strelske sezone - nastop na septembrskem svetovnem prvenstvu v španski Granadi.
Simeon Gonc
Foto: Vanja Erhatič
Ormoška ekipa Kovinarja z Emerikom Hodžičem in Kevinom Vento (manjka Blaž Kunšek) je osvojila svoj prvi ekipni naslov prvakov v MK Interligi. Med posamezniki je Kevin Venta ubranil naslov prvaka iz lanske sezone, drugo mesto pa je v svoji prvi sezoni nastopanja osvojil Blaž Kunšek, bronasto odličje si je še drugo sezono zapored priboril Boštjan Simonič, sicer trikratni posamični prvak Interlige.
Tajski boks • Mednarodna liga
Uspešen start tajskih boksarjev
Športna dvorana OŠ Drska je gostila prvi krog mednarodne lige tajskega boksa za sezono 2014/15. Tekmovanje je potekalo v organizaciji domačega kluba Scorpion gym Novo mesto in Slovenske zveze tajskega boksa. Tokrat je sodelovalo šest klubov iz Slovenije, Hrvaške in Srbije. Novomeškemu občinstvu so se predstavili številni mladi upi tajskega boksa, ki so prikazali atraktivne dvoboje.
Klub tajskega boksa Muay Thai Gym Ptuj je imel na Dolenjskem tri svoje borce: Aleksander Bedrač je nastopal v kategoriji do 91 kg, Nejc Rodošek v kategoriji do 67 kg in v mladinski kategoriji Mihael Bela v kategoriji do 67 kg. Letošnja novost v ligi je ta, da se tekmovalci ob večjem številu prijavljenih znotraj ene kategorije pomerijo v dveh dvobojih. Tako se je Nejc Rodošek pomeril v dveh borbah in zabeležil eno zmago ter poraz. Najprej je s 3:0 prepričljivo ugnal Danija Kuharja (Fight club Senovo), v drugi borbi večera pa je s tesno sodniško odločitvijo klonil proti
			
			
			
			- /JtiJft .
v -' 1K 1E i <	1 Jk i Evi i	¡¡v1	
			HI
			
			
domačinu Ervinu Selimoviču. Po mnenju trenerja ptujskih tekmovalcev Matjaža Toma-žina in prisotnih v dvorani je bil Rodošek oškodovan, saj je prevladoval skozi celotne tri runde in večkrat zadeval tekmeca. Mihael Bela se je v mladinski kategoriji pomeril s Klemnom Kukovičičem (Fi-glit club Senovo) in po dokaj izenačenem dvoboju zmagal s tesnim sodniškim izidom 2:1. Zadnji je v ring stopil Aleksander Bedrač, ki se je pomeril kar z 10 kg težjim tekmecem, Robertom Grguričem iz Črnomlja. Nastopila sta v kate-
goriji do 91 kg, sam dvoboj pa je bil eden najzanimivejših, saj sta si borca večkrat izmenjala težke udarce in publiko večkrat spravila na noge. Po zelo atraktivnem in izenačenem dvoboju so sodniki na koncu dosodili neodločen rezultat.
Člani Muay Thai Gym Ptuja so s temi rezultati skupno osvojili 10 točk in so trenutno na ekipnem 2. mestu. Drugi krog se bo v začetku septembra odvil na Ptuju in bo potekal tik pred odhodom na evropsko prvenstvo.
David Breznik
Kolesarstvo • KK Bike Ek Haloze Uspešni nastopi na kronometru v Tišini
Tekmovalci ptujskega KK Bike Ek Haloze so pred časom nastopili na prvem kronometru v Tišini, kjer so tekmovali v cestnem pokalu Slovenije. V Prekmurju je bil hiter ravninski kronometer, ki je potekal ob močnem bočnem vetru. Kljub temu se je večina ptujskih kolesarjev izkazala, saj so dosegli dobre rezultate. Anja Hasemali je že drugič letos stopila na stopničke, v kategoriji ženske A si je privozila 2. mesto. Enako uvrstitev si je privozil tudi Zoran Ribič v kategoriji master A. V isti kategoriji je Miha Kramberger končal na 6. mestu. Andreja Bezjak je dosegla 5. mesto v kategoriji ženske B, Franc Frangež 6. mesto v kategoriji master H, v kategoriji master F je Drago Dobnik končal na 6. in Jože Krajnc na 10. mestu. Člani KK Bike Ek Haloze so nastopili tudi na cestni dirki na Goričkem v Rogaševcih. Zelo razgiban 12 kilometrski krog - tudi z 19 % vzponom - z varnimi in hitrimi spusti je bil prava preizkušnja za vse tekmovalce. Ženske in starejše moške kategorije so vozili 3 kroge, mlajše moške pa 7 krogov. V močni konkurenci sta bila zelo zadovoljna z rezultatom Zoran Ribič in Matic Robič, ki sta oba v svojih kategorijah dosegla 6. mesti. Andreja Bezjak je tudi drugič letos stopila na stopničke in sicer na 3. mesto. Franc Frangež je privozil 4., Miha Krajnc pa 10. mesto.	DB
j • w^LikJL!. I
JPJ3 »^TN
v1 yfl earl
14 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 1. julija 2Q14
Nogomet • Superliga
Bratje Pecnik odpihnili Bukovce
LV JP
Foto: Črtomir Goznik
Kvalifikacijsko srečanje za popolnitev Superlige med ekipo Tržec in Bukovci
Tržec - Bukovci 4:0 (2:0)
Strelci: 1:0 A. Pečnik 5., 2:0 M. Pečnik 45., 3:0 T. Fider-šek 86., 4:0 R. Pečnik 89.
Tržec: Glinšek, Kovačič (od 72. Šeliga), Purg (od 80. T. Fideršek), Vinko, Dizda-revic, Lenart, Da. Skrbinšek (od 89. Ivančič), M. Pečnik, A. Pečnik, J. Emeršič, De. Skrbinšek (od 66. R. Pečnik). Trener: Andrej Dukarič
Bukovci: Ferčec, Kokot, Kodrič, Vajda, Murko (od 46. Bezjak), Serdinšek, Ostroško, Habrun, Petrovič, Pukšič (od
57. Vočanec), Kosec. Trener: Boštjan Zemljarič
Športni park v Tržcu je pod okriljem MNZ Ptuj v nedeljo gostil prvo kvalifikacijsko srečanje za popolnitev Superlige. Nasproti sta si stala Tržec in Bukovci, domačini pa so z visoko zmago pred 200 gledalci napravili velik korak k največjemu uspehu v zgodovini kluba. Domačini so bili veliko konkretnejši kot dosedanji predstavniki Superlige, predvsem pa je odločila želja po uspehu. Uvod je povsem pripadel belo-rdečim, ki so
zadeli že na začetku, zato je bilo lažje. Po uvodnem golu so imeli sicer jalovo terensko pobudo modri, preko Habru-na zadeli tudi prečko, toda Tržec je bil v protinapadih bolj nevaren. V sami končnici prvega polčasa je iz bližine zadel Marko Pečnik, nekdanji igralec ptujske Drave, in svoji ekipi prinesle veliko psihološko prednost.
V nadaljevanju se je pričakovala ofenziva Bukovcev, vendar od nje ni bilo kaj veliko. Varovanci Boštjana Ze-mljariča so sicer imeli rahlo
iniciativo, ob tem so si priigrali tudi dve izjemni priložnosti, ki ju nista realizirala Kosec in rezervist Vočanec, toda na drugi strani so domačini dvakrat zadeli ob tem pa zapravili še kopico izjemnih priložnosti za še izdatnejšo zmago. V ospredju je bil rezervist R. Pečnik, ki je v predzadnji minuti rednega dela vendarle zadel in postavil končnih 4:0, kar je ogromen kapital za povratno srečanje, ki bo v sredo ob 18. uri v Bukovcih.
tp
Mali nogomet • Nogomet fest
Med 21 ekipami najboljša Mizarstvo Ljubeč
Društvo Športni park Ga-brnik je organiziralo 4. tradicionalni »Nogomet fest« - nogometni turnir na travi (5+1). Na tridnevnem turnirju (20. do 22. 6.) je sodelovalo 34 ekip iz štajersko-pomur-ske regije, spremljalo pa ga je tudi veliko gledalcev.
V	petek so se kljub kislemu vremenu pomerile ekipe Fanclub Dejan Zavec, PGD Gabr-nik in PGD Grabšinski breg. Po zelo razburljivi tekmi so slavili gasilci iz Gabrnika. Za ekipo Fanclub Dejan Zavec je hattrick dosegel sam Dejan Zavec in pokazal, da odlično obvlada tudi nogomet. V soboto je v spremljevalnem sporedu pri veteranih nastopalo 6 ekip, zmagala je ekipa ŠD Berkovci. Na ženskem turnirju so sodelovale 4 ekipe, v finalu pa je po zelo napeti in nervozni tekmi slavila ekipa Ekstrem Celje, ki je s 3:2 ugnala ŽNK Cerkvenjak.
V	soboto se je s tekmami v skupinah začel članski turnir, ki se je nadaljeval v nedeljo -nastopalo je 21 ekip (Andrej Čuš in prijatelji so nastopili z dvema ekipama). V osmini finala je prišlo do velikega presenečenja, saj je ekipa ŠD Lotus Cerkvenjak premagala lanskega zmagovalca, Bar Miha iz Makol (Poljanec,
Rep). V veliko finale sta se uvrstili ekipi Turistična kmetija Amur in Mizarstvo Ljubeč. Napeta tekma se je končala z 0:0, po 9-metrovkah se je zmage veselila ekipa Mizarstva Ljubec. Drugo mesto je pripadlo ekipi Turistična kmetija Amur, tretje je osvojila ekipa ŠD Lotus Cerkvenjak in četrto FC Ptuj. Ekipe so dobile pokale in denarne nagrade, ki sta jih podelila župan občine Juršinci Alojz Kaučič in Dejan Zavec.
Rezultati:
osmina finala: Okrepčevalnica pri Stolpu - Žitni
krogi Čagona 3:0, Sadjarstvo Lovrec - Manchester united 5:1, Zlatorog - ekipa Roman Šoštarič 1:5, Zvone team Športni park Gabrnik - Virtu-ozi 2:4, ŠD Lotus Cerkvenjak
-	Bar Miha 3:1, Mizarstvo Ljubec - Mehanika Lah 5:2, Andrej Čuš team - Turistična kmetija Amur 0:3, EMN Adut
-	Fc Ptuj 1:2; četrtfinale: Okrepčevalnica pri Stolpu - FC Ptuj 1:3, Ekipa Roman Šoštarič - Mizarstvo Ljubec 1:2, Virtuozi
-	ŠD Lotus Cerkvenjak 0:1, Sadjarstvo Lovrec - Turistična kmetija Amur 0:3;
polfinale: FC Ptuj - Mizarstvo Ljubec 1:2, ŠD Lotus Cer-
kvenjak - Turistična kmetija Amur 0:2;
tekma za 3.mesto: FC Ptuj - ŠD Lotus Cerkvenjak 0;1;
finale: Turistična kmetija Amur - Mizarstvo Ljubec 0:0 (po 9-m zmaga za Mizarstvo Ljubec).
Naj igralec: Danijel Ljubec (Mizarstvo Ljubec).
Naj vratar: Rok Osterc (Turistična kmetija Amur).
Mizarstvo Ljubec: Boštjan Nežmah, Aleš Ajlec, Da-mir Zagoršek, Rok Marinič, Luka Kirič, Damjan Antolič, Danijel Ljubec in Gregor Fu-rek.
UR
Športni napovednik
2. benediški tek
V soboto, 5. julija, bo v Benediktu v organizaciji Športnega društva Rikiteam potekal 2. benediški tek. Start in cilj teka, ki se bo pričel ob 10. uri, bo v Športni dvorani Benedikt. Predpri-jave na spltnem naslovu www.rikiteam.com. Informacije 041 760 049 - David Rihtarič.
Ples • DP v Novi Gorici
Ivan Jarnec in Ana Ekart zasluženo na svetovno prvenstvo
V soboto, 21. junija, so se v Novi Gorici začela državna prvenstva v modernih tekmovalnih plesih, med katere so uvrstili tudi državno prvenstvo v kombinaciji desetih plesov (standardnih in latinskoameriških). V tej kategoriji sta tekmovala Ptuj-čanka Ana Ekart in Ivan Jar-nec iz Varaždina ter zmagala v kategoriji mladincev, v kateri je plesalo 10 parov.
Zanju je bilo zadnje tovrstno prvenstvo v letošnjem letu še posebej pomembno, saj je spadalo v sklop njunega velikega cilja, zastavljenega
na začetku leta - osvojiti vsa tri letošnja državna prvenstva (skupaj sta sicer osvojila že štiri) in si s tem zagotoviti nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo letos jeseni v Španiji. Sodniki so jima prisodili skoraj sama najvišja mesta, zato je bila zmaga popolnoma suverena. S takšno popotnico lahko gresta novemu izzivu naproti še s toliko večjim veseljem. Trenutno sta na zasluženih počitnicah, po katerih pa ponovno začneta s pripravami na nov visok zastavljeni cilj, osvojitev svetovnega zlatega odličja.
UR
torek • 1. julija 2014
Zanimivosti iz naših občin
Štajerski TEDNIK 15
Dornava • Iz zavoda dr. Marijana Borštnarja
Soroptimistke pomagale pri nakupu dvigala
Članice društva Soroptimist Ptuj so Zavodu dr. Marijana Borštnarja s finančno donacijo pomagale pri nakupu pomičnega dvigala za izvajanje terapij v bazenu. Nakup dvigala je veljal dobrih 5.000 evrov. 2.216 evrov je za nakup prispevalo društvo Soroptimist Ptuj. Donacijo so članice zbrale z organizacijo tradicionalnega dobrodelnega koncerta ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena.
Direktorica Zavoda dr. Marijana Borštnarja Ida Jurgec je za prejeto donacijo nadvse hvaležna, kar je poudarila tudi na slovesnosti ob uradnem sprejemu donacije. »Verjamem, da nam bo dvigalo, ki smo ga kupili s pomočjo vašega prispevka, dobro služilo. Prehod v bazen za naše uporabnike in zaposlene ni enostaven. Običajno je bilo tako, da sta enega uporabnika v vodo nesli dve sodelavki in ga predali tretji, ki je čakala v bazenu. Znalo se je zgoditi, da je uporabnik ob prehodu v vodo doživel krč in opravljanje tovrstnega dela oziroma terapij v vodi res ni bilo enostavno. Z novim dvigalom bo vse lažje. Vse delo bo zmogla ena sodelavka, prehod v bazen bo za uporabnika popolnoma umirjen in brez stresa. V imenu vseh naših uporabnikov in sodelavcev se
Z novim dvigalom je izvajanje terapij v bazenu veliko lažje.
vam članicam društva Soroptimist zares zahvaljujem,« je poudarila direktorica Ida Jurgec. Predsednica ptujskih soropti-mistk Marija Škovrlj zadovoljstva in pozitivnih občutkov, ki so jo obdajali ob predaji do-nacije, ni skrivala. »Zbrali smo se v teh čudovitih, s pozitivno energijo nabitih prostorih. V
Pa tudi za uporabnike bo spuščanje v bazen in dvigovanje iz bazena poslej prijetnejše,« je povedala Škovrljeva.
Slavnostne prireditve v Zavodu dr. Marijana Borštnarja sta se udeležila tudi poslanka v evropskem parlamentu Tanja Fajon in župan doma-
če občine Rajko Janžekovič. Župan se je članicam društva Soroptimist zahvalil za donacijo, v svojem razmišljanju pa poudaril pomen preprostosti in iskrenosti, ki ju začuti ob svojem vsakokratnem obisku med uporabniki dornavskega zavoda. Fajonova je dejala, da
posebno čast in zadovoljstvo mi je, da lahko z navdušenjem povem - uspelo nam je. S pomočjo dobrih ljudi nam je uspelo zbrati sredstva za sofinanciranje nakupa stropnega dvigala, s katerim bo olajšano delo zaposlenih v zavodu, ki neumorno in prizadevno opravljajo svoje poslanstvo.
Predsednica društva Soroptimist Ptuj Marija Skovrlj je Petru, uporabniku zavoda, predala tablični računalnik, ki bo dečku omogočal komunikacijo z okoljem. Peter namreč ne govori.
bi bilo potrebno energijo, ki jo je bilo tistega dne občutiti v Zavodu Dornava, kdaj potrebno prenesti tudi na politični parket. »Biti danes tukaj z vami je izjemno lepo doživetje. Trenutek je posebej lep. Članicam društva Soroptimist in vsem, ki so pomagali, velja iskrena čestitka,« je povedala evroposlanka in tudi sama Zavodu v bodoče obljubila morebitno pomoč. Dodajmo, da je prireditev s pesmijo obogatila zasedba Belcanto, katere člani so uporabniki in sodelavci dornavskega zavoda.
Novo dvigalo pa ni edina pridobitev Zavoda, pri kateri so pomagale ptujske soropti-mistke. Dvema uporabnikoma, ki ne govorita, so podarile komunikatorja (tablična računalnika), s katerima lahko fanta komunicirata z okoljem.
Mojca Zemljane
Foto: MZ
Foto: MZ
Ptuj • 11. grajski vinski praznik
Poslej tudi z vinskim festivalom
Na ptujskem gradu je junija potekal že 11. grajski vinski praznik in 1. festival vin, v okviru katerega so podelili diplome ter glinene amfore prvakom grajskega ocenjevanja vin iz Slovenskih goric in Haloz. Festival vin so organizirali predvsem zato, ker želijo najboljša vina vinarjev predstaviti širši javnosti.
Vina letnika 2013 so sveža, s prijetno kislino, z nekoliko nižjo stopnjo alkohola. Letnik 2013 je značilno štajerski z zares izraženo sortno cvetico in prijetno svežino.
imenu je govoril župan Silvo 13, društva vinogradnikov in
Postal naj bi tradicionalen spremljevalec grajskega ocenjevanja vin, in eden pomembnejših vinskih dogodkov na tem območju, je povedal Andrej Rebernišek, član ocenjevalne komisije grajskega ocenjevanja vin in direktor KGZS Zavoda Ptuj.
Svoje vino so tudi letos izbrali novinarji in vinske kraljice z območja VTC 13, že tretjič pa je svoje vino izbral tudi ptujski knez Bojan. Festival nagrajenih vin na stojnicah društev vinogradnikov je zmotil dež, zato se je predčasno končal. V
slavnostni dvorani ptujskega gradu pa so opravili podelitev diplom in glinenih amfor.
Razveseljivo je, da je bilo letos v ocenjevanju več vzorcev in ne manj kot na nekaterih drugih ocenjevanjih. To je še en dokaz več, da vinogradniki in vinarji zaupajo temu ocenjevanju. Ocenjevalna komisija, ki jo je tudi letos vodil Dejan Vodovnik, je ocenila 98 vzorcev vin, od sortnih belih vin, suhih vin do vin s preoStankom sladkorja in vin posebne kakovosti. Povprečna ocena vseh ocenjenih vin je
Foto: MG
Na 11. grajskem vinskem prazniku in I. Festivalu vin so sodelovale tudi vinske kraljice,Tanja Vrbnjak, 7. vinska, kraljic DV Mala Nedelja, 3. cerkvenjaška vinska kraljica Polona Čeh in 5. ptujska vinska kraljica Urška Polanec, ki se trudijo za promocijo vin VTC 13 in Haloz.
bila 18,25 točke tako kot v letu 2013. Vina normalne trgatve so dosegle povprečno oceno 18,18 točke, vino posebne kakovosti pa 18,91 točke. Delež vrhunskih vin je bil 71,43 odstotka, delež kakovostnih 21,43. V ocenjevalni komisiji so poudarili, da je pohvalno tudi, da se v razred deželnega vina ni uvrstil noben vzorec vina. Po besedah Vodovnika pa z doseženo kakovostjo vina ne smejo biti povsem zadovoljni, saj bi pri nekaterih vinih lahko bilo še bolje.
Prvaki 11. grajskega ocenjevanja vin 2014 so postali za vino normalne trgatve -suho vino, Ivan Hauptman, Vintarovci, Destrnik, za sovi-njon 2013, za vino normalne trgatve Anton in Marija Ficko, Murski vrh, Radenci, za sivi pinot 2011, in za vino posebnih kakovosti Vinogradništvo Horn, Moravci, Mala Nedelja, za laški rizling, ledeno vino 2011.Vsi letošnji prejemniki najvišjih priznanj grajskega ocenjevanja vin, glinenih amfor, so že stari znanci grajskega ocenjevanja, in tudi prejemniki glinenih amfor v prejšnjih letih.
V kulturnem programu so nastopili umetniška skupina Graciosa in plesna skupina Pelegrina društva CKP ter glasbeno-pevska skupina Pomladni zvoki iz Svete Ane.
Občina Sv. Ana je bila letošnja gostiteljica v imenu občin, članic VTC 13. V njenem
Slaček, v imenu Društva VTC 13 pa je prejemnike priznanj, diplom in amfor pozdravil predsednik Simon Toplak. Grajski vinski praznik so v sodelovanju z Občino Sveta Ana pripravili društvo VTC
sadjarjev na območju VTC 13 in Haloz, KGZS Zavod Ptuj, Kmetijska svetovalna služba, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož in društvo Cesarsko-kra-ljevi Ptuj.
MG
Sveti Tomaž • Ko se nasmehne sreče
Dobitnik novega avtomobila
Sreča se je nasmehnila Janku Ozmecu iz Svetega Tomaža, ki je bil izžreban minuli teden v finalni televizijski oddaji Znan obraz ima svoj glas in je tako postal srečen lastnik novega 16.000 evrov vrednega jeklenega konjička, znamke Renault Captur Dynamique TCE 90 Stop & Start.
»Bil je nedeljski večer, finalna oddaja z žrebanjem, ki smo jo pred televizijskim ekranom tudi sami spremljali. Nakar naenkrat zazvoni telefon. Pogledam in vidim neznano številko iz ljubljanske omrežne skupine. Dvignem, in slišim:dober
večer, POP TV tu. Prosimo, ostanite na liniji,« se spominja srečni dobitnik novega vozila Ozmec in še pripoveduje, da je nato na liniji čakal še skoraj deset minut, preden so ga vezali v studio. »Takoj mi je bilo jasno, da sem dobil avto, kar je potem
Srečen dobitnik finalnega žreba oddaje Znan obraz ima svoj glas je družina Ozmec iz Svetega Tomaža, ki je zadela 16.000 evrov vrednega novega jeklenega konjička.
povedal tudi voditelj Denis Av-dič. Nato pa nisem imel več sape,« pripoveduje Ozmec, ki še zdaj ne more dojeti, da je izmed vseh glasovalcev bil izžreban ravno on. »Še zdaj, teden dni po tem, ne morem verjeti, da smo res dobili prečudovit avto, znamke Renault Captur Dynamique TCE 90 Stop & Start,« je dodal.
Kot je povedal, sta s hčerko glasovala v vsaki oddaji. Sicer pa je še Ozmec dejal, da je že večkrat sodeloval v igrah na srečo. »Nikoli pa nisem ničesar zadel. To je bilo prvič.«
Družina Ozmec je nagrado tudi primero proslavila. Minuli petek je namreč za srečo za vse sorodnike, prijatelje in okoliške prebivalce, v vaški gostilni pripravila piknik, kjer je bilo na ogled tudi vozilo.
Monika Levanič
Foto: ML
16 Štajerski TEDNIK
Občine in podjetništvo
torek • 1. julija 2014
Ptuj • Sprejem za gimnazijce iz Tunizije
Tunizijski solski sistem je zelo centraliziran
V poročni dvorani ptujske Mestne hiše je ptujski župan Štefan Čelan 9. junija gostil gimnazijce in profesorje iz mesta Sfaxu v Tuniziji, ki od leta 2013 sodeluje s ptujsko gimnazijo. Ptujski gimnazijci so se tam že predstavili z gledališko igro.
Pobudo za sodelovanje je dala Mary Ellen Ramasimanana Virtič, ena od dveh tujih učiteljic na ptujski gimnaziji, ki poučuje francoščino. Zamisel je dobila na srečanju gimnazij Evrope, kjer se francoščino učijo kot drugi tuji jezik. Njihov prvi obisk na Ptuju in v Sloveniji so zastavili tematsko. Spoznali so slovenski šolski učni sistem, ogledali so si Ptuj, izvedli gledališko igro, revijo narodnih noš, pripravili tu-nizijske specialitete, obiskali Bled, Ljubljano, Maribor. Svoje občutke ob obisku Slovenije so zapisali v svoje dnevnike. Pri nas so se izje-
mno dobro počutili, spoznali veliko novega in lepega. Ptujski gimnazijci jih bodo ponovno obiskali decembra letos. Kot je povedala ravnateljica Gimnazije Ptuj Melani Centrih, je njihov šolski sistem precej drugačen od našega, centralno voden že od vrtca naprej, pri programih študija pa zelo napreden. Uradni jezik je francoščina, doma pa govorijo arabsko. Mednarodne dijaške izmenjave so zelo koristne, tako za dijake kot za učitelje, že zaradi spoznavanja različnih kultur in jezikovnega utrjevanja.
MG
Foto: Črtomir Goznik
S sprejema pri ptujskem županu Štefanu Celanu.
Ptuj • OS Olge Meglic
Nekoč so bili mojstri našega mesta
Učenci OŠ Olge Meglič na Ptuju so skozi preteklo šolsko leto skupaj z mentorji raz ne obrti so v preteklosti delovale na območju mesta z okolico.
Zaključek projekta pod naslovom Nekoč so bili mojstri našega mesta so 23. junija predstavili v šolski telovadnici, kamor so ga z Vrazovega trga prestavili zaradi slabe vremenske napovedi. Želeli so, da bi jih na odprtem prizorišču videli tudi številni drugi, ne samo starši, sorodniki in prijatelji. Ptujska kulturna dediščina je neizmerno bogata, v preteklosti pa so v mestu živele tudi številne tradicionalne obrti, ki jih danes ni več in kar kličejo k obujanju. Mor-
da pa je katerega od učencev tako navdušil, da bo svojo priložnost in bodočnost poiskal v segmentu starih obrti, ki vse bolj pridobivajo na veljavi. Ravnateljica Helena Ocvirk je povedala, da je bilo minulo šolsko leto zelo uspešno. Uspeli so uresničiti pričakovanja in zastavljene cilje. Življenje in delo na šoli so obogatili z novimi in drugačnimi vsebinami, izpeljali vrsto zanimivih in veselih dogodkov, v katerih so sodelovali vsi učenci, starši, babice in dedki ter učitelji.
Šola leži sredi mesta, ima izjemno lokacijo, pomembno in zanimivo zgodovino. Preteklo šolsko leto je dihala s projektom Nekoč so bili mojstri našega mesta. Pridno so raziskovali stare mestne in okoliške obrti, nekdanje cehe, kovače, peke, čevljarje in druge. Številne izdelke, ki so nastali v tem projektu, so predstavili na prazniku šole in šolskem bazarju. Na zaključni prireditvi projekta pa so predstavili del vsega tega ustvarjanja in nas popeljali v svet ptujske ro-
Foto: Črtomir Goznik
V OS Olge Meglič so 23. junija predstavili zaključek letošnjega šolskega projekta, v okviru katerega so raziskovali pomembne obrti, ki so nekoč delovale na Ptuju.
kodelske preteklosti. Predstavitev so si z zanimanjem ogledali tudi ptujski župan Štefan Čelan, nekdanji ravnatelj šole
Ervin Hojker z ženo in direktor družbe Radio-Tednik Drago Slameršak. Ravnateljica se je zahvalila
vsem, ki so zaslužni za projekt, učencem in učiteljem pa zaželela prijetne počitnice.
MG
Prometna varnost • Ob pričetku počitnic
Poostren nadzor hitrosti
Da bi zagotovili varnost tudi ob koncu šolskega leta in začetku poletnih počitnic, bodo slovenski policisti v prihajajočih dneh poostreno nadzorovali povečan promet na naših cestah; tudi na območju Policijske postaje Ptuj.
Ptuj • Sprejem za najboljše glasbenike GS Karola Pahorja Ptuj
36 odličij z vseh tekmovanj
Ptujski župan Štefan Čelan je v poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju 19. junija čestital učencem Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, ki so v preteklem šolskem letu na različnih tekmovanjih dosegli najvišja priznanja in uvrstitve.
Sicer so slovenski policisti v letošnjem letu obravnavali 10 odstotkov manj prometnih nesreč kot v istem obdobju lani. Ceste so zahtevale tudi manj žrtev, letos jih je bilo 47, lani v istem obdobju 52. V prometnih nesrečah je umrlo tudi manj motoristov, za 15 odstotkov pa se je povečalo število hudih telesnih poškodb.
Žal pa ugotavljajo, da se še ve-
dno največ prometnih nesreč s smrtnim izidom dogaja zaradi nepravilne smeri ali strani vožnje, visok pa ostaja tudi delež smrtnih žrtev zaradi neprilagojene hitrosti. Z zmanjšanjem hitrosti bi lahko to statistiko še precej izboljšali, so prepričani v policiji, zato bodo tudi ob zaključku šolskega leta in pri-četku poletnih počitnic konec tega tedna poostreno nadzirali
hitrost. Ker policisti pričakujejo povečan promet, lahko udeleženci v prometu pričakujejo, da bo na cesti več policijskih patrulj, saj bodo uporabili vsa tehnična sredstva, ki jih imajo na razpolago za merjenje hitrosti vožnje. V vseslovensko akcijo pa se bodo vključili tudi policisti iz širšega območja Policijske postaje Ptuj.
-OM
Na sprejemu jih je spremljal tudi ravnatelj Štefan Petek, ki je ponosen na svoje učence, ki niso samo odlični glasbeniki, temveč tudi odlični učenci in dijaki. V minulem šolskem letu so izvedli več kot 150 nastopov in koncertov, sodelovali na številnih prireditvah v šoli in zunaj nje. Njihovi učenci so v tem času osvojili kar 36 odličij na tekmovanjih v regiji, na državnih in mednarodnih tekmovanjih. „Nanje pošilja-
mo samo najbolj perspektivne in prizadevne učence, mlade glasbenike, ki želijo svoje znanje skozi študij zahtevnejše literature še nadgraditi. Vsaka priprava na tekmovanje traja več mesecev, zahteva intenzivno in usklajeno delo mentorja, korepetitorja in tekmovalca. Ti dosežki so cvet dela naše glasbene šole, zelo veseli smo, da ga lahko predstavimo tudi javnosti," je na sprejemu v Mestni hiši na Ptuju izpo-
stavil ravnatelj Štefan Petek. S svojimi nastopi doma in v tujini krepijo ugled GS Karola Pahorja Ptuj in tudi Ptuja. Teh rezultatov pa ne bi bilo brez izdatne podpore staršev, za kar se jim je iskreno zahvalil. Na takšno podporo računajo tudi v novem šolskem letu. Štefan Petek je prepričan, da bodo glede na potencial, ki ga premorejo šola in okolje, tako uspešni tudi v prihodnje.
MG
Pojasnilo poslovanja CSD v letu 2013
V Štajerskem Tedniku z dne 20.6.2014 je bil objavljen podatek, da je CSD Ptuj leto 2014 zaključil s presežkom odhodkov nad prihodki v znesku 68.239 €. Podatek je točen, vendar je potreben pojasnitve. Po Zakonu o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev in v skladu z Navodilom za izvršitev določb 2. in 3. člena Zakona o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev za obdobje od oktobra 2010 do maja 2012, smo obračunali celotne obveznosti do zaposlenih za neto plače, prispevke iz plač, davek - dohodnino, zamudne obresti in prispevke delodajalca za socialno varnost v poslovnem letu 2013, kar je posledično povečalo odhodke v letu 2013 in povzročilo presežek odhodkov nad prihodki. Če teh zgoraj navedenih nepredvidenih obveznosti do zaposlenih CSD Ptuj ne bi obračunal, bi v letu 2013 posloval pozitivno kot vsa leta do sedaj.
Miran Kerin, direktor cSd Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan je čestital mladim odličnim glasbenikom.
torek • 1. julija 2014
Doma in po svetu
ŠtajerskiTEBKlK 17
Piše: Mateja Toplak • Med Grki in Turki
Konec dober, vse dobro
Na ptujski železniški postaji čakam na vlak. Sama. Vzdušje je tiho in zaspano, kot se za nedeljo spodobi. Ker me do Dunaja čaka kar nekaj uric, sem s seboj vzela eno izmed knjig, ki jih nameravam prebrati že mesece.
Vlak se počasi, a vztrajno polni. Kmalu se mi pridruži starejši možakar. Takoj, ko se udobno namesti, iz njegove torbe prijetno zadiši. Prijazno namigne, da želi dobrote deliti tudi z menoj, naključnim popotnikom. Kosovčan, lastnik znane dunajske pekarne, ki jo dnevno obišče na tisoče domačinov, turistov in priseljencev (predvsem tisti z juga jo menda še posebej obožujejo) z mano ne deli le slastnih dobrot, temveč tudi dragocene modrosti. Ob poslušanju zanimivih prigod, bi najraje zavila še v njegovo pekarno, a Dunaj tokrat ni bila moja končna destinacija, saj sem že čez nekaj uric vkrcala na letalo proti Istanbulu.
Utrujena od popoldanskega potepanja po karizmatičnem avstrijskem mestu sem bila več kot zadovoljna, ko me je na letalu pričakala dobra, a zanimivo pakirana večerja. Stevardese so nam ponudile še kavo, čaj ter turške slaščice. Skorajda prelepo, da bi bilo res, kajne? A zgodba se kmalu nevarno zaplete. Pozno zvečer, nekaj minut po pristanku v Turčiji, prestrašena ugotovim, da sem na napačnem letališču. Niti približno nisem razumela, kako in zakaj je do tega prišlo, vedela sem le eno, zgodaj zjutraj se moram vkrcati na letalo, ki poleti iz glavnega letališča v Istanbulu, od moje trenutne pozicije (pri-
Prečkanje turško-grške meje.
stala sem namreč v azijskem delu) oddaljenega skorajda tri ure. Nisem bila edina, tudi na letališču so bili presenečeni, da je prišlo do te situacije. Ker mi potrebne pomoči niso ponudili, angleščina pa ni bila njihova vrlina, sem vzela stvari v svoje roke.
Z nekaj evri v žepu (menjava za turške lire ponoči ni bila mogoča) sem se odpravila do avtobusnega postajališča, kjer sem se, po nenavadnem pogovoru s šoferjem, vkrcala na avtobus. Sama, v dežju in pravzaprav sredi noči sem se peljala do centra večmilijon-skega turškega mesta. Priznam, da me je bilo strah, saj mi ni nihče mogel zagotoviti, da bom iz centralnega dela mesta našla avtobus, ki bi me peljal do glavnega letališča. Ta dan je bil namreč državni praznik, zato je bil vozni red nekoliko spremenjen, predvsem pa zmanjšan. Kot zadnjo opcijo sem upala na taksi, ki bi me sicer stal ogromno denarja, a vedela sem, da me bodo taksisti za evre, ki
Foto: Mateja Toplak
Pogled na suho pokrajino majhnega otoka na jugu.
Foto: Mateja Toplak
sem jih skrivala v denarnici, z veseljem peljali.
Avtobus me je odložil malenkost pred predvidenim postajališčem, saj so preko dneva na enem izmed bližnjih trgov potekale demonstracije. Verjetno mi ni treba poudarjati, da sem začela dihati občutno hitreje, a šofer me je pomiril, da je to le formalnost. Ni mi preostalo drugega, kot da zaupam in grem naprej. Zgod-
Dobra in zanimivo pakirana večerja.
Foto: Mateja Toplak
ba je zelo dolga in na trenutke celo strašljiva, a vse je bilo pozabljeno, ko sem uro kasneje sedela na avtobusu v smeri letališča Atatürk. Moram povedati, da me je najbolj presenetila prijaznost mimoidočih. Vedno se je namreč pojavil nekdo, ki mi je bil pripravljen pomagati (morda tudi zato, ker sem izgledala tako prestrašena). Gospod srednjih let mi je na letališču ponudil celo čaj in piškote!
Kmalu sem se vkrcala na letalo, pojedla zajtrk ter se zasanjarila ob pogledu skozi okno. Neskončna modrina -morje in nebo sta se zlivalo v eno. Ko sem pristala na cilju, na majhnem mediteranskem otoku, sem si od srca oddahnila. Pravzaprav me je čakal še čisto zadnji izziv: pešačenje od turške do grške meje (prevoz z avtobusom ali taksijem med deloma otoka namreč ni mogoč). Naložena s prtljago sem prehodila kakšen kilometer ter se sama sebi prav neumno nasmihala. To je bilo zagotovo najbolj noro potovanje v mojem življenju. A veste, na katerem otoku sem pristala?
Mateja Toplak
Svet je majhen
Zdaj pa naprej
Volitve za Evropski parlament so za nami, tako kot je za nami tudi referendum o dostopu do arhivskih dokumentov. Oba politična dogodka sta pokazala, da so imeli prav tisti, ki so napovedovali nizko udeležbo. Rezultati volitev in referenduma se lahko berejo dvoplastno: slovenski narod je naveličan slabe politike in zaradi prepričanja v svojo nemoč pri prispevanju k spremembam raje ne hodi na volišča, ali pa da ima še vedno toliko zdravega razuma, da - če že odda svoj glas - ne zaokroži skrajnih, protestnih strank. Res je, da je bilo na volilnem lističu za Evropski parlament težko najti resnično skrajne stranke v Sloveniji, a vseeno lahko rečemo, da po izidu sodeč ni prišlo do pretresljivih novosti in da smo se pozitivno izkazali v primerjavi z izidom v nekaterih drugih državah Evropske unije. Da bo tretjina Evropskega parlamenta sestavljena iz strank, ki nasprotujejo EU, še ni tako zelo zaskrbljujoče za naše skupne institucije. Omenjene stranke so med seboj razdeljene, le redke imajo temeljne skupne točke in, kar je izrednega pomena, med seboj si ne delijo enake vizije glede prihodnosti. Če povzamemo, lahko rečemo, da se je Evropa rešila velike nevarnosti notranje destabilizacije zaradi razočaranja vseh svojih državljanov nad delovanjem Unije v zadnjih petih letih. Sedaj imamo novo priložnost, da naredimo kaj dobrega za mir in stabilnost na stari celini. Temu bo morala v kratkem prispevati tudi naša nova vlada. Osebno se ne strinjam s tistimi, ki trdijo, da so bile volitve za novi državni zbor nujne. Menim, da je predsednik države naredil veliko napako, celo ravnal je v nasprotju z dolžnostjo, ki mu jo funkcija prepisuje, v trenutku, ko se je odrekel možnosti iskanja potencialnega mandatarja, in žal mi je, da sam državni zbor ni znal poiskati tehničnega mandatarja za leto dni. V vsaki demokraciji se čas šteje na podlagi parlamentarnega mandata. Državni zbor je suveren organ. Od zakonodajnega telesa je odvisno delovanje vseh ostalih organov in dokler mandata ni konec, se lahko vlade brez sramu menjavajo, če imajo večino. Morda to ni najboljši sistem, ampak takšna je pač demokracija, znotraj katere javno mnenje, politični pritiski, mediji in lobisti ne smejo imeti vpliva na glavni organ države, kateremu mora biti zagotovljeno neodvisno in neprekinjeno delovanje pet let. Če zunanji faktorji odločajo o legitimnosti parlamenta, se nedvomno nahajamo v »mehki diktaturi« manipulira-nega javnega mnenja. Zgodilo se nam je prav zadnje: razen spodletelega poskusa Iva Vogrina si člani državnega zbora niso upali - prepričani, da bi jih javnost obsojala - predlagati novega mandatarja oziroma uporabiti pravice, ki jim jo pripisuje Ustava. Naslednji državni zbor bo zelo verjetno precej razdeljen in napeto politično ozračje se ne bo prav veliko razlikovalo od trenutnega. Stare, še vedno prisotne interesne skupine, bodo narod ponovno razdelile na dva tabora in uničevalna igra se bo nadaljevala. Enoletna tehnična vlada bi imela prednost, da bi lahko izpeljala določene reforme, za katere stranke med seboj nikoli ne bodo našle skupnega jezika. Na žalost se moramo sprijazniti, da se naša dežela nahaja sredi kritičnega stanja, ki potrebuje - še vedno - izredne ukrepe. Takšne ukrepe pa lahko zagotovi le vlada, ki ji na koncu mandata ni potrebno polagati računov državljanom in ji skrbeti o rezultatu na naslednjih volitvah. Očitno nihče, od predsednika države navzdol, ni čutil potrebe po reformah in korenitih spremembah. Izgleda, da bomo ponovno bomo šli na volitve za to, da starim elitam potrdimo mandate in da zaščitijo lastnepeskovnike, ki bi jim jih neodvisna, tehnična vlada pomendrala.
Laris Gaiser
www. radio-ptuj.si
18 Šta/m&TEDNlK
Nasveti
torek • 1. julija 2014
r.sloga.si V Slogi je moč
ODKUPUJEMO žita: JEČMEN, OLJNO OGRŠČICO, PŠENICO, KORUZO, živino in ostalo...
ODKUP CIRKOVCE 031 572 616.
Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga, z.o.o., Šuceva ulica 27,4000 Kranj
Seveda ne prav vsako leto in ne na prav vsakem vrtu, pa tudi ne za samo solato, temveč vse rastline, ki jih lahko v ta namen uporabimo. Ko govorimo o solati, govorimo o dveh pojmih. Lahko mislimo rastlino - solato. Pogosto pa je to skleda, v kateri imamo različne vrtnine, ki jim z eno besedo rečemo solata. Med solatnice sodi poleg solate
julij
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Solata na poletnem vrtu
Sanje vsakega vrtičkarja je solata na vrtu 12 mesecev na leto. Pa veste, da je to uresničljivo skoraj povsod v Sloveniji.
še veliko drugih rastlin, nekatere sejemo na vrtu že veliko let, druge pa so k nam prišle šele pred kratkim.
Kaj je pomembno vedeti
Solata je skromna rastlina, ki ne zahteva veliko od nas. Ce pretiravamo z nego, potem uspeva veliko slabše. Solato lahko sejemo direktno na stalno mesto, kar je med slovenskimi vrtičkarji še vedno najbolj v navadi. Sama pa bolj priporočam pridelovanje solate preko sadik. Posebej pride to v poštev zdaj, v poletni vročini (ko bo prišla, seveda, letos se nekako zelo obira) in zgodaj spomladi, ko je zemlja še zelo hladna.
Setev na stalno mesto pomeni veliko porabo semena, kasneje pa najpogosteje presajanje rastlin z golo korenino, kar lahko slabo vpliva tudi na zdravstveno stanje pridelka, rastline pa veliko prej uidejo v cvet. Rastlina ob presajanju izgubi veliko energije, posledica pa je lahko slabša odpornost tudi odraslih rastlin. Poleg tega setev semena na stalno mesto na številnih vrtovih pomeni setev »na povprek«, se pravi brez vrstic. To pa je tisto, kar je lahko najbolj problematično, saj takih rastlin ne moremo okopati, prerahljati tal, s tem pa spet lahko nastane veliko zdravstvenih težav, gnitja, pa tudi uhajanja v cvet.
Solato torej vedno sejemo ali sadimo v vrstice. Med vrsticami naj bo vsaj 30 cm prostora, če bomo čakali na glave ali rozete, oziroma 25 cm, če bomo solato porezali kot berivko. Medvr-stni prostor, ki je v začetku res velik, lahko izkoristimo spomladi s setvijo mesečne redkvice ali rukole. Poleti pa solato sadimo kot vmesno vrtnino -med plodovke, sladko koruzo, izmenično z nizkim fižolom, korenčkom ali peteršiljem. V kombinaciji s plodovkami ne potrebuje posebnega prostora, ampak jo samo posadimo med sadike, saj ga le-te v začetku ne potrebujejo toliko. Enako
velja za kombiniranje s sladko koruzo ali visokim fižolom. Med tem ko pri kombiniranju s korenčkom, peteršiljem ali nizkim fižolom potrebuje seveda svojo vrstico, sadimo oz. sejemo torej izmenično vrstico korenčka (peteršilja, nizkega fižola) in vrstico solate.
Vzgoja sadik
S setvijo za sadike lahko pričnemo v začetku ali sredini marca, če bomo sadili v rastlinjak, še mesec dni prej. Začetek je seveda odvisen od vremena. Solata sicer dobro prenese tudi nizke temperature, uspešno jo pred njimi varuje tudi agroko-prena, vendar sadik na okenski polici ne moremo vzgojiti. Zato moramo za zelo zgodnje setve imeti rastlinjak, zimski vrt ali pa počakati do sredine marca.
Solata berivka naj ostane berivka, vso pojemo in je ne razsajamo za pridelovanje glav. Za presajanje na gredice pa si povsem enostavno vzgojimo sadike s koreninsko grudo. V ta namen izberemo multiplošče z relativno majhnimi luknjami, premera pribl. 3 cm. Namesto njih si lahko vzamete celo papirnato embalažo od jajc. Zgornji, raven del je podstavek, spodnji del z jamicami za jajca pa služi kot lonček. Vzdrži
Foto: Miša Pušenjak
Great lakes najbolje prenaša poletno vročino, a nekatere moti njegov močno narezljan listni rob.
ravno tako dolgo, da je sadika primerna za presajanje. Sadike lahko kar s papirjem vred presadimo na gredico, saj bo le ta hitro razpadel. Za vzgojo sadik kupimo kvaliteten substrat, saj je vrtna zemlja pregroba in se preveč zbija. V vsak lonček, luknjo, posejemo eno, največ dve semenki. Dve semenki poseje-mo takrat, če nismo prepričani o dobri kaljivosti semena. Seme samo plitvo pokrijemo z zemljo toliko, da del semena ni pokrit. Sama setev nato zavijem v folijo za živila, da se ohranja vlaga. Takoj, ko opazim prve vznikle rastlinice, odstranim folijo. Ko se formirajo prvi pravi listi, eno rastlino (če smo sejali dve semenki) odščipnemo. Tako sejemo vsakih deset dni samo toliko rastlin, kot jih v tem času pojemo.
Ker je zdaj tudi čas setve radi-ča in endivije, velja za njiju isto. Raje kakor direktno setev v vrstice si vzgojite sadike nekje pod balkonom, kjer malih rastlinic ne bodo tako hitro našli polži, kjer jih ne bodo uničevali poletni nalivi, v vročini pa sončna pripeka. V hudi poletni vročini, ki smo ji bili priča lani, bomo za zalivanje porabili veliko manj vode. Ko pa rastline presadimo, lahko razdaljo med njimi prilagodimo velikosti sorte, tla ob rastlinah takoj prekrijemo z naravno zastirko, da jih sonce ne uniči in zabije v beton. Po potrebi, ki je letos seveda še ni, pa presajene sadike potem tudi zasenčimo.
Kaj pa direktne setve na prosto
Težko vas bom tako na hitro prepričala, da je veliko bolje pridelovati solato, pa ne samo solato, tudi endivijo in radič, iz sadik.
Pri direktnih setvah je najbolj nujno to, da poskrbite, da
M
Foto: Miša Pušenjak
Razlika med Dalmatinsko ledenko na desni in Ledo na levi strani je samo v barvi in predvsem odpornosti na poletno vročino.
je zemlja ves čas dovolj rahla. Letos bo to težava, saj je veliko dežja, po dežju pa sonce močno pripeka, kar zemljo zbije. Če rastlinice niso posejane v vrste, bo tako rahljanje zemlje zelo težko. Potem bo potrebno pletje, ki pa je zelo zahtevno in zahteva veliko več časa, kakor pa setev semena v setvene lončke.
Mlade rastlinice je potrebno pravočasno redčiti. Če so pregoste, hitro poženejo steblo, to pa se rado v neugodnih vremenskih razmerah spremeni v cvetno steblo. Letos pa bo nastala tudi težava z gnitjem, če jih ne boste redčili pravočasno. Če je zelo vroče, potem je potrebno redčiti večkrat. Če to naredimo samo enkrat, potem sonce preostale rastlinice zažge.
Potrebno je tudi poznavanje sort
Za celoletno pridelovanje je potrebno izbirati ustrezne sorte. Nekatere sorte so namreč namenjene pridelovanju v kratkem dnevu, druge v dolgem dnevu, le-te tudi bolje prenašajo vročino. Zdaj je čas setve poletnih sort. Najbolje poletno vročino prenaša sorta Great lakes. Slovenci je nimajo preveč radi, saj ima gladek, skoraj bel list, predvsem pa zelo narezljan listni rob. Vendar tudi v najhujši vročini ne pobegne v cvet. Poletni glav-nati, krhkolistni sorti sta še Dalmatinska ledenka in Uni-cum. Prva ima temno zelen list, drugače pa je podobna Ljubljanski ledenki, druga pa ima zelen list z nekaj temnejšimi pegami, glava pa ni nikoli močno sklenjena.
Pred nekaj leti je prišlo k nam tudi seme nekaterih novejših sort. Prva je prav gotovo Gentilina, krhkolistna,
Foto: Miša Pušenjak
Unicum je pegasta solata, pege niso zelo izrazite.
a rozetasta solata (podobna endiviji). Ta sorta je uporabna predvsem zato, ker jo lahko porežemo v vsakem obdobju njenega dozorevanja, vse od berivke do velike rozete. V poletni vročini jo pač režemo prej, če pa ni vroče, počakamo na veliko, napolnjeno rozeto. Njej podobna je tudi Ameriška rjavka, ki pa ima nežnejši, občutljiv list rdeče barve na soncu, zelene v rozeti. To pomeni, da imamo v skledi pisano solato. Je pa res, da je možnost hranjenja Ameriške rjavke v hladilniku zelo omejena, saj ne zdrži dolgo.
Prav posebna, nekoliko drugačna solata, ki je novost v Sloveniji in k nam prihaja iz Sredozemlja, je romanska solata. Ravno zato, ker prihaja iz vročih krajev, odlično prenaša vročino. Čeprav zgleda grobo, je njen list zelo krhek in nežen. Romanska solata naredi podolgovato glavo, na videz je podobna kitajskemu kapusu. Sorta Romanska je rumeno zelena, sorta Ovired pa rdeča. Poskusite jo, ne bo vam žal.
Poletne sorte sejemo vse do sredine julija, ko spet pričnemo s setvami krhkolistnih pomladanskih sort za jesenski krajši in hladnejši dan. Genti-lino sejemo še naprej.
Kaj še sejemo
Predvsem je zdaj čas setve strniščnih korenovk. Ne pozabite na črno redkev, ki jo lahko sejete še vse do konca julija. Je pa zdaj čas za setev strniščne repe, tudi tukaj imamo Slovenci svoji dve odlični sorti Kranjsko okroglo in Kranjsko podolgovato. Prav tako pa je v juhah nepogrešljiva tudi podzemna koleraba. Kot vrtnino jo pulimo manjšo, premera 20 - 25 cm, potem je odlična in zelo zdrava zimska zelenjava. Najprimernejša sorta za juge je Rumena maslena. Prav tako pa lahko še vedno sejete korenček in peteršilj, saj še ni prepozno. Še vedno pa opozarjam na sajenje sadik br-stičnega in listnatega ohrovta, za vzgojo sadik je že nekoliko pozno.
Miša Pušenjak
Legenda:
korenina
cvet
list
plod
neugodno
presajanje
Vir: www.klubgaia.si
torek • 1. julija 2Q14
Odraslim prepovedano
Štajerski TEDNIK 19
S svetovne glasbene scene
To je to
nami je največji glasbeni festival na odprtem Glastonbury, ki se vsako leto odvija na kmetiji Worthy Farm v angleški pokrajini Somerset. Na tem glasbeno-kulturnem festivalu se zberejo različni umetniki s celega sveta. Letos je na tem kultnem festivalu nastopilo več kot 2.000 umetnikov s celega sveta. Med njimi smo imeli letos svojega predstavnika tudi Slovenci. Naše barve je zastopal slovenski glasbenik in producent Miha Balažič, ki nastopa pod umetniškim imenom N'toko. Tudi tokrat je organizatorjem uspelo k sodelovanju privabiti številne popularne izvajalce, kot so Lana Del Rey, Dolly Parton, Blondie, Metallica, Arcade Fire, Kasabian, M.I.A., Lily Allen, Bryan Ferry, The Black Keys in številni drugi. Za letošnji festival so vstopnice pošle v uri in pol. Število nastopajočih in obiskovalcev se iz leta v leto povečuje. Leta 2005 je Glastonbury potekal na 3,6 kvadratnega kilometra velikem območju, kjer je bilo 385 nastopov in 150.000 ljudi. Leta 2007 se je območje razširilo, postavili so 80 odrov, na katerih se je odvilo 700 dogodkov, število obiskovalcev pa se je približalo številki 180.000. P o prvih ocenah je letošnje dogajanje spremljalo več kot 200.000
ljudi s celega sveta.
®@®
Štiri leta je minilo od prvega nastopa angleškega rock glasbenika Billyja Idola v Ljubljani. Letos se je pri nas mudil v okviru poletne koncertne turneje po Evropi. Z njim so bili na odru še njegovi dolgoletni sodelavci, kitarista Billy Morrison in Steve Stevens, bas kitarist Stephen McGarth, klaviaturist Paul Trudeau in bobnar Eric El-denius. Pevec je dokazal, da je kljub svojim 58 letom še vedno v izvrstni formi. Koncert, ki je trajal dve uri, je z njegovimi hiti, kot so Cradle of Love, Rebel Yell, Dancing
Foto: facebook
The Black Keys
With Myself, LA Women in drugimi, navduševal okoli 6.000 ljudi. Billy je pohvalil slovensko občinstvo z naslednjimi besedami »Moje j**** ime je Billy Idol. Bili ste fantastično občinstvo. Se vidimo naslednje leto,« po koncertu pa si je vzel čas tudi za svoje oboževalce, ki jim je podelil nekaj avtogramov in se z njimi fotografiral.
®®®
Popularni ameriški rock pevec Lenny Kravitz bo
v mesecu septembru izdal svoj novi, že deseti studijski album. Album bo nosil ime Strut in bo izšel pod okriljem založbe Roxie Records. Prvi singel z novega albuma bo skladba z naslovom The Chamber, ki naj bi se zelo kmalu pojavila na servisu iTunes. V mesecu oktobru se bo pevec podal tudi na veliko svetovno koncertno turnejo v okviru katere bo najprej obiskal Moskvo. Lenny Kravitz se je rodil 26. maja 1964 v New York Cityju s pravim imenom Leonard Albert Kravitz. Lenny je ime dobil po svojem stricu Leonardu Kravitzu, ki je 6.marca 1951 umrl v bitki v Koreji star komaj 20 let.
Popularni angleški pevec James Blake je v intervjuju za revijo Billboard potrdil, da lahko kmalu pričakujemo njegov novi studijski izdelek. Album, ki še nima imena, naj bi izšel v začetku prihodnjega leta. Na albumu bodo sodelovali nekateri znani glasbeniki,
BILBOARDOYIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	FRANCY - IGGY AZALEA FT. CHARLIXCX
2.	PROBLEM - ARIANA GRANDE FT. IGGY AZALEA
3.	RUDE-MAGIC!
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	GHOST - ELLA HENDERSON
2.	DON'T STOP - 5 SECONDS OF SUMMER
3.	SING-ED SHEERAN
NEMČIJA
1.	PRAYER IN C (ROBIN SCHULZ REMIX) -LILLY WOOD & THE PRICK AND ROBIN SCHULZ
2.	TRAUM - CRO
3.	AU REYOIR - MARK FORSTER FT. SIDO
kot sta recimo Kanyu West in Justin Vernon. James Blake je svoj zadnji studijski album Overgrown izdal lani. Album je bil zelo uspešen, saj je mlademu pevcu prinesel tudi prestižno nagrado Mercury. ®@®
Pevec legendarne angleške rock zasedbe Led Zeppelin, Rober Plant, je za 9. september napovedal izid svojega novega studijskega albuma. Ze deseti samostojni izdelek tega pevca bo nosil zanimivo ime Lullaby and ... The Ceaseless Roar. Tudi za samo produkcijo nove plošče je ta 69-letni glasbenik tokrat poskrbel sam. V teh dneh pa so nekatere radijske postaje že predstavile prvi singel z naslovom Rainbow. Očitno pa Plant ne bo edini iz zasedbe Led Zeppelin, ki ustvarja novo glasbo, saj je pred kratkim po dolgih letih premora svoj novi solo album napovedal tudi kitarist te skupine Jimmy Page. ®®®
Ameriška country-pop zasedba Lady Antebellum, ki
se je še najbolj spomnimo po
njihovi veliki uspešnici Need You Now, je za svoj novi videospot angažirala Kate Upton. Ena izmed najuspešnejših svetovnih manekenk nastopa v spotu za skladbo z naslovom Bartender. Videospot je režiral Shane Drake. Clan zasedbe Lady Antebellum pa je ob tem izjavil: "Vedno sem cenil videospo-te, ki prikazujejo drugačen pristop, kot smo vajeni. In kateri moški bi se branil, da preživi dan s Kate Upton?"
Janko Bezjak
Oboževalci Michaela Jacksona so za peto obletnico njegove smrti (26. junija) prišli z vseh koncev sveta, da bi se v spominskem parku blizu Los Angelesa kralju popa poklonili, za njim žalovali ter proslavljali njegovo življenje in delo.
Pred majhnim mavzolejem na pokopališču v Forest Law-nu, kjer so pokopane številne hollywoodske zvezde, je bilo v sredo, na dan pevčeve smrti, zbranih približno 100 oboževalcev legendarnega pop zvezdnika.
Michael Jackson je pred smrtjo načrtoval svetovno turnejo, s kateri bi se izognil bankrotu, ki mu je grozil zaradi obtožb o nadlegovanju otrok. Pred smrtjo je bil zadolžen za približno 500 milijonov dolarjev, zdaj pa so njegovi agenti z različnimi predstavami, filmom This is It in posthumnima albuma zaslužili že več kot 700 milijonov dolarjev.
sta
Delo po slovensko
Slovenci se radi pogovarjamo o mukotrpnem delu, službi, ki jo enačimo s tlako, ter o vsem ostalem, kar spada v ta paket. Pogovori so običajno med seboj bolj ali manj identični in radi se ponavljajo, a kljub temu jih je kdaj zanimivo spremljati "raziskovalno/analitično"; od strani. V tej kolumni bom zapisal zgolj nekaj vrstic o mojih opažanjih ter o tem, kaj sem se iz takšnih pogovorov "naučil".
Spomnim se, kako sem kot otrok nemalokrat slišal takšne ali drugačne bajke o legendarni marljivosti slovenskega naroda. Če me spomin ne vara, je ena od teh legend šla nekako takole... Že, že, Japonci priznavajo da so delovni, a kljub temu so v začudenju obnemeli, ko so obiskali Slovenijo ter ugotovili, kako ljudje garajo v tej deželi. Kako brez pritoževanja dan za dnem hodijo v službo, ob tem pa še žrtvujejo svoj lastni čas za dolgotrajno kuho domačih jedi ter vzdrževanje čistih hiš. Da, da, naši pridnosti se čudijo celo Japonci; ljudje, ki se zaradi zgaranosti nemalokrat poženejo celo v smrt.
Kakorkoli, zgodbica me je tisti čas navdušila in zdelo se mi je, da sem bil rojen v zares imenitno druščino. A ko sem odraščal, sem ugotavljal, da določene bajke le niso resnične in da so se tisti nesrečni Japonci verjetno čudili temu, kako veliko delamo in kako malo dejansko naredimo. Sicer samo ugibam, a morda jih je kdo sprehodil skozi kak slovenski pa-pirološki urad.
Slovenci se radi prepričujemo, da smo nenehno zaposleni ter da kar neprestano garamo, a to prepričanje je očitno neskladno z realnostjo, saj je dejanska storilnost kljub vsemu precej nizka. Osebno mislim, da je to še eden tistih ostankov preteklega sistema, ki se je zavlekel v ozadje slovenske mentalitete. Načelo, da ima vsak službo, pa če kaj počne ali ne; glavno, da ima občutek, da gara, pa če je kot delavec potreben, upravičen ali učinkovit. To so ostanki "zlatih" časov, ko je država poskrbela za megalomanske firme s tisočerimi zaposlenimi od katerih je večina npr. prelagala papir iz enega v drug fascikel, ali kaj enako učinkovitega, ter tako hudo garala, a učinkovito ničesar naredila. Mislim, da takšni okvirji v Sloveniji (še posebej v javni upravi) ostajajo še danes, saj se marsikomu velikokrat zdi, da je dovolj že to, da se na delovnem mestu sploh pojavi, če pa ob tem še kaj stori, pa to že šteje za garaštvo.
Takšni umski nastavki so seveda učinkoviti zatiralci dejanske produktivnosti, kot jo poznajo v nekaterih gospodarsko uspešnejših deželah, saj zagotavljajo, da se nam vsem zdi, da veliko počnemo, a hkrati nikdar ničesar ne naredimo ali spremenimo. Zadovoljno se trepljamo po ramenih ter občudujemo gore papirja, kamenja ali česa tretjega, kar smo preložili z levega kupa na desnega, ter se čudimo vsemu vloženemu trudu. Za primer vzemimo samo državno birokracijo, ter vse, kar je prisesano nanjo, ki učinkovito skrbi, da se v državi nikdar nič ne naredil ali vsaj uredi.
Matic Hriberšek

stvi NAJ
- ED SHEERAN
VE NEVER FELT SO GOOD - MICH JACKSON & JUSTIN TIMEBRLAKE
3.	A SKY FULL OF STARS - COLDPLAY
4.	CALM AFTER THE STORM - THE COMMON LINNETS
5.	ALL OF ME - JOHN LEGEND
6.	LOVE RUNS OUT - ONE REPUBLIC
7.	SUMMMER - CALVIN HARRIS
8.	STAY WITH ME - SAM SMITH
9.	BUDAPEST - GEORGE EZRA
10.	WE ARE ONE (OLE OLA) - JENIFER PITBULL
11.	I WILL NEVER LET YOU DOWN - R
CRADIOPTUJ
89.8-98.2° 104,3
89,8° 98,2° 10^3
www.radio-tednik.si
1AEL
OPEZ&
Foto: facebook
/ILL VSi
ORA
Michael Jackson
fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8»98,2^»1043 bo Janko Bezjak
20 Šta/m&TEDNlK
Nasveti, za kratek čas
torek • 1. julija 2Q14
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
stročji fižol v omaki, sojini po/pet/, krompir v kosih SREDA
juha s fritati, štefani pečenka, pire krompir, solata ČETRTEK
zelenjavna juha, ocvrte klobase, zelena solata, sadje PETEK
korenčkova kremna juha, testenine z zelenjavo,
čokoladne palačinke*
SOBOTA
polnjene bučke**, pire krompir, ribezovo pecivo NEDELJA
juha, piščanec na žaru, mešana zelenjava, snežni vložki v
vanilijevi kremi
PONEDELJEK
telečji golaž, koruzni žganci, solata
*Čokoladne palačinke
Sestavine: 20 dag moke, 2 žlici kakava v prahu, 2 jajci, 4 dl mleka, sol, maslo, 25 dag zamrznjenih malin, 1 limona (sok), sladkor v prahu, malinova marmelada.
Moko, kakav v prahu, obe jajci, mleko, žličko mehkega masla in ščepec ali dva soli z metlico zmešamo v gladko testo. Če je preredko, dodamo žlico ali dve moke, če je pregosto, pa malo mleka. Testo naj počiva 20 minut. Medtem v mešalniku zmelje-
mo odmrznjene maline, ki smo jim dodali limonin sok, dve žlici mrzle vode in eno ali dve žlici sladkorja v prahu. Precedimo skozi fino cedilo. Na maslu spečemo čim tanjše palačinke. Še vroče nadevamo z malinovo marmelado, zložimo na četrtine ali v culice, oblijemo s pretlačenimi malinami in postrežemo.
**Polnjene bučke
Sestavine: 1 čebula, 50 dag mešanega mletega mesa (lahko tudi puranjega), 1 dl belega vina, 1 dl paradižnikove omake, 2 žlici kečapa, 3 srednje velike bučke, 2 pe-lata iz pločevinke, 1 žlica paradižnikovega koncentrata, 1 jajce, 2 žlici kisle smetane, 15 dag naribanega sira (tra-pist ali gavda), vegeta, sol, mleti poper, olje.
Na malo olja prepražimo sesekljano čebulo. Dodamo mleto meso in vino ter po okusu začinimo z vegeto, poprom in soljo. Dušimo toliko časa, da vino izpari. Nato dodamo 1 dl paradižnikove omake in 1 dl vode (ali 1 žlico paradižnikovega koncentrata in 2 dl vode) ter kečap. Kuhamo 20 minut da se omaka zgosti. Oprane bučke po dolžini prerežemo na pol, z žličko izdolbemo sredico in polovico sredice sesekljamo ali spasiramo ter dodamo mesni omaki, da prevre. Pelata iz pločevinke sesekljamo in v kozici zmešamo z 1 žlico paradižnikovega koncentrata in 2 dl vode. Po okusu začinimo s soljo, nato pa paradižnikovo zmes enakomerno razporedimo po nama-ščenem steklenem pekaču. Z metlico v skledi zmešamo malo vegete, 1 jajce in 2 žlici kisle smetane. Na paradižnikovo podlago zložimo polovice bučk in jih nadevamo z mesno omako. Vsako bučko prelijemo z 2-3 žlicami jajčno-smetanove zmesi in obilno posujemo z naribanim sirom. Pečemo približno 30 minut pri 200 stopinjah Celzija do zlato rumene barve.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Polnjene bučke
OTIPAVANJE
Božo stopi za nekaj minut iz gostilne, da bi se na svežem zraku nekoliko ohladil. V večernem mraku zagleda na pločniku rahlo opotekajočega možakarja, ki hodi od avtomobila do avtomobila in otipava njihove strehe.
»Človek božji, kaj pa delate?« »Iščem svoj avto.« »Ampak po strehi ga ne boste spoznali, strehe so si preveč podobne!«
»Ne, ne, moja ima na vrhu pla-vo lučko!«
ji plaho reče: »Lenka, ko te zagledam, me mine ves apetit.«
ZAPOR
V pisarno vstopi neznanec in vpraša tajnico: »Bi lahko govoril z vašim šefom?« »Žal je moral v zapor.« »Kdaj pa se vrne?« »Pravnik našega podjetja meni, da bo čez dve leti že nazaj.«
PRAŠIČ
»Obtoženi, zaradi žalitve toženca, ki ste mu rekli, da je prašič, boste plačali kazen v višini 5000 evrov!«
»Ampak, gospod sodnik! Zadnjič sem za enako žalitev plačal le 3000 evrov!« »Res je, toda svinjina se je medtem podražila!«
POGOVOR
»Profesor, kako to, da se tako pogosto pogovarjate sam s seboj?« se je nekega dne opogumila študentka in vprašala profesorja, ki je stalno nekaj govoril sam sebi. »Rad se pogovarjam s pametnim človekom in rad ga tudi poslušam!« ji je odgovoril.
NE MORE JESTI »Tako sem zaljubljen v Lenko, da ne vem, kako bi ji to povedal.«
»Ko jo boš srečal ji reci, da jo imaš tako rad, da še jesti ne moreš več,« svetuje prijatelj. Ko Lojze spet sreča Lenko, zardi in
RAZLIKA
»Kakšna je razlika med internistom, kirurgom, psihiatrom in patologom?«
»Internist ima dosti pojma, pa nič ne more, kirurg nima pojma pa lahko vse stori, psihiater nima pojma in nič ne more storiti, ima pa veliko razumevanja, patolog pa zna vse, vse lahko stori, toda vedno pride prepozno.«
LEVI PRITOK SOČE
NEMŠKA POPEV-KARICA
SVETLO ANGLEŠKO PIVO
PETER UMEK
NAŠA GORA, VISOKA 2350 m
RUSKI POTOVALNI VOZ
CELICA Z BIČKI
PROSTOR
ZA GOJENJE ŽIVALI
OTON POLIČ
FAZA LETA
BOKAL, POŽUNEC
SPOLNI IZLIVEK, EJAKULAT
KANON
VELIKONOČNI SPEV
GLAD
JAGA
TIŠINA, MIR, MOLČANJE
KRAJ PRI ŠKOCJANU
SILVA RAZLAG
PRETEPAČ
POLITIK KRISTAN
GROBO VOLNENO SUKNO
RANO-CELNIK
ŽITO ZA KONJE
NAS SMUČARSKI SKAKALEC (PETER)
GRŠKA ČRKA
PRITOK SAVE
RIMSKA 6
VELIKI OMAN (LJUDSKO)
EKONOMIST (RASTO)
POŽETA NJIVA
OČKA
LOČILNI VEZNIK
INDUSTR. RASTLINA
TRAVA DRUGE KOŠNJE
NAŠ PISATELJ HUDALES
1024 BITOV
NATRIJ
SEJANJE
VNETLJIV PLIN, ETEN
CARJEVA ŽENA
ZELO ŽIVAHEN PLES
MAJA
SLADEK JUŽNI SADEŽ
Foto: ASV
Foto: ASV
UGANKARSKI SLOVARČEK: ABA = grobo volneno sukno, ARAŠID = ameriški lešnik, kikiriki, BRIOŠ = pleteno pecivo, KOPRA = užitni del kokosovega oreha, OVNIKA = ljudsko ime za rastlino veliki oman, RVAVT = pretepač, ravsač, TARANTAS = ruski potovalni voz, ZOOSPORA = celica z bički.
'SVNVNV 'VOirVIAl '1SIA1 'VOldVO 'N31I13 'A313S 'liaOIM 'NVdOZ 'VAVIO 'NdlS 'NIAO 'WINAO 'IA 'V13 'V1NOZ 'dVNVd 'V9V 'dS '3NVnOd 31VIAI 'VHOIAI 'Vmi31V 'dOl 'DZIdaZI 'lOd VNSdO 'VdOdSOOZ 'VIINAVVIOd 'SOIda 'VlddO 'a3QOVI 'vaovis :0UABJ0P0A 3MNVZIHM 31 A31IS3H
torek • 1. julija 2Q14
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBUlK 21
Govori se...
... da je predvolilna borba za oblast obrnila zadeve na glavo; nekateri so šli tako daleč, da so se čez noč prelevili in prilagodili svojo dosedanjo življenjsko opredelitev trenutnim političnim razmeram. Da ne govorimo o prvih možeh občin, ki se v boju za politične točke že zdaj udeležujejo vsake najmanjše, še tako nepomembne prireditve.
... da so se takšni in drugačni kandidati, ki želijo priti h koritu, začeli spet množično pojavljati tudi na raznih družabnih omrežjih, kjer o njih že mesece ni bilo ne duha ne sluha .
... da so bodoči novodobni politiki izjemno neino-vativni - razen tiskovnih konferenc in okroglih miz ne znajo pripraviti prav nič bolj zanimivega, ne za me-
dije in ne za publiko.
... da med tistimi, ki se najraje vidijo na časopisnih straneh, še vedno prednjači prvi mož mestne občine Po-etovionske.
... da bo letošnje poletje brez dvoma za medije čas pravih kislih kumaric. Komaj se bodo končale ene volitve, že se bo začela kampanja za naslednje .
Vidi se...
. da je naša nekdanja novinarska sodelavka vse bolj uspešna tudi na gasilskem področju; potem, ko je pred nedavnim uspešno opravila izpit za izprašano gasilko, je za svojo humano dejavnost prejela že tudi prvi gasilski čin. Ja, za tiste ki želijo in znajo, je dela očitno vedno dovolj.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna m Bralci fotografirajo
RUBRIKA JE NAMENJENA OTROKOM. Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Otroci, poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 7. julija, pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Leto rojstva:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v sprejemni pisarni Radia-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Knjigarna Felix. Nagrado prejme Nina Raušl, Juršinci.
Iskrice
Foto: Leja Cimerman
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Mi imamo se fajn,« je ob današnji fotografiji pripisala avtorica Leja Cimerman in še dodala, da je bila posneta na praznovanju rojstnega dne prijateljice Sare Kitak iz Prvencev.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
	s	s						
8			4	s	2			
2			e		8			
	4	7				s	i	
	e						e	
	i	2				e	s	
			s		1			2
			8	7	e			e
						e	4	
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€	OO
Bik	VV	©	€€	OOO
Dvojčka	V	©©©	€€€	OO
Rai	VV	©	€	OOO
Lev	VV	©©©	€€	O
Devica	VVV	©	€	OO
Tehtnica	V	©©	€€	O
Škorpijon	VV	©	€	OOO
Strelec	VVV	©	€	O
Kozorog	VV	©©©	€€	OOO
Vodnar	V	©©	€€€	O
Ribi	VV	©	€€€	OO
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
Velja za teden od 1. julija do 7. julija 2014. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)

»Besedičenje ne prinese pečenke.« Istrski pregovor
»Vsak pošteno uživa sadove svojih ust, duša varljivcev uživa nasilje.« Sveto Pismo, Pregovori 13,2
»Manj besed, manj škode.« Angleški pregovor
»Ne govori, razen če lahko izboljšaš tišino.« Jorge Luis Borges
»Ali si predstavljate tišino, ki bi nastala, če bi ljudje govorili samo tisto, kar vedo?« Karel Čapek
»Govornik, ki mu manjka globine, gre v širino.« Charles de Montesquieu
•Sflfk
»Z besedami Volgo preplava, z dejanji se v mlaki utopi.«
Ruski pregovor
»Nesmiselno je držati za besedo človeka, ko je zaljubljen, pijan ali ko išče službo.« Shirley MacLane
»Prijazne besede so lahko kratke in preproste, njihov odmev pa je neskončen.« Mati Terezija
22 ŠtajerskiTEDHiK
Zanimivosti, poslovna in druga sporočila
torek • 1. julija 2014
Prvenci - Strelci • Proslavili dvojni gasilski praznik
30 let društva in 18. dan gasilcev OGZ Ptuj
Ob prenovljenem gasilskem domu v Prvencih so minulo soboto, 28. junija, proslavili 30 let PGD Prvenci - Strelci in 18. dan gasilcev iz območja OGZ Ptuj; v veliki gasilski paradi je sodelovalo 320 uniformiranih gasilcev s 23 gasilskimi vozili.
Foto: M. Ozmec
Med več kot 320 gasilkami in gasilci je v slavnostni paradi sodelovala tudi številna gasilska mladina iz petih občin OGZ Ptuj.
Zbrane je pod prireditvenim šotorom nagovoril Matej Bezjak, predsednik domačega PGD Prvenci Strelci. Društvo je bilo ustanovljeno 29. julija 1984 v hiši gasilca Franca Vrbančiča, ustanovni člani pa so bili: Marjan Meglič, Franc Vrbančič, Miran Vrbančič, Jože Bra-tušek, Ivan Bezjak, Branko Visenjak, Alojz Kosec, Jože Capuder, Ivan Golob, Franc Bezjak in Franc Zemljarič. Za prvega predsednika društva je bil izvoljen Jože Bratuša, prvo skupno in zaščitno opremo so si izposodili pri prijateljih, gasilcih iz podjetja Agis Ptuj, na pomoč pa so jim priskočili tudi iz GD Zavrč in GD Stojnci. Bezjak je povedal še veliko zanimi-
vosti iz zgodovine in razvoja PGD z vsemi pridobitvami vred.
Leta 2005 je postal predsednik društva Matej Bezjak, poveljnik je bil še naprej Franc Bezjak, predsednik NO pa je postal Ivan Golob.
Ob 18. dnevu gasilcev OGZ Ptuj je zbrane nagovoril predsednik zveze Marjan Meglic, ki je poudaril, da je v zvezi povezanih 2700 gasilk in gasilcev iz 24 prostovoljnih gasilskih društev iz območja MO Ptuj ter občin Hajdina, Markovci, Zavrč in Cirkulane: »To je naša gasilska vojska, množica humanih prostovoljcev, ki je do sedaj vedno dokazala, da je pripravljena stopiti na pomoč in pomagati ljudem v
stiski, vsem, ki so potrebni pomoči. In prepričan sem, da bo tako tudi v bodoče.«
O izrednem pomenu gasilstva je govoril tudi slavno-
stni govornik, župan občine Markovci Milan Gabrovec, ki je poudaril, da ima gasilstvo v tej občini več kot 100-le-tno tradicijo; poleg humane
vloge gasilk in gasilcev, ki vedno priskočijo na pomoč pri gašenju požarov, reševanju ljudi in premoženja ter pri odpravi posledic naravnih nesreč, pa imajo gasilska društva pomembno vlogo tudi pri krepitvi kulturne zavesti in aktivnosti na vasi, saj delo gasilcev že dolgo ni vezano le na gašenje požarov. V imenu Gasilske zveze Slovenije je ob dvojnem gasilskem jubileju zbranim gasilcem čestital tudi Dušan Vižintin, poveljnik gasilskih enot Podravske regije, ki je poudaril, da je prek 150.000 slovenskih gasilcev, ki delujejo v 120 prostovoljnih gasilskih društvih, izredno pomemben dejavnik humane dejavnosti in razvoja
podeželja. Ker je aktivnosti vedno več, pa je v gasilstvu potrebno tudi vedno več znanja in sodobne gasilsko-tehnične opreme.
Številnim društvom in zaslužnim posameznikom so se oddolžili s priznanji in gasilskimi odlikovanji domačega društva in območne gasilske zveze. Odlikovanja Gasilske zveze Slovenije za posebne zasluge pa so prejeli Ivan Bezjak in Franc Bezjak iz PGD Prvenci-Strelci ter Konrad Rižner iz PGD Spuhlja. Slavje so s kulturnim programom popestrili pihalni orkester občine Markovci in hišni ansambel DU Markovci, na poznejši gasilski veselici pa je za zabavo skrbel ansambel Zreška Pomlad.
M. Ozmec
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev.
POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE ^vvIZPLAČA - izmed vseh, ki se boste na Štajerski tednik ^>^naročili v času od 6. 5. do 18. 7., bomo izžrebali enega izmed vas in vas popeljali na izlet - OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10. 10. 2014). Skupaj z vami bo potovala še ena oseba, ki jo izberete vi.
Prav tako bomo izžrebali enega izmed vas, naši zvesti naročniki, ki nas prebirate že dalj časa in tudi vam omogočili OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE
^i» i sopotnikoma
" Izbirate lahko med nagradama:
1.	BREZŽIČNA VREMENSKA POSTAJ. z zunanjo enoto ali
2.	PLAŽNA BRISAČA S TREMI ŽEPI - 70x215 cm
Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade pisno obveščen po pošti. Slike so simbolične.
Štajerski
(Rradioptuj
89,8-98,2*104,3
:
i
NAROCILNICA ZA
Štajerski
Želena nagrada (označi): |T| \2\ Ime in priimek: Naslov: Pošta:
Davčna številka: Telefon: Podpis:
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnje leto nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
lOUMNJI
čl*
porovRmflRGEncufl
V DOGDND [REKE NMHETVE «SEtutas^-s dbd
1.	DAN, 10.10.2014: SLOVENIJA - TROGIR - KANJON CETINE -OMIŠ - NEUM
Prvi postanek bo v enem najlepših dalmatinskih mest Trogir, ozke uličice utrjenega starega mestnega jedra, stisnjenega med kopnim in otokom Čiovo si bomo ogledali z lokalnim vodnikom, ne bomo izpustili s strani UNESCO-a zaščitene trdnjave Kamerlengo, utrdbe sv. Marka, mestne katedrale in obzidja. Nadaljevali sledi po jadranski magistrali do Omiša, reke Cetinje, Omiške Dinare, Radmanove mlinice, kjer si bomo ogledali stare mline ter si privoščili degustacijo okusnega dalmatinskega pršuta in domačega kruha »ispod peke«. Po ogledu bomo pot nadaljevali skozi hrvaški turistični biser pod planino Biokovo - Makarsko rivijero, mimo Bacinskih jezer (panoramski postanek) in doline reke Neretve do Neuma, sledi večerja in zabava z živo glasbo in animacijskimi vložki. Nočitev.
2.	DAN, 11.10.2014: NEUM - DOLINA NERETVE - NEUM
Po zajtrku vožnja v dolino Neretve. Za začetek neretvanske pustolovščine si bomo ogledali zelo zanimiv Arheološki muzej Narona, Po potepu skozi zgodovino si bomo privoščili vpogled v zanimiv vsakdan prebivalcev te zelene doline. Gostoljubni domačini nas bodo pričakali s tipično domačo »dalmatinsko marendo«, travarico, lozo in suhimi figami. S tipičnimi neretvan-skimi plovili, »ladami« se bomo nato odpravili na zanimivo plovbo po zeleni reki Norin, rokavu reke Neretve. Vmes bomo kakšno zapeli ob spremljavi žive glasbe. Na ladah se bomo lahko okrepčali z okusnim dalmatinskim pršutom, sirom in drugimi dobrotami pod katerimi se bodo šibile mize. Po okrepčilu bomo začeli z »berbo« v nasadih, bogato obloženih s sočnimi sadeži (3 kilogrami mandarin so vključeni v ceno aranžmaja, preostanek ob doplačilu na kraju samem). Sledi pristno domače kosilo, po katerem bo sledila zabava ob živi glasbi. Za odlično glasbo in veliko dobre volje bo poskrbela popularna glasbena skupina Versi iz Metkovica.
3.	DAN, 12.10.2014: NEUM - MEDUGORJE - SLOVENIJA
Po zajtrku se bomo iz Neuma odpeljali proti notranjosti BiH. Pot nas bo najprej vodila do svetovno znanega romarskegasredišča MEDUGORJA. Tukaj bomo imeli na voljo 3 ure časa, tako da se bodo lahko interesenti odpravili na t.i. »brdo ukazovanja«, hrib, kjer naj bi se po pričevanjih domačinov prikazovala Marija. Udeležiti se bo mogoče tudi svete maše. V okolici Medugorja je pred leti zrastla ETNOGRAFSKA VAS HERCEG z etnografskimi in drugimi posebnostmi pokrajine Hercegovine. Sledi degustacija domačih vin.
fc/f!
A
¡s '
S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIK PTUJ IN KORISTITE UGODNOSTI:
■	20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanje okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ...
■	Tv priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma
■	20% popust pri naročilo malih oglasov
ogled brezplačne gledališke predstave konec leta 2014 Avtobus zvestobe (predbožični izlet evropske prestolnice)
dodatni popusti pri zakupu izletov preko agencije Turi-stagent (obiranje mandarin v dolini reke Neretve 10. 10. 2014 3 dni samo 165,00 €, plačilo na obroke)
Praktična darila za nove in obstoječe naročnike
Vstopnice za prireditve in gledališke predstave
POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA!

■ ifiSnrž-»- »».-»V« .«*•*. •	jr«	•<-.'	i r - .
tT;-"- «rr
torek • 1. julija 2014
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.< 02/ 749 34 10
RAČUNOVODSKI SERVIS C & H D.O.O. POT V TOPLICE 9 2251 PTUJ TEL.:02/788 57 10 e-mail: ch-racunovodstvo@siol.net www.chdoo.si
22 LET
USPEŠNOSTI
Vodenje poslovnih knjij
•	samostojne podjetnike
•	gospodarske družbe
•	zavode in društva.
Pokličite nas in skupaj bomo poiskali najboljšo rešitev za Vas in vaše podjetje.
08:00 15. let MoPZ Jezero! 10:00 Utrip iz Ormoža 11:00 Glasbena oddaja 12:00 Video strani 16:00 Deslmik - Iz domače skrinjej 20:00 Destmik - Predavanje o raku 21:30 Ujemi sanje 22:30 Oddaja o kulturi
SIP
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na TTX straneh SIPTV
Kronika iz občine Hajdina Oddaja iz občine Starše Video strani
Kronika iz občine Starše Ob državnem prazniku na Hajdini Gostilna pri Francetu Oddaja Uživajmo

PTUJSKA TELEVIZIJA
Torek 01.07.
9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon.
10:10 Po zdravje: Kako obvladati stres, pon. 10:40 Hodim, torej sem:
Krcka kulinarična pot, pon. 0:55 Glasbena 8 (tuja)- 26. oddaja, pon. 1:30 Modro, pon. 2:00 Ptujska kronika 2:20 Zeleno, pon. 2:40 Info kanal 3:00 Pomurski tednik, pon. 3:30 Info kanal 6:00 Ptujska kronika, pon. 6:35 Kuhinjica
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
18:50 Bratje minoriti, pon. 19:25 Glasnena 8 (tuja) - 26. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Po zdravje: Kako obvladati stres, pon. 20:50 Cista umetnost- 32. od("!—
21:10 Motoscena: Z motorji po Škof 21:40 Regi TV Gorišnica ifo kanal
pon. si, pon.
6:35 Kuhinjica 7:00 Sport(no): Teniški klub Term Ptuj, pon. 7:35 Videnje Vide
MkaHBB|
HMM Z motorji po S 9:05 Primusove vinske zgodbe.
Hjevide Vidmar, pon. »:UU Ktujska kronika 8:35 Motoscena: Z mi
o Škotski, pon. Je. pon.
9:25 Glasbena 8 (sloj -76. oddaja, pon. : !0:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Povabilo na kavo: Darja Gavez, pon. 21:00 Ptujske odrske deske: Micnael Kohlhaas, pon. 21:30 Film o gradu Turmšce, pon. 22:00 Ptujska kronika 22:20 Info kanal
Sreda 02
9:00 Dnevnik TV Maribor, pon. 9:25 Kuhinjica, p. 9:50 Zapuščina Štefke Cobelj, pon. 10:00 Ptujska kronika, pon. 10:20 Info kanal
11:00 Glasbena 8 (slo.) - 26. oddaja, pon. 11:30 Modro-pon. 12:00 Info kanal
14:00 Gostilna »Pri Francet« - 86. oddaja, pon. 15:00 Info kanal
______ista umetnost - 32. oddaja, pon.
17:20 To bo moj poklic:
Tehnik za geodezijo in podi 17:50 Film Campus: Raj jon.. 1 17:55 Povabilo na kavo^arjaUenM
n geodet, poji. rjrtpSsn
Četrtek 03.07. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica. pon. 0:05 Info kanal	.
25 Motoscena: Z motorji do Škotski, pon. 55 Glasbena 8 (tuja) - 26. oddaja, pon. 1:30 Modro - pon. 2:00 Ptujska kronika 2:35 Info kanal
3:20 Povabilo na kavo: Darja Gavez, pon.
4:15 Info kanal
6:00 Ptujska kronika
6:20 Izzivi trenda staranja, pon.
6:35 Kuhinjica
7:00 Široko oko: Dan državnosti, pon.
7:35 Zeleno, pon.
8:00 Ptujska kronika-pon.
8:20 Športno: Teniški klub Term Ptuj, pon.
8:55 Po zdravje: Kako obvladati stres, pon.
9:25 Poletni utrip Ptuja:
Zvezdana Novakovič, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Glasbena 8 (slo.)-27. oddaja 20:50 Cista umetnost - 32. oddaja, pon. 21:10 Zemlja in mi: Festival sivke, pon. 21:4013. Regata Ptujčanka, pon. 22:00 Ptujska kronika 22:20 Info kanal
www.petv.tv
Spremljat« n» lahko tudi n 12 in SIDLTV
Mali oglasi
STORITVE

poAomu mmAieo,
wv*w.parocna-kann 1ca.com
NOVO - SALON POROČNIH OBLEK Nova kolekcija poročnih oblek 2014 za neveste. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99.
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
PRODAM drva v hlodih, kamionska
dostava. Tel. 041767 760._
PRODAMO zajce za zakol. Tel. 031 829 984.
PRODAM pujske od 25 do 30 kg, okolica Ptuja. Tel. 041 872 927.
DOM-STANOVANJE
IŠČEM podnajemniško stanovanje okrog 60 m2 na Ptuju ali v Kidričevem. Tel. 040 733 082.
MOTORNA VOZILA
NAJEM KOMBIJA RENAULT TRAFIC 8+1, podaljšan. Lideva, Dejan Šlamberger s.p. 030 922 282.
IZVAJAM košnjo strmih površin, vinogradov, travnikov, pašnikov, zelenic itd. Tel. 031 605 262.
Štajerski TEDNIK
% novim pogledom na dogajanje
ŠTAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu.

ßüfistrirajti» trn m mhSBUBI
UGODNO prodamo bukovo hlodovino za drva in jo dostavimo na dom. Informacije na tel. št. 0590 73 000.
Poslušajte nas na svetovnem spletu
RADIOPTUJ
tut ¿¿letet www.radio-ptuj.si
08:00 Za Janezov ponovni korak 10:00 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani
16:00 Domava - Oddaja iz preteklosti 20:00 Od paše do sira 21:30 Domava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: Dornava116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o,; 02 749 34 27; 031 627 340
Sodelujte na prireditvi tekmovalne narave:
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
INFORMACIJE o prireditvi: 031 331 979.
RADIOPTUJ
B9,6-98,2 H04Í3
Štajerski TDNIK
'c
"O
0J
VSAK ČETRTEK ©1 m. URi
PREDLOGI ZA MESEC JULIJ
^LOVENSCCIHI IP©P 1 T® [F
1.	DEJAN VUNJAK- 0 sladoled
2.	MARKO V0ZELJ & MOJSTRI - Ribica
3.	KAN0NI ■ Gremo na morje
4.	Ans. DONAČKA-Na sladoled
5.FAJNR0LL-Dame	mucho
6.	ZVITA FELTNA-Čas za zabavo
7.	PLATIN-Ljubezen je
Zmagovalec meseca JUNIJA: SPEV - Neskončno sem jo ljubil Še eno možnost v JULIJU ima: DEJAN VUNJAK - 0 sladoled
T SLOVEMSiCIH
mm m mtčrov
1.	DINAMIKA-Čas veselja
2.	ERAZEM -Uoštariji
3.	AZALEJA-Don juan
4.	KATRCA & GASILEC SAŠO - Sj ni rejs
5.	KOLIBRI-Naša mama
6.	TRIO P0GLADIČ - Iz prve v drugo
7.	ŠPICA ■ Ko ljubezen daš nekomu Zmagovalec meseca JUNIJA: Ans. EKART - Še eno rundo Še eno možnost v JUUJU imajo: DINAMIKA - Čas veselja
. -»<=_____________________
SLOVENSKIH P@P 7 T@P
Glasujem za:__
Ime in priimek:
7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
Glasujem za:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o , p p. 13. 228B Hajdina
«i»	w MdsraomK] ¿)®tim »«Im
MESO
IZDELKI
, <3S£> , ,
'nifi^
Mil
• PANIRANI ZREZKI ZALI BREZ
i- ■
BUČNIH SEMEN
• MASAŽA ČEVAPČIČE	«
2'99€/kg lili
ZAČINJENA PIŠC. KRILA 2,98 €/KG
MARINIRAN SV.
VRAT Z KOSTJO	• JUNEČJAPRSA
3,85 C/KG ^	/ SAMO 2,99 C/KG
V PONUDBI TUDI VSAK DAN SVEŽA TELETINA, TEL ROLADA, ZAMRZNJENI PANIRANI ZREZKI Z BUČNIMI SEMENI IN ŠE MNOGO VEČ.. ( TELEČJE MESNATE KOSTI, JUNEČJE MESNATE KOSTI IN OBRANA GOVEJA REBRA 1,96€/KG )
OB NAKUPU NAD 25€ DOBITE ZA POZORNOST SE DARILCE.	tf
Fin
KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150
KMALU V STAJERSKEM TEDNIK
v aXwuIU-
]Ad\ ogwsi
, z aamaidi^o ob^jo.
v
Štajerski


Kidričevo • Gibanje Za Kidričevo razkrilo nove nepravilnosti
«
Struci: »Gre predvsem za politično korupcijo!
Vodja nestrankarskega gibanja Za Kidričevo Branko Struci je na petkovi tiskovni konferenci novinarjem razkril še nekaj novih podrobnosti o domnevni korupciji v občini Kidričevo; do sedaj so na KPK posredovali že 11 prijav, pri čemer naj bi bila na prvem mestu politična korupcija.
Kot je poudaril Branko Štrucl, so na pobudo nekaterih krajanov in delavcev na občini na Komisijo za preprečevanje korupcije do sedaj posredovali že 11 prijav suma korupcije, zaradi česar so bili povabljeni tudi na razgovore tudi v Ljubljano. »Vseh 11 prijavljenih koruptivnih dejanj KPK do sedaj še ni uspelo razkriti, saj jih znajo zelo dobro prikrivati. Veseli pa me, da so nas na sume korupcije opozorili krajani sami in sedanji ter
tudi bivši zaposleni na občini, za kar se jim ob tej priložnosti zahvaljujemo. Za ohranitev obstoječe oblasti je na prvem mestu prisotna politična korupcija, ki sloni na principu daj-dam«.
0 sistemu »daj - dam« in o marionetah
»Nedopusten je primer, ko je župan Anton Leskovar svojemu strankarskemu kolegu, s katerim sta celo skupaj kandidirala (Darku Dolencu s.p.),
r
O socialni stiski ljudi
V
Poleg domnevnih koruptivnih dejanj, s katerimi se sedaj ubada KPK, pa je Štrucl opozoril tudi na socialno stisko v Kidričevem: »Najbolj žalostno in ponižujoče je, da so med nami ljudje, ki še vedno živijo v nevzdržnih bivalnih razmerah, v prostorih, ki so last občine. Ponekod naši ljudje nimajo niti svojih stranišč, kaj šele kopalnic. Korupcije si ne zaslužijo ljudje, ki več desetletij živijo v tem onesnaženem okolju, kjer celo drevesa vidno črpajo to strupeno blato iz zemlje, kjer so njihovi vodnjaki prepolni tega rdečega blata, v katerem se nahajajo rakotvorne spojine, kot so svinec, baker, natrijev lug in drugi strupi, in ki vse do danes še niso dobili odgovora od države, še manj od občine Kidričevo, zakaj jim je kršena osnovna človekova pravica po 72. členu Ustave RS.
In ti občinski veljaki bi se radi šli ekološke pridelave hrane, nekakšnega športno rekreativnega turizma, kjer si občani ne bodo mogli privoščiti teh ugodnosti. Zadnji čas je že, da od države, ki je večinski lastnik Taluma, zahtevamo letno kopališče nazaj, ga sami adaptiramo, če bo potrebno! Država je dolžna, da ugodi naši zahtevi, saj nas zastrupljajo že 60 let.«
Foto: M. Ozmec
Branko Struci: »Vseh 11 prijavljenih koruptivnih dejanj KPK še ni uspelo razkriti, saj jih povzorčitelji znajo zelo dobro prikrivati.«
pridobil občinske posle v vrednosti več kot 180.000 evrov. Primer politične korupcije je tudi občinski svetnik iz županove stranke, ki je predsednik nadzornega sveta občinskega javnega podjetja Vzdrževanje in gradnje d.o.o. Kidričevo. Enako nedopustno je, da žena občinskega svetnika, prav tako iz županove stranke, nadzira občinski proračun. Ti ljudje, ne samo, da ne spoštujejo pri-
poročil in ugotovitev KPK, saj delajo isto še naprej, ampak kadrujejo le svoje ljudi in nadzirajo sami sebe, delajo za lastne interese v škodo vseh nas ostalih občanov Kidričevega. Župana Antona Leskovarja in njegovih marionet so polna usta samohval, kaj vse so postorili v tem mandatu, ne priznajo pa niti tega, da je večina teh projektov bila zasnovana v prejšnjem mandatu, z župa-
nom Jožefom Murkom, kjer ni bilo govora o kakršnih koli ko-ruptivnih dejanjih v občini.«
Štrucl kritičen tudi do določenih občinskih svetnikov
»Zgroženi in ogorčeni smo nad občinskim svetom, saj svetniki niti v enem primeru niso opozorili na korupcijo v občini, čeprav sem prepričan, da so nekateri zanjo vedeli, zato si tudi ti ljudje ne zaslužijo več našega zaupanja. So pijavke, ki se napajajo iz občinskega, oziroma našega, davkoplačevalskega proračuna. Prišel je čas za nove ljudi, ki bodo pošteni in bodo delali v korist vseh ljudi v občini, ne le strankarskih kolegov. Tudi od direktorja občinskega javnega podjetja Intiharja zahtevamo javno opravičilo, ker je na radiu Ptuj dejal, da smo za izgubo tega zavoženega podjetja, vse od ustanovitve, krivi mi občani. Zato ker smo prvotno najdražjo kanalščino v državi s pomočjo našega gibanja in vsaj v tem primeru enotnosti ljudi to preprečili. Takšna izjava je nedopustna in žaljiva za občane Kidričevega, od katerih ta direktor prejema ne malo plačo.«
M. Ozmec
Lahonci • Veselje ob prvem asfaltu
Poleg ceste še nov vodovod
Desetletje so si vaščani manjšega zaselka Lahoncev v ormoški občini prizadevali, da bi mimo njihovih hiš končno peljala asfaltna cesta. Vrsto let so opozarjali na nevzdržne razmere na odseku, ki prehaja v klanec in je bil v zimskih dneh praktično neprevozen.
Minulo soboto pa so končno uradno v promet predali 440 metrov asfaltirane poti. »Ponosni smo na asfaltno pot, ki nam je spremenila življenje. Olajšala nam bo zimske dni, prihranila strah
in skrbi kako v službo. Včasih je bilo res prav težko,« je dejala domačinka Darja Bes. Poleg asfaltiranja je bilo na tem območju položeno tudi novo vodovodno omrežje, dela pa je opravilo podjetje
Asfalti Ptuj. Investicija je stala 42.000 evrov, pokrili pa so jo iz ormoškega proračuna.
Kot je ob otvoritvi dejal ormoški podžupan Zlatan Fafulič se občina Ormož trudi izpolnjevati zadani cilj, to
je asfaltiranje makadamskih in drugih uničenih cest. In letno preplastijo okrog 15 kilometrov. »Infrastruktura je pogoj za nek razvoj kraja, vsaka tovrstna pridobitev pa
je res korak naprej za kraj. Prepričan pa sem, da bo občina Ormož tudi v prihodnje sledila nekemu uravnoteženemu razvoju vseh krajevnih skupnosti.«
Nad pridobitvijo je bila navdušena tudi predsednica KS Ivanjkovci Slavica Rajh. Dejala je, da imajo na območju krajevne skupnosti, ki šteje kar 17 vasi z več kot 2000 prebivalci, še blizu 20 kilometrov makadamskih poti.
MŠ
Osebna kronika
Rojstva: Amadeja Marko, Nasipna ulica 2a, Benedikt -deklica Lara; Tjaša Medved, Ul. 5. Prekomorske 9, Ptuj -deklica; Aleksandra Šentak, Stogovci 53, Ptujska gora - deček Izak; Lidija Rodošek, Pod-lože 35, Lovrenc na Dr. polju
-	deklica Sara; Katica Petrovič, Nova vas pri Markovcih 55, Markovci - deček Vid; Mihaela Tolic, Medribnik 3, Cirkulane
-	deček Lovro; Renata Jesih, Bratonečice 10, Sv. Tomaž -deček Jakob; Nataša Hojnik, Vorančeva ul. 14, Radlje ob Dravi - deček Anže; Tamara Ramšek, Nova vas pri Ptuju 46, Ptuj - deklica Nika; Petra Polajžer, Doklece 26, Ptujska gora - deček Mihael; Marina Hauptman, Zg. Hoče 10a, Hoče - deček; Janja Ozmec, Tomšičeva ul. 40a, Slovenska Bistrica - deklica Maida; Polonca Voglar, Pristava 39a, Cirkulane - deklica Maruša.
Umrli so: Borut Košar, Ptuj, Kraigherjeva ulica 14, roj. 1958 - umrl 10. junija 2014; Marija Kukovec, roj. Mar, Rucmanci 18, roj. 1926
-	umrla 20. junija 2014; Milan Topolovec, Zg.Hajdina 145 A, roj. 1959 - umrl 21. junija 2014; Silva Puklavec, roj. Horvat, Spodnje Jablane 42 F, roj 1961 - umrla 19. junija 2014; Cvetka Šerod, Pavlovski Vrh 13, roj. 1956 - umrla 21. junija 2014; Vincenc Kolarič, Trgovišče 20, roj. 1931 -umrl 25. junija.2014; Kristina Črešnik, roj. Bolcar, Mestni Vrh 81, roj. 1943 - umrla 22. junija 2014; Alojz Kranjčevič, Ptuj, Vodova ul. 17, roj. 1944
-	umrl 18. junija 2014; Uroš Grabrovec, Pobrežje 46 A, roj. 1995 - umrl 21. junija 2014; Jožef Iljevec, Gomila 9, roj. 1952 - umrl 23. junija 2014; Mimica Lah, roj. Žnidarič, Ti-bolci 53, roj. 1950 - umrla 25.junija 2014.
Poroke - Ptuj: Davorin Lenart, Mestni Vrh 12, in Maja Tikvič, Zgornja Hajdina 94; Milan Kokot, Turški Vrh 29, in Oleksandra Dovydo-va, Ukrajina; Boštjan Horvat, Maribor, Krčevinska ul. 12, in Petra Mihorič, Bresnica 10 A; Gregor Kuret in Anja Težak, Kidričevo, Njiverce, Proletar-ska ul. 12; Miha Dajčman, Rače, Cesta talcev 89 in Lea Sel, Starše 94.
Poroka - Ormož: Božo Rajh in Monika Možič, Ptujska cesta 20, 2270 Ormož.
Napoved vremena za Slovenijo
Ako 2. julija v dežju leto obiskuje, s hriba v tedne oznanjuje.
Domačini so prisostvovali zgodovinskemu trenutku, ko je ormoški podžupan Zlatan Fafulič s prerezom traku v uporabo predal asfaltirani cestni odsek.
Danes bo sprva pretežno jasno, ponekod po nižinah bo zjutraj nastala kratkotrajna megla. Čez dan bo več oblačnosti, možne bodo posamezne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, najvišje dnevne od 21 do 27 stopinj C.
V sredo bo dopoldne precej jasno, popoldne pa bo več oblačnosti. Zvečer se bodo pojavljale krajevne padavine, deloma nevihte. V četrtek bo povečini jasno.
Foto: MS