leto xxiii. — Številka 49 Ustanovitelji: obe. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka ta Tržič. — Izdaja CF Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar S Odgovorni urednik Albin Učakar kranj, sobota, 27. vi. 1970 Cena 50 par List ihaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedenska. Od 1. Januarja 1964 kot poltednlk, bi sicer ob sredab In sobotab glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko 2o. jubilejni mednarodni Gorenjski sejem v Kranju od 7.—18. avgusta Seja konference ZKS Začrtana razvojna pot kmetijstva Slovenska javnost je že dlje z veliko pozornostjo spremljala javno razpravo o političnih in družbenoekonomskih vidikih razvoja kmetijstva. Javna razprava je daleč presegla okvire ZK, saj je v njej sodelovalo poleg komunistov veliko kmetov in kmetijskih delavcev, ki niso člani ZK. Očitno je, v uvodnem referatu na seji konference ZKS dejal Zvone Dragan, da nekaterim posameznikom in posameznim skupinam ni všeč, da se ZK uvršča med tiste družbenopolitične in samoupravne dejavnike, ki so se odločno lotili oblikovanja koncepta in politike nadaljnjega razvoja kmetijstva, gozdarstva in vasi. Prej so večkrat grajali in spretno izrabljali v politične namene premajhno dejavnost ZK, zdaj pa jim je nenadoma v napoto in bi jo radi razvrednotili. Naš najboljši odgovor vsem nergačem in demagogom bo nedvomno dosledno in učinkovito uresničevanje agrarne politike. Po besedah Zvoneta Dragana so kmetje in kmetijski delavci, ki so odločilno vplivali na usmeritev javne razprave razmišljali približno takole: »Dolgo časa smo čakali na takšno akcijo družbe in ZK, zato nam ne zamerite, če smo morda zdaj preveč hrupni in kritični. Zaradi tega ne bi smel nihče sklepati, da smo neučakani in nestvarni v zahtevah. Odkrito moramo priznati, da smo v razvoju kmetijstva veliko dosegli ludi doslej, zlasti pa v zadniih desetih letih. Zavedamo se, da vseh problemov ni mogoče rešiti čez noč. Za nas je pomembno predvsem, da si ne zakrivamo oči pred stvarnimi problemi in da smo jih začeli hitreje reScvali, bolj odločno in načrtno .. .« Na seji konference ZKS v Ljubljani, bila je v četrtek, so se za govorniškim odrom v veliki dvorani republiške skupščine zvrstili družbenopolitični delavci in kmetje ter kmetijski delavci iz vseh krajev Slovenije. Slišali smo veliko spodbudnih besed, predlogov, podatkov, razmišljanj, ki nedvomno kažejo ur splošni družbeni pomen razpiave. Posebno v času. ko razmišljamo o srednje-in dolgoročnem načrtu'Vazvoja Slovenije. Zakon o dedovanju bo potrebno spremeniti, da se prepreči nadaljnja drobitev kmetijskih površin, poboljšati moramo kreditno politiko, dati vec pozornosti izobraževanju kmečke mladine, uvajati modernizacijo itn. Slovenski komunisti so v četrtek v Ljubljani jasno začrtali nadaljnjo pot razvoja našega kmetijstva. J. Vidic Naslednja številka Glasa bo izšla v četrtek, 2. julija Šolar in počitnice »Ob sodelovanju šolskih kolektivov, varstvenih ustanov, društev prijateljev mladine, športnih, telcsnovzgoj-nih, mladinskih in drugih organizacij naj bi socialistična zveza skupaj s krajevnimi skupnostmi zagotovila otrokom čim cenejše, koristno, varno in zabavno počitniško razpoloženje v domačem okolju.« Tak je bil sklep posebnega širšega posvetovanja, ki ga je na pobudo republiške zveze prijateljev mladine sklicala SZDL Slovenije o tem vprašanju. Gre za to, da je šolski otrok med počitnicami v večini primerov prepuščen dvorišču in ulici. To ga velikokrat zavede v druščine in dejanja, ki bi jih sicer nikdar ne napravil. Doma povzroča skrbi in nevšečnosti in kar je še najhuje, igra se po cestah in vsak dan beremo in slišimo v nezgodnih kronikah: »otrok, ki ja nenadoma pritekel na cesto . . .« Cela vrsta je vzgojnih, varstvenih in drugih težav, ki jih starši občutijo med počitnicami. V organizirane kolonije, tabore in letovišča gre le manjše število otrok, a še to za krajši čas. Mnogi zaposleni starši ne morejo uskladiti svojega dopusta z otrokovimi počitnicami, v nobenem primeru pa njihov dopust ne zajema dvomesečnih šolskih počitnic. In ob tem je še.socialni problem. Nimajo vsi vikendov, niti dovolj denarja za skupno družinsko letovanje na morju. Za letos je najbrž za večje organizirane akcije že precej kasno. Zato bi bilo treba že sedaj misliti na drugo leto. Vseeno pa se tudi med letošnjimi počitnicami najbrž še da kaj narediti. V sodelovanju s taborniki, planinci, športnimi in drugimi organizacijami bi lahko pripravljali izlete, enodnevna letovanja ob kopališčih, organizirali bi lahko plavalne tečaje, razna športna tekmovanja na šolskih in drugih igriščih, ali pa se mordja odločili za organizirano zbiranje zelišč in gozdnih .sadežev. Skratka, možnosti so, treba bi bilo le čimprej storiti, kar se letos še da. Na ppsvetovanju se je pokazalo, da imajo ponekod v Sloveniji že precej izkušenj. V Kranju pa so o tem razpravljaLi na sekciji za vzgojo in izobraževanje pri občinskij konferenci SZDL v torek popoldne. Dogovorili so se, da bo mladinska sekcija pri planinskem društvu med počitnicami pripravila več izletov. Menili so tudi, da bi športni klubi v športnem parku v Kranju lahko organizirali različna tekmovanja v košarki, rokometu, odbojki, tenisu, nogometu, atletiki itd. Zato sa bo socialistična zveza o tem dogovorila z vodstvi klu' bov, ki najbrž takšne dejavnosti ne bodo odklonili, Razen tega pa so predlagali, da bi krajevne skupnosti v občinj, tam kjer so vzgojno-varstvene ustanove ali šole, skušale dopoldne organizirati varstvo otrok. Ta bi bilo za letos v kranjski občini najbrž več ali manj vse, kar bi se še dalo narediti v tako kratkem časa Za prihodnje poletne počitnice pa so na seji sklenili da bo koordinacijski odbor pri občinski konferenci zvo ze mladine v Kranju (le-ta namreč združuje vse specia lizirane organizacije v občini) že jeseni začel priprav Ijati podroben program različnih dejavnosti. Čevljarska industrija potrebuje šolane ljudi mešanica kav čevljarstvo se z razivojern tehnologije poslavlja od klasične čevljarske dejavnosti in stopa vštric z ostalimi industrijskimi panogami. Čevljar, zamaščen in zasmoljen, sedeč na trinožniku, izginja. Slika današnjih čevljarskih proizvodnih obratov to potrjuje. Nič več ne prevladuje osnovni element, čevelj, temveč bogata oprema sodobnih, včasih tudi avtomatiziranih proizvodnih dvoran s stroji, ki so s pomočjo euekt ronii'k*- sposobna opravljati več delovnih operacij hkrati. Kljub temu velja v čevljarski industriji mnogo bolj kot v drugih industrijskih panogah pravilo, da je človek še vedno primaren dejavnik v proizvodnem procesu. Vsaj količkaj razvita čevJjairsJka podjetja so kos zahtevam trga de s strokovinijaiki, ki imajo razen strokovne še družbenoekonomsko izobraz-v bo. Razvoj terja taikšno izobrazbeno raven delavcev, da so sposobni osvojiti vsako novost in se prilagoditi novim fizičnem in umstkim zahtevam delovnih mest. S tem ni rečeno, da se morajo kadri brez ustrezne izobrazbe umakniti, če kolikor toliko uspešno opravljajo svoje delo. Novi ljudje pa bodlo morali brezpogojno ustrezati de-lavnemu mestu ki biti spo sobni slediti razvoju. O kadrovski politiki, bolje rečeno težavah, v čevljarski (Nadalj. na 24. str.) 8M Nadomestne volitve v Kranju in Tržiču Ker je podal Rino Simohe-ti, poslanec gospodarskega zbora republiške skupščine in član republiškega izvršnega sveta, ostavko na položaj poslanca, je razpisal predsednik republiške skupščine Scr-gej Kraigher nadomestne volitve v volilni enoti 27 (področje kranjske in tržiške občine), kjer je bil poslanec Rino Simoncti. Na osnovi tega razpisa pripravljajo druž-beno-politične organizacije v obeh občinah kandidacijski postopek za nadomestne volitve. V prvi polovici julija bodo v delovnih organizacijah kandidacijske konference, na katerih bodo delovni ljudje evidentirali možne kandidate za poslanca in izvolili de- legate za kandidacijsko konferenco 27. volilne enote, ki kot že rečeno obsega občini Kranj in Tržič. Kandidacijska konferenca bo predvidoma sredi julija. Komunisti in mladina V torek, 30. junija, bo na Jesenicah skupna seja predsedstva občinske konference Zveze mladine in komiteja občinske konference Zveze komunistov. Na njej se bodo pogovarjali predvsem o sodelovanju med obema organizacijama ter o obliki pomoči, ki naj bi jo nudila ZK mladinski organizaciji. Razgovor bo tekel o naslednjih vprašanjih: sprejemanje mladih v ZK, delovanje aktiva mladih komunistov na Jesenicah, družbena vzgoja in izobraževanje mladih, financiranje občinske mladinske organizacije ter vključevanje mladih v interesne aktivnosti, samoupravne organe in ostale družbenopolitične organizacije. -jk GORENJSKA KREDITNA BANKA BLED - JESENICE • KRANJ • RADOVLJICA* ŠKOFJA LOKA-TRŽIČ 3E§ BIH Hranilne vloge obrestujemo: —- navadne <5% •r— vezane nad 1 letoIt — vezane nad ; 2 leti 7,52 Sredstva na deviznih računih obrestujemo; — navadna 5% v devizah 1% v dinarjih — vezana nad I leto II v devizah 0,51 v dinarjih Za vlagatelje, ki v času od 1.11.1970 do 31. VII. 1970 vložo na hranilno knjižico ali na devizni račun — Din 2000 - vezano nad eno leto — Din 1000 - vezano nad dve leti — Obnovijo v navedenem Sašu rok vezava Za vsak navedeni polog, en Šrebni listek Za večji polog več zrebnih listkov 19.8.1970 na JESENICAH 100 :7'W:Ti • PRVA NAGRADA 1 : 1 osebni avto »750 Zastava« 'k5 pralnih st.ojcv »Gorenje« »5 hladilnikov 170 »Gorenje« 5 koles Pony »Rog« 10 tranzistorjev »Bled« UKVV 8* elektr. gramofonov »Iskra« 9 brivnikov »Iskra sixtant« 10 garnitur »Girrni-Iskra« 10 ur - potovalnih budilk 10 jušnih servisov 10 garnitur brisač 10 jedilnih priborov 10 el. likalnikov »Rovventa« KAMNIK Na posvetovanju predsednikov krajevnih organizacij SZDL občine Kamnik so sklenili, da bodo krajevne organizacije SZDL izdelale ustrezne delovne programe do 1. oktobra. Programi naj bi zajeli aktualna in pereča družbena vprašanja v krajevni skupnosti in občini in sicer za obdobje od oktobra 1970 do februarja 1971. leta. V krajevnih organizacijah SZDL bodo v prihodnje svoje programe dela uresničevali predvsem prek stalnih ali občasnih sekcij, v katere sc bodo vključevali člani SZDL po svojih interesnih sposobnostih. J. V. KRANJ Ko smo se pred dnevi pogovarjali s članom nadzornega odbora krajevne organizacije ZB Gorenja Sava Alojzom Kor-dežem, ki je bil od aprila 1941 tudi prvi predsednik OF na terenu Gorenje Save, -nam je povedal, da na Gorenji Savi pozdravljajo odločitev, da so za obletnico množične izselitve družin iz Stražišča proglasili na tem področju krajevni praznik. »Prav pa bi bilo, da bi ta praznik slavili skupaj. 21. junija 1943. so Nemci namreč tudi iz Gorenje Save izselili osem družin. Mislim tudi, da smo bili včasih bolje povezani s Straži-ščem, saj je Gorenja Sava nekdaj spadala pod občino Stra-žišče. Odkar pa imamo svojo krajevno skupnost, smo glede nekaterih skupnih akcij morda premalo povezani.« A. Ž. Kranj, 26. junija — V okviru priprav na izvolitev delegatov za drugi kongres samoupravi javcev so se od 12. uri v prostorih občinskega sindikalnega sveta Kranj sestali jDredsed-niki delavskih svetov oziroma delovnih skupnosti in predsedniki izvršnih odborov sindikalnih organizacij iz kranjske občine. Razpravljali so tudi o vsebinskih pripravah na drugi kongres samoupravljavccv. A. Ž. JESENICE Šolo za zdravstvene delavec na Jesenicah je letos obiskovalo 120 dijakov. Prvi letnik je obiskovalo 32 dijakov, drugi 24, tretji 32 dijakov in četrti letnik 32 dijakov. Najboljši učni uspeh je dosegel četrti letnik, saj so razred izdelali vsi, zaključnega izpita pa niso opravili le trije kandidati, kar 17 dijakov pa je pri zaključnem izpitu dobilo za svoje znanje prav dobro oceno. Nekateri absolventi šole za zdravstvene delavce bodo jeseni nadaljevali študij v Ljubljani, večina pa se bo zaposlila po bolnišnicah in zdravstvenih zavodih Gorenjske. D. S. TRŽIČ Ob 40-letnici prostovoljnega gasilskega društva Bistrica so v nedeljo priredili posebno svečanost. Na njej so podelili priznanja najbolj zaslužnim članom, med katerimi so tudi trije, ki delujejo v društvu že od njegove ustanovitve. Ob pomoči krajevne skupnosti Bistrica, občinske gasilske zveze, nekaterih delovnih organizacij in posameznikov so kupili novo gasilsko brizgalno, ki so jo ob tej priložnosti svečano izročili svojemu namenu. -ok Franc Rupar - Na škofjeloškem pokopališču so v sredo položili v prerani grob 70 letnega Franceta Ruparja iz Bodovelj nad škofjo Loko. V torek je namreč podlegel za posledicami tragične nesreče. Franc Rupar se je 1041. leta priključi! narodnoosvobor dilnemu gibanju in mu Jc ostal zvest do osvoboditve Čeprav je imel številno družino, najstarejši sin mu Jc 1944. leta padel v partizanih* je bila njegova skromna domačija zbirališče partizanov, terencev in aktivistov. Ni Jiltl dajal samo tople besede if* kruha, ampak je bil vedno pripravljen prevzeti v varno zavetje ranjence. Vsi nekdanji borci, ki Ji«* je pokojni France neštetokrat pomagal v najtežjih trenutkih, ga bodo ohranili v trajnem spominu. Zato V njihovem imenu in v imenu sedanje generacije: Dragi Franc! Iskrena hvala za vse/ kar si žrtvoval! Poslanski klub o poklicnem izobraževanju Pretekli petek je bilo v Kranju posvetovanje o osnutku zakona o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij, ki ga je organiziral regionalni klub poslancev Za Gorenjsko, vodil pa ga je poslanec republiškega kultur-no-prosvetnega zbora Peter Finžgar. Že na prvi osnutek tega zakona, ki je izšel lani, so Imeti predstavniki gorenjskih ustanov, ki skrbe za poklicno izobraževanje, veliko pripomb, predvsem glede prostorom tovrstnih izobraževalnih ustanov, fin a:\-cii anja, ki je bilo posebno kritično lani in predlanskim, učnega kadra, urejanja učnih razmerij in časa šolanja. Letos so skupščinski organi pripravili novi Osnutek. Nekaj »gorenjskih« pripomb je bilo upoštevanih, precej pa pa ne. Na petkovem posvetu so ugotovili, da je glavna hiba novega osnutka v nejasnih in dvoumnih definicijah nekaterih člonov. Poglejmo najvažnejše pripombe, ki smo jih slišali na posvetovanju. Le-te bodo posredoval; republiškemu sekretari-jWu za prosvoto in kulturo in skupščinskemu odboru za vzgojo in izobraževanje. Osnutak pravi, da se na poklicno šolo lahko vpiše vsak, kdor želi, ne glede na Sitarost. Gorenjci se s tom načelno strinjajo, vendar pravijo, da je to s pedagoškega stališča nevzdržno. Strokovne šole bi morale imeti za starejše učence posebne oddelke. Na petkovem posvetovanju so predlagali, da mora pridobiti vsak učitelj praktičnega pouka vsaj v treh letih tudi pedagoško izobrazbo, učitelji brez strokovnega izpita pa morajo le-tega opraviti v petih letih. Prisotne je prav posebno zbodel predlog člena, ki pravi, da lahko učenec dela popravni izpit toliko časa, dokler ga uspešno ne opravi. Ali ni potem vseeno, če ga učitelj »spusti« na prvem po- skusu, ker verjetno kandidat po petem poskusu ne bo znal nič več kot po tretjem. Dalje. Kdo bo plačeval ponovne in ponovne preskuse znanja, saj je znano, da šola plača učitelju le tri preskuse znanja in še samo za redne učence. Strokovne šole pa mnogi obiskujejo tudi izredno, vzporedno s službo. Pri številnih ponovljenih izpitih šola zaradi tega materialno trpi. J. Košnjck lMafnižji osebni dohodki naj ne bodo pod 800 din V resoluciji o gospodarskem razvoju občine Kamnik je med drugim zapisano, naj gospodarske organizacije letos zagotovijo, da bodo najnižji mesečni osebni dohodki zaposlenih presegli 700 din. Tudi republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je na ne-' davni republiški konferenci sindikatov predlagal, naj bi se sindikati zavzemali, »da noben zaposlen delavec ne bo prejemal manj kot 700 din osebnih dohodkov mesečno, in sicer pod pogojem, da delavec v normalnem delovnem času izpolni predpisane naloge in doseže normalno produktivnost.« Po živahni razpravi pa so na konferenci sprejeli stališče, naj najnižji osebni dohodki zaposlenih v Sloveniji ne bodo pod 809 din. »Določanju osebnega dohodka pod to mejo, čeprav zavzemali za upoštevanje povečanja povečanja življenjskih slroškov in s tem ostail pri našem temeljnem načelu, po katerem mora materialni standard delovnega človeka stalno rasti. V politiki delitve osebnih dohodkov se bomo zavzemali, da se preučijo s pristankom delavcev, se t tako nesprejemljivo nizki o- boino v sindikatih upirali z vsemi sredstvi, da se ne bi ustvarjal videz rentabilnosti na škodo zadovoljevanja minimalne življenjske ravni delavcev ... V politiki delitve osebnega dohodka se bomo Drugi kongres samoupravljavcev Iz kranjske občine devet delegatov Volitve delegatov za drugI kongres samoupravljavcev Jugoslavije, ki bo od 23. do 26. novembra v Sarajevu, morajo biti končane do 15. julija. Rok za izvolitev je torej sorazmerno kratek, če vemo, da bodo v delovnih organizacijah z več kot tisoč zaposlenimi volili enega delegata, tam kjer je več kot 4500 zaposlenih, pa po dva. V občinah pa bodo do tega roka morali na vsakih tri tisoč zaposlenih izvoliti po enega kandidata. Glede na število zaposlenih v Sloveniji in glede na število delovnih organizacij v našT republiki z več kot 1000 zaposlenimi bo iz Slovenije sodelovalo na kongresu 266 delegatov. Kar v 112 delovnih organizacijah v naši republiki z nad tisoč delavci bodo izvolili 119 delegatov. V delovnih organizacijah v kranjski občini bode izvolili devet delegatov. Tako bodo svoje delegate izvolile Planika, Projekt, Sava in Tek-stilindus (po enega) ter Iskra dva delegata. V drugih delovnih organizacijah v kranjski občini je razen tega zaposlenih še okrog 9003 delavcev. Izmed teh pa bodo izvoljeni še trije delegati. 22-članski koordinacijski odbor za pripravo na drugI kongres samoupravljavcev v kranjski občini je v ponedeljek popoldne na prvi seji sklenil, da bo o pripravah na drugi kongres hi o izvolitvi kandidatov obvestil vse delovne organizacije oziroma ustanove v občini. Na seji so se sporazumeli, da bodo volilno telo v občini za izvolitev treh delegatov sestavljali predstavniki samoupravnih organov in družbenopoli- O uresničevanju sanacijskega programa Včeraj popoldne je bil v jeseniški železarni razgovor o uresničevanju sanacijskega programa. Uvodne misli je podal direktor Železarne mag. Peter Kune. Posveta so se razen članov plenuma občinskega sindikalnega sveta udeležili tudi člani vodstev družbenopolitičnih organizacij, re- Veletrgovina Živila Kranj vabi k sodelovanju: 1. mesarje — sekače 2. servirke 3. kuharice 4. prodaj alce-ke Nastop službe je možen takoj an po dogovoru. Prijave sprejema kadrovska služba podjetja do 15. julija. publiški in zvezni poslanci ter predstavniki občinske skupščine. —jk Za modernizacijo tovarne V tovarni usnja Kamnik so lani začeli graditi skladišče za surove kože. Dela bodo predvidoma letos končana. Stroški gradnje skladišča znašajo okrog 200 milijonov S din. Lani so kupili novih strojev za 500 milijonov S din, letos pa jih bodo predvidoma kupili še za 200 milijonov S din. To je precejšnje breme za kolektiv, vendar solidna in nujna podlaga za boljši jutrišnji dan. V tovarni je zaposleno 400 delavcev. V srednjeročnem načrtu nimajo predvidenih večjih gradbenih del, še naprej pa bodo kupovali nove stroje. Poprečni osebni dohodki v podjetju so lani znašali 110.000 S din, letos pa v prvih štirih mesecih 114.000 S din. J. V. tičnih organizacij iz 119 delovnih organizacij ter predstavniki občinske skupščine in občinskih družbcnopolitiči nih organizacij. Predloge za delegate bodo pripravile občinske politične organizacije in jih posredovale v obravnavo delovnim organizacijam. O evidentiranih kandidatih se bodo potem pogovorili s predsedniki sindikalnih organizacij in najbrž tudi s predsedniki delavskih svetov. Seja volilnega telesa za izvolitev treh delegatov pa je predvidena med 10. in 14. julijem. A. 2. sebni dohodki kot tudi visoki os?bnl dohodki, ki niso upravičeni glede na dosežene rezultata dela ...« je zapisano v dokumentu Politični cilji in naloge sindikatov Slovenije. Ker pa često slišimo očitke, da pri nas z lahkoto sprejemamo razne resolucije in podobne dokumente, premalo pa se kasneje zavzemamo za uresničevanje zastavljenih ciljev, sem na občinskem sindikalnem svetu Kamnik vprašal, kako se glede minimalnih osebnih dohodkov izpolnjuje resolucija o gospodarskem razvoju občine. Takole so mi odgovorili: V kamniški občini je v letošnjem prvem tromesečju še vedno 61 zaposlenih prejemalo mesečno samo od 400 do 600 din, od 600 do 800 din pa 825 delavcev. Nimamo pa podatkov, koliko zaposlenih je mesečno dobivalo manj kot 700 mesečno. Menimo* da v Kamniku ni razlogov za izplačevanje osebnih dohodkov pod 700 din.« I. V. Posvet gorenjskih izumiteljev V torek, 30. 6., bo v prostorih Kluba gospodarstvenikov v Kranju prvi posvet gorenjskih novatorjev, izumiteljev in racionallzatorjev, ki ga je organiziral občinski odbor Ljudske tehnike na Jesenicah v sodelovanju z jeseniškim občinskim sindikalnim svetom, društvom izumiteljev in avtorjev tehničnih izbolj- šav v železarni ter predstavniki ljudske tehnike »oin/al, Kamnika, Tržiča, Kranja, Škofje Loke in Radovljice. Na programu bosta dva uvodna referata, ki jih je pripravil republiški svet sindikatov ter republiška zveza DIATI (Društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih Izboljšav). Jk Sistematizacija delovnih mest Še pred sprejetjem zakotna o sistematizaciji delovnih mest v delovnih organizacijah so se različne republiške ustanove, ki so spremljale priprave in oblikovale gradivo oziroma osnutek zakona, dogovorile, da 'je treba pri usklajevanju samoupravnih aktov v delovnih organizacijah stremeti za enotino metodologijo. Prav zato so bili v kranjski občini že lani po-svetovalmi sestanki za strokovne in vodilne delavce v podjetjih. Že na teh posveto-vanj'iih so ugotovili, da usklajevanje samoupravnih aktov v podjetjih ne pomeni zgolj zadostitev zakonu, marveč bodo akti v delovnih organizacijah pomembni tudii s poslovnega stališča. Prav zato je kranjska delavska univerza pripravila tudi poseben seminar, ki so se ga udeležili odgovorni predstavniki iz 24 delovnih organizacij v občini. Ko je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Kram j na zadnji soji razpravljalo o tem vprašanju, je poudarilo, da morajo podjetja čimprej uresničiti zakonsko zahtevo. Tako bo na to še posebej opozorilo vodstva sindikalnih organizacij v občini. Hkrati pa je predsedstvo predlagalo, da upravni organi občinske skupščine spremljajo, kako v delovnih organizacijah potekajo priprave na uskladitev samoupravnih aiktov z zakonom o sistematizaciji delovnih mest. A. 2. Kamniški komunisti o izhodiščih za srednjeročni program razvoja Komunisti kamniške občine so v sredo razpravljali o nalogah člainov, vodstev in. organizacij Zveze komunistov ob sprejemu srednjeročnih programov razvoja, sklepali so o ustanovitvi novih organizacij ZK ter poslušali informacijo o delu komisije za splošni ljudski odpor. 0 izhodiščih za srednjeročna program občine je govoril Tomaž Jančar, ki je sprožil razpravo na tri ključ-ma vprašanja: Kakšna bo stopnja rasti gospodarstva? Ali imamo za predvideno stopinjo rasti zadostne vire financiranja in ustrezajoči' demografski potencial (naravni prirastek prebivalstva in kvalifikacijska struktura zaposlenih)? In ne nazadnje je potrebno začrtati pot za nadaljnje povezovanje gospodarstva v enotno regijo. V Sloveniji poprečno predvidevajo 8-odstotno stopnjo rasti (letno) gospodarstva, v kamniški občini pa bo rast hitrejša in se bo gibala letino- od 15 do 18 odstotkov. 1975. leta naj bi narodni dohodek na prebivalca znašal 1600 ameriških dolarjev. Zastarela osnovna sredstva terjajo neprestano vlaganje v modernizacijo. Tako bo v letih od 1971 do 1975 investiramo v osnovna sredstva 296 milijonov dinarjev aM 72 odstotkov več kot v letih 1966 do 1970. Pretežni del vloženih sredstev bo iz lastnih virov, in to 235 mMijonov din. Na seji so poudarili, da se razvoj turizma ne sme razvijati na škodo gospodarstva, kritizirali so devizno politiko, ki zavira izvoz, tudi na račun davčne politike je bilo več pripomb. Gospodarski razvoj Tuhinjske doline naj bi se usmeril na živinorejo, kmečki turizem in domačo obrt. Delovne organizacije in občina bodo morale več sredstev nameniti za izobraževanje. Zanimiva je bila razprava tudi o tem, s katerim področjem naj se tesneje poveže kammišJM' občima: z Gorenjsko, Ljubljano, občino Domžale ali pa noj ostane tako 'kot doslej, ko je »neuvrščena«. Previiadailo je mnenje, da ima občina največ skupnega 2 domžalsko občino. J. Vidic V Goricah, na Golniku in Trsteniku bodo praznovali svoj krajevni praznik in 25-letnico osvoboditve Prebivalci krajevnih skupnosti Gorice, Golinika in Tr-stenika bodo letos že sedemnajstič praznovali praznik. Vsako leto ob njem obude spomin na zadnje dni meseca junija 1943. leta, ko so domačini množično odšli v partizane. Letošnji krajevni praznik pa bodo povezali tudi s praznovanjem 25-letnrce osvoboditve. V soboto, 27. junija, zvečer bo v zadružnem domu v Goricah slavnostna akademija z nastopom učencev osnovne šole Gorice, folklorne skupine Karavanke iz Tržiča z vokalnim triom sester Potočnik, triom Rudija Marandinija z vokalnim kvintetom bratov Zupan in članov društva Svobode Gorice. Tako pestrega programa kot bo na tej akademiji, saj je pripravljenih kar 29 točk, v tem kraju že dolgo ni bilo. Ob 20. uri pa bo na Trsteniku in Bab nem vrtu pred spominskimi obeležji komemoracija s polaganjem vencev in cvetja. Ob 20.30 bodo na Trsteniku gasilske nočne vaje, po gasilskih vajah pa bodo na prostem pred zadružnim domom predvajali jugoslovanski film Nevidni bataljon. •** M r a s a n j e 3, d g o v o r i ši, kajti v prvem- letniku še nočem iskati, podpore drugod. To pride na vrsto kasinetnje, ko se bom dokončno odločila za smer študija.« Minuli torek popoldan je bila v galeriji Loškega muzeja manjša slovesnost, na kateri se letošnjim maturantnom gimnazije v škof ji Loki razdelili spričevala. Novinar in fotoreporter Glasa sta tri izmed njih poprosila, da jima povede, za kakšen študij so se odločili v prihodnje in kaj jih je pri tem vodilo. posvetila še jezikoslovju, kar pa je seveda odvisno od uspeha aJd neuspeha na ekonomski fakulteti, štipendije zaenkrat nimam , obljubljene nikjer, vendar upam, da jo bom dobila pri Republiškem zavodiu. za zaposlovanje.« Vanja Potočnik iz škofje Loke (Groharjevo naselje): »Mene privlači kemija, in sicer s tehnične plati. Navdušujem se za raziskovalno delo. Čeprav me sedaj pregovarjajo, naj vpišem ekonomijo, svojega sklepa, ki je star že štiri leta, ne nameravam spreminjati. Zdaj bedo mojii štipenditorji star- Martina Hafner iz Stare Loke: »študirati nameravam ekonomijo. Pravzaprav sem vseskozi mislila na matematiko, toda ker mi ležijo tudi jeziki, sem svoj sklep spremenila. Kasneje se bom morda Janez Lotrič iz Stare Loke: »Sklenil sem posvetiti se tehnični matematiki. Matematika je moje veliko veselje, razen tega pa sem v njej dosegal najboljše rezultate. Med drugim sem sodeloval na štirih tekmovanjih mladih matematikov in se dobr0 odrezal. V gimnaziji me je štipendirala Republiška izobraževalna s kn pi nos t. Pogodba z njo velja do konca šolanja, torej tudi za čas študija na univerzi. Kakor vidite, po tej strani nimam nobenih skrbi. Da bi mi le fakultetna snov šla dobro od rok!« I. Guzetj V nedeljo, 28. junija, ob 8,30 bo športno društvo Golnik izvedlo oziroma organiziralo odprti namiznoteniški turnir. V Goricah pa bo ob 9. uri slavnostna seja vseh treh svetov krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, na kateri bo med drugim govoril tudi republiški poslanec Martin Košir. Na seji bodo podelili tudi okoli 40 priznanj aktivnim delavcem v organih oblasti po letu 1945. Nekaj pred deseto uro bo nato komemoracija pred spomenikom padlih bor- cev in žrtev fašističnega terorja v Goricah, govor pa bo imel Urbane Janko. Za pester program bodo poskrbeli učenci osnovne šole iz Goric in člani Svobode iz Goric ter godba na pihala DPD Svoboda iz Kranja. Po žalni komemoraciji bo godba na pihala iz Kranja izvedla na prostem pred gostilno Oman koncert. Vsem, ki bodo prejeli visoka priznanja na slavnostni seji, pa bodo pripravili v prostorih bolnice na Golnika sprejem in družabno srečanje. -an Obnova ZK »V zgodovini partije smo bili nekajkrat priča obnovam, ki so bile posledice raznih frakcij. Ko danes govorimo o obnovi zveze komunistov, ne mislimo klasične obnove. Gre namreč za uveljavitev sodobne vloge zveze komunistov, kar 2 drugimi besedami tudi pomeni, da sc mora organizacija približati različnim problemom, ki danes tarejo našega delovnega človeka. Le tako se bo namreč približala tudi posamezniku oziroma skupini ali če nočete razreševanju različnih problemov,« je na torkovi seji komiteja občinske konference ZK Kranj dejal član sekretariata centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije Vlado Janžič. Komite je obravnaval izhodišče za obnovo zveze komunistov v kranjski občini. Pravzaprav je bila to priprava na sejo občinske konference, ki bo o tem razpravljala v začetku septembra letos. Do takrat pa bo komisija za organiziranost in razvoj pri občinski konferenci ZK pripravita še dodatno gradivo in ga posredovala komunistom v občini. Že v gradivu- za minulo sejo komiteja se kažejo nekatere zanimive ugotovitve. V minulem letu in pof je bilo v občini v organizacijo ZK sprejetih 95 novih članov, kar predstavlja nekaj več kot 3 % odstotka vseh članov ZK v občini. Med novo sprejetimi je močno upadel odstotek kvalificiranih' delavcev, povečalo pa se je število dijakov in študentov. Na seji so menili, da bi morala v prihodnje komite in komisija pri občinski konferenci pomagati organizacijam ZK, ki v zadnjem času niso ali pa so malo sprejemale v zvezo komunistov. Menili so, da bi morali povsod, kjer je dovolj komunistov ustanavljati aktive ZK. V delovnih organizacijah bi se moral povečati odstotek delavcev v ZK, v krajevnih skupnostih pa ki se morali komunisti organizirati tako, da bi imeli stalen stik z občani. Razen tega so se strinjali, da je treba spremljati aktivnost komunistov v samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih. čeprav bo o teh vprašanjih nedvomno temeljito spregovorila jeseni oziroma septembra občinska konferenca, je že torkova razprava na seji komiteja pokazala, da se bo ob tej razpravi odprla vrsta vprašanj. Tako se je že na seji pokazala skrb za delavca — neposrednega proizvajalca in za probleme, ki ga vsak dan tarejo. Prvi podatki iz gradiva npr. kažejo, da je v zvezi komunistov v občini najmanj tistih ljudi, ki jih različni socialni materialni in drugi problemi najbolj tarejo. To pa je le eno od izhodišč za razpravo o nadaljnjem delovanju in tudi o obnovitvi zveze komunistov. Drugo nič manj pomembno vprašanje pri tem so vzroki, ki so vplivali na izključitve, črtanja in izstope iz zveze komunistov. To narekuje, da bo v prihodnje pri obnovi zveze komunistov treba misliti tudi na idejno in politično diferencijacijo znotraj organizacije. Skratka, ko bo septembra na seji občinske konference zveze komunistov tekla razprava o teh vprašanjih, bo treba temeljito preučiti vlogo komunistov 1» organizacije ZK v delovni organizaciji, na terenu, v različnih drugih organizacijah in društvih, oziroma z drugimi besedami povedano: v celotnem družbenem dogajanju v občini. Na seji so potem sprejeli tudi sklepe O akcijskem programu organizacije ZK v Tekstilindusu pri razreševanju te delovne organizacije. A. žaiar Koordinacijski odbor za proslavo 25-Ietnice osvoboditve v Kranju je razpisal nagradno tekmovanje v pisanju šolskih nalog na temo »Po stopinjah naših očetov in mater« in »Svoboda«. Strokovna žirija v sestavi Stane Košnik, Branimir Lorenčič, Zdenko Mali in' Zvone Filipovič je prisodila prvo mesto VIDU POGAČNIKU, dijaku 3. letnika kranjske gimnazije, drugo mesto ANDREJU KRČU, dijaku 3. letnika tehnične šole Iskra in tretje mesto MARJETI AVGUŠTIN, dijakinji 2. razreda gimnazije. Pogačnik bo za nagrado tri tedne letoval v prijateljskem La Ciotatu v Franciji, Krč je prejel Svetinovo Ukano, Avguštinova pa knjigo o Valvasorju. Na fotografiji levo sta prvonagrajena Vid Pogačnik in Andrej Krč, Marjeta Avguštin se podelitve nagrad v četrtek ni udeležita, na desni pa sekretar občinske konference SZDL Kranj Jože Kavčič in sekreta* občinske konference ZMS Karlo Cej. (jk) — Foto: F. Perdan .s. 111 - M m I i Pomoč Polajnarjev im v Kokri JESENICE V torek, 23. junija, je bila na Jesenicah 12. skupna seja obeh zborov skupščine občine. Odborniki so najprej sprejeli dva pomembna dokumenta. O prvem, programu raz voja ot roškega varstva v občini, n,i bilo veliko razprave, ker je predlog temeljito izdelan. Živahneje je bilo ob drugem predlogu, prehodu na petdnevni delovni teden v šolah. Razvila se je živa razprava, predvsem) v vrstah odbornikov, prosvetnih delavcev. Nekateri so bili do tega predloga skeptični, drugi pa so ga v celoti, podpirali, saj so tak delovni teden uvedle že mnoge občine v republiki in niso imeli večjih težav. Predlog so nato z enim vzdržanim glasom sprejeli. Na seji so sprejeli tudi dopolnjen odlok o podeljevanju Prešernovih nagrad. Sprememba je v tem, da bodo odslej lahko Prešernovo nagrado dobile tudi organizacije in posamezniki za življenjsko delo. Peta, šesta in sedma točka dnevnega reda pa se je nanašala na cestno omrežje na Gorenjskem. Jeseniški odborniki so pooblastili svet gorenjskih občin, da naroči regionalni koncept dolgoročnega razvoja Gorenjske. Idejo je sprožil svet gorenjskih občin iz že znanih in večkrat omenjenih razlogov. Gorenjska je ena redkih pokrajin v republiki, ki takšnega koncepta še nima in bi ga zaradi skladnega razvoja že zdavnaj potrebovala. Prav tako so sprejeli program obnove in rekonstrukcij cest L, Pisaito smo« že, da je kreditni odbor Gorenjske kreditne banke na oni zadnjih sej razpravljal o pomoči Polajnarju. V ponedeljek dopoldne smo- se s Stanarom Polajnarjem oglasili v banki, kjer se Polajnar s predstavnikom banke dogovoril za 60 tisoč dinarjev posojila. Posojalo bo vnnil v desetih letih po 2-odstotinii obrestni meri. Direktor banke Rudi Hlebec in predsednik izvršilnega odbora banke Slavko Zaikur, ki je tudi prisostvovali pogovoru, sta Polajnarju svetovala, da zgradi takšno domačijo oairoma gospodarsko poslopje, da bi biila to potom tako imenovana visokogorska kmetija. Znano je mam reč, da Gorenjska kreditna banka že nekaj časa močno podpira urejanje vzornih kmetij in daje za obnovitve oziroma posaimeane investicije tudi posojilo kmetovalcem. Tako so precej takšnih: posojal o-dobrili že kmetovalcem v škofjeloški občini pa tudi v drugih gorenjskih občinah. Ko se je v ponedeljek Stane Polajnar oglasil v našem uredništva, pa nam je tudi povedati, da je minulo soboto tovorni avtomobil že pripeljal 5 ton cementa. Da bi čimprej lahko začel z grad" njo, je cement oskrbeilo podjetje Merkur iz; Kranja. — V sredo popoldne pa je Po-laijnar v .jeseniški železarni dobil tudi gradbeno železo. S skupno- pomočjo bo torej kmaJiu stekla obnova pogorele visokogorske domačije. In če bo šlo tudi v prihodnje vse po sreči, bosta do zime domačija in gospodarsko poslopje obnovljeni. A. 2. KAMNiK Na seji skupščine občine Kamnik, btki je v četrtek, je billo na dnevnem redu kar 15 vprašanj, o katerih so odborniki razpravljali in odločali. Z manjšimi spremembami so sprejeli statut občine Kamnik. Pred odborniki je bil razgrnjen že tretji osnutek, kajti mod javno razpravo so občani, krajevne skupnosti, družbenopolitične in gospodarske organizacije pomagale ustvarjalno oblikovati ta izredno pomemben občinski akt. Po sprejemu statuta je občinska skupščina izrekla javno priznanje komisiji za izdelavo statuta in, občanom, ki so sodelovali pri izdelavi stat uto. Cene obrtnih storitev on izdelkov se oblikujejo prosto po tržnih pogojih. Vendar je bilo v zadnjem času opaziti, da se cone teh storitev m iedelkov nenehno zvišujejo, s čimer je močno ogrožen standard potrošnikov teh storitev. Zato so odborniki brez pripomb sprejeli Odlok o činu oblikovanja in družbeni kontroli con obrtnih storitev in izdelkov. Odlok določa, djt Šefi občinskih skupščin II. in III. reda na Gorenjskem v letih 1971-1975. Odborniki so menili, naj svet gorenjskih občin čimprej naroči potrebno tehnično dokumentacijo. Potem, ko so izvolili občinskega sodnika za prekrške in izdali soglasje k ponovnemu imenovanju vršilca dolžnosti direktorja Gostinskega podjetja Železar, je prišla na vrsto dodatna točka dnevnega reda, ki jo je predlagala Temeljna izobraževalna skupnost oziroma njen predsednik Mihael Cene. V resoluciji o razvoju jeseniškega šolstva je namreč zapisano, da sta na tem področju med drugim dve nerešeni vprašanji: združitev obeh jeseniških osnovnih šol ter reorganizacija šolske mreže. Znano je, da referendum o združitvi osnovnih šol Prcži-hov Voranc in Tone Cular ni uspel. Ostala pa je še vedno možnost, da na Jesenicah sledijo resoluciji in se lotijo reorganizacije šolske mreže. Otroke z Blejske Dobrave naj bi prešolali na Koroško Belo, otroke s Hrusice pa v Mojstrano. Z obeh krajev so sedaj hodili na Jesenice. S tem bi bili šoli v Mojstrani in na Koroški Beli polno zasedeni, šoli Prežihov Voranc in Tone Cufar pa razbremenjeni. Na skupščini predlog Temeljne izobraževalne skupnosti ni prodrl. Odborniki so menili, naj predlog ponovno pretrese in analizira Temeljna izobraževalna skupnost m Svet za izobraževanje, kulturo in telesno kulturo. J. Košnjek se morajo vse spremembo cen obrtnih storitev prijaviti oddelku za gospodarstvo n finance skupščine občvie Kamnik 60 dni pred uvelja| vitvijo zvišanja cen za ! rži-šče. Ceniki obrtnih storitev m izdelkov morajo biti izobešeni na vidnem mestu v prostorih, •kjer se spre j enojo naročila strank. . Nadalje so na seji sprejeli odlok o občinskih priznanjih in nagradah m pravilnik o podeljevanjih občinskih pr r.. nanj bn nagrad. Soglašali SOL da občina sofinancira gradnjo doma upokojencev v Kamniku. Na koncu seje so odbornika poslušali poročilo komisije za družbeni nadzor o stanju v Delavski univerzi Kamnik. Neurejene razmere v Delavski univerzi močno kazijo avtoriteto te kulturne ustanove. »Takšna DeJavsfka univerza nam rri potrebna,« so dejali odborniki in sklenili; da strokovni organa občine še enkrat temeljito proučijo stanje in možnosti za nadaljnji obstoj Delavske univerze v Kamniku. J. Vidic DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE ima v letošnjem založniškem programu zbirko: IZBRANA DELA HENRYKA SIENKIE VVICZA - v desetih knjigah Henrvk Sienkievvicz (1846—1916) je veliko ime svetovne književnosti, prvi Poljak, ki je bil nagrajen z Nobelovo nagrado za književnost (1905). V njegovih zgodovinskih romanih živi poljska preteklost: nastopajo zgodovinske osebnosti hkrati z junaki, ki jih je oživela pisateljeva fantazija, ljubezenska doživetja se prepletajo z dvorskimi intrigami, v ospredju vsega pa so spopadi in viteška dejanja glavnih junakov. Doslej je izšlo pet knjig Sienkicvviczevega Izbranega dela: Z OGNJEM IN MEČEM — 1. knjiga Z OGNJEM IN MEČEM — 2. knjiga POTOP — 1. knjiga POTOP - l. knjiga POTOP —2. knjiga PO^OP — 3. knjiga Roman »Z ognjem i., mečem« je izšel v novem slovenskem prevodu Janka Modra, ostali prevodi (France Vodnik, dr. Rudolf Mole) pa so na novo pregledani in prilagojeni sodobnim jezikovnim načelom. Z OGNJEM IN MEČEM ima 912 strani. Cena v prosti prodaji: pl. 160, pus. 180 din. POTOP — ima skupno 1340 strani. Cena v prosti prodaji: pl. 240, pus. 270 din. V drugI seriji petih knjig, ki izidejo v jeseni, pa so naslednja dela: MALI VITEZ KRIŽARJI — 1. knjiga KRIŽARJI — 2. knjiga QUO VADIŠ SKOZ PUŠČAVO IN GOŠČAVO Državna založba Slovenije podaljšuje razpisano SUBSKRIPCIJO za zbirko desetih knjig Izbranega dela Henrvka Sienkievvic/.a do izida druge serije — se pravi do jeseni 1970. Cena za naročnike vseh desetih knjig, vezane so v celo platno, je 650 din. UGODNOSTI ZA NAROČNIKE: Naročniki imajo poleg nižje cene še ugodnost obročnega plačevanja: naročnino lahko poravnajo v 13-mesečnih obrokih po 50 din. Obroke začno plačevati v mesecu, ko se naroče na celotno zbirko. Na prednaročniške ugodnosti opozarja založba posebej zato, ker bodo v prosti prodaji knjige znatno dražje. Prijave naročnikov sprejemajo vse knjigarne v Sloveniji. Celotno zbirko lahko naročite tudi pri založbi: priloženo naročilnico pošljite, prosimo, v ovojnici na naslov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, LJUBLJANA, MESTNI TRG 26. Rast učnih uspehov v Tržiču NAROČILNICA Obvezno naročam pri DZS zbirko IZBRANA DELA H. SIENKIEVVICZA v desetih knjigah Naročnino v znesku 650 din bom poravnal: — takoj — v 13 mesec, obrokih po 50 din. Knjige mi pošljite na naslov: — stalnega bivališča —■ na kraj zaposlitve (Neustrezno prečrtajte.) Kraj in datum: Podpis: M m 2 ■O o 06 < > O J < "C p. i g S j 3 i V soboto so vse tri tržiške ornovne šole in njihove podružnice končale pouk v šolskem letu 1969/70. Učni rezultati se v zadnjih letih stalno dvigajo, tako da je upati, da bodo tržiške šole kmalu presegle republiško poprečje. Tržiške šole je letos obiskovalo 1531 učencev, od katerih jih je razred izdelalo 1350 ali 88,2 %, po 39. členu zakona o osnovni šoli pa /. eno nezadostno oceno napreduje še 24 učencev nižjih razredov, tako da napreduje v višji razred oziroma uspešno konča šolo 1374 učencev ali 89,7%. 91 učencev ima možnost opravljanja popravnih izpitov, tako da j J najvišji možen končni uspeli po popravnih izpitih konec avgusta 95.5 %. To pa je daleč najvišji uspeh od samega začetka reformirane šole pri nas (1958). Po posameznih šolah pa so učni uspehi naslednji: Na osnovni šoli heroja Bra-čiča izdela 86,5 % učencev, skupaj z učenci, ki napredujejo z eno negativno oceno pa 88,7 30 učencev ima možnost opravljanja popravnega izpita. Centralna šola ima 480 učencev. Na šoli je uspešna zlasti nižja stopnja, saj so učenci v petih razredih (oba prva, 2. b in oba tretja) izdelali 100%. Na podružnični šoli v Kovorju (1. do 4. razred, 53 učencev) je učni uspeh 96,6 %, v Lcšah (36 učencev) pa so izdelali vsi učenci. Osnovna šola heroja Graj-zerja nam je posredovala tele podatke: od 498 učencev jih napreduje 444 (od tega 4 učenci z eno negativno oceno) ali 89,2%,' pravico do popravnega izpita ima 33 učencev ali 6,6 %, ponavljati mora torej 4,2 % učencev. Najboljši razred na šoli je 4. a, v katerem so izdelali vsi učenci. Na podružničnih šolah pa so dosegli tele uspehe: v Dolini (2. in 3. razred 9 učencev) 88,9%, v Lomu (1. do 4. razred, 29 učencev) 100% in v Podljubelju (1. do 3. razred) 94,9%. Na posebni šoli (enota Grajzerjeve šole) je z uspehom končalo razred 25 od 29 učencev ali 86,2%. Osnovna šola v Križah je dosegla takele učne rezultate: od 353 je izdelalo 305 učencev, 8 pa jih napreduje po členu 39 ZOš. To predstavlja 88,6 %. Možnost popravnega izpita ima 28 učencev, vsekakor pa jih bo razred ponavljalo 11. Poglejmo še uspehe 8 razredov! Na osnovni šoli heroja Bračiča je izdelal en osmi razred 95-oclstotno, drugi pa z 90 %, na Grajzerjevi šoli je v obeh razredih odstotek enak: 91,7, v Križah pa so bili osmošolci letos manj uspešni: 72,1 %. - ok Razstava del slovenskih likovnih samoraslnikov v Trebnjem V Trebnjem na Dolenjskem, v avlah tamkajšnje osnovne šole, bodo danes popoldan ob 17.30 slovesno odprli razstavo del slovenskih likovnih samorastnikov 1970. Sodeluje 26 umetnikov (slikarjev in kiparjev), med njimi tudi Boris Lavrič iz Kranja, Konrad Peternelj iz Nove vasi pri Žireh, Jože Peternelj-Mausar iz Dobračeve pri Žireh, Tone Svetina z Bleda in Franc Tavčar iz Čabrač v Poljanski dolini. Uvodoma je na programu nastop znanih slovenskih opernih in gledaliških prvakov Vilme Bukovčeve, Staneta Severja, Ladka Korošca in Borisa Kralja, otvoritveni govor pa bo imel ravnatelj Moderne galerije v Ljubljani prof. Zoran Kržišnik. Razstavljene umetnine so obiskovalcem na voljo do 27. julija, in sicer vsak dan med 15. in 18. uro, ob nedeljah in praznikih med 10. in 18. uro. i (-Ig) Te dni razstavlja v spodnjih prostorih tržiškega muzeja svoja platna kranjski slikar amater Savo Strnjančevič. 33-letni likovni ustvarjalec je po rodu Srb iz okolice Čačka. Zadnjih deset let živi v Kranju. Kot slikar izhaja iz likovnega krožka, ki ga vodi akademski slikar Milan Balista. Razstava kakih 20 del nam prikazuje slikarjevo rast in prehod iz figu-ralike v najnovejša dela, kjer se ta figurah ka popolnoma razbije. Ljubi velika platna, njegov slikarski čopič se ne izgublja v drobnarijah. Barve so žive, drzne, vendar dajejo občutek mehkobe, toplote. Zlasti deli»Kompozicija in Tihožitje kažeta, kam se bo njegova ustvarjalnost razvijala naprej. Tudi obisk razstave, ki bo odprta še ves prihodnji teden, je zadovoljiv, mnenja obiskovalcev pa so dokaj različna, čeprav prevladujejo nekateri navdušeni zapisi v knjigi vtisov. -ok Izpiti za inštruktorje Za vroče poletje ima ELITA Kranj nove zaloge sezonskega blaga v svojih specializiranih trgovinah: Drogerija Titov trg 23 vsa kozmetika, ki jo potrebujete na dopustu, predvsem pa zaščitna sredstva proti sončnim opeklinam. Ne na dopust brez fotoaparata in brez filma. V nekaj dneh vam bomo razvili, kar boste posneli na trak ali film v črno-beli in barvni tehniki. Moda Titov trg 15 najmodernejše kopalke za vsako postavo, žensko perilo, jutranje halje. Maja Prešernova 11 najnovejša pošiljka uvoženega perila: kombineže po 26 dm BABY DOOL, najlon, dolgi rokavi po 51 din ženske spalne srajce, velur acetat po 49 din ženske pižame, velur acetat po 55 din. Klub Cankarjeva 5 letne moške srajce v klasičnih in modernih modelih, moško perilo vseh kvalitet. Baby Titov trg 23 na zalogi vse, kar potrebuje vaš otrok na dopustu — obleka — perilo — igrače. Posebej opozarjamo na veliko izbiro uvoženih otroških vozičkov. Te dni opravljajo izprite inštruktorji, ki poučujejo kandidate za motorna vozila. Po nepopolnih podatkih je pri gorenjskih avto-moto društvih okrog 60 rednih inštruktorjev, ki so že aii pa še bodo delali izpite iz pedagogike, psuhologije, moto-roznanstva, praktične vožnje in testov. Vsaik inštruktor pa mora preden se prijavi za izpit iz omenjenih prodimclav, predložiti ludi potrdita o opravljenem tečaju iz prve pomoči. To je pogoj ra opravljanj« izpita. Pred dnevi smo se o oprr.iv-Ijernju iapirtov pogovarjal): s sekretarjem AMD Kranj tovarišem Mirom Hočevarjem. »Šestnajst naših inštruktorjev, razdeljenih v dve skupini, je prejšnji in ta teden že polagalo izpite v Ljubljani. Izpite so polagali skupaj z inštruktorji avto-moto društev Cerklje in Šenčur. V prvi skupini je bilo deset inštruktorjev. Od teh je eden takoj uspešno opravil izpit, Šest pa jih ima popravne izpite. Ostali trije iz prve skupine bodo lahko ponovno polagali izpite pri naslednjem terminu, za katerega pa se še ne ve, ali bo jeseni ali prihodnje leto. — V drugI skupini pa je v torek delalo Izpite 6 inštruktorjev. V tej skupini je eden uspešno opravil Izpit, štirje imajo popravne izpite, eden pa je padel. Od 16 inštruktorjev sta bila torej dva takoj uspešna, deset jih ima popravne izpite, štirje pa so padli. Kaže pa, da bodo tisti, ki imajo popravne izpite lete opravljali v začetku prihodnjega meseca.« Ker je v zadnjem času precej govoric, da inštruktorji množično padajo na izpitih, povejmo te to, da je izpit za inštruktorje veliko zahtevnejši od izpita, ki ga polaga kandidati za voznika motornega vozila. »Izpiti iz pedagogike, psihologije in motoroznanstva niso enostavni. Za motoro-znanslvo na primer niti ni primerne literature. Vsekakor pa menim, da je znanje iz teh predmetov za inštruktorja potrebno. Pa tudi sicer je Creina namerava kupiti helikopter Delavski svet turističnega prometnega podjetja Creina ii Kranja je pred nedavnim sklenil, da bo podjetje, če bo pod ugodnimi pogoji dobilo potrebna sredstva, ustanovilo posebno ekonomsko enoto imenovano helikopter. Podjetje se je že dogovorilo z republiškim sekretariatom za notranje zadeve, da kupi helikopter, ki bi rabil potrebam elektrogospodarstva, gozdne- ga gospodarstva, gorski reševalni službi, potrebam sekretariata za notranje zadeve, turističnim prevozom itd. Nosilnost helikopterja bi znašala 1000 kilogramov, ob reševanju v gorah pa bi vanj lahko namestili dvoje nosil. Moč oziroma zmogljivost helikopterja pa bi bila tolikšna, da bi lahko posredoval tudi na višini 2500 do 3000 metrov. A. t. prav, da smo končno prišli do teh izpitov. Tako bo konec različnim napakam, ki so se pojavljale do sedaj, ko je po zakonu lahko vsakdo, ki je imel tri leta vozniško dovoljenje, učil kandidate za vozniški izpit. Ne bi tokrat govoril o posledicah takšnega učenja. Povem naj le. da imamo pri avto-moto društvu Kranj 17 rednih inštruktor -vej, v zadnjih mesecih pa smo izdali samo za učenje kandidatov na kranjskem območju prek 500 L tablic. Po 1. juliju letos tega ne bo več.« »Kako pa bo po L juliju z inštruktorji oziroma opravljanjem izpitov?« »Teoretični tečaji bodo potekali normalno naprej. Za praktične vožnje pa bo tja do 10. julija, dokler tisti, ki imajo popravne izpite le-teh ne opravijo, nastala majhna praznina. Menim pa, da bo po 10. juliju ekipa inštruktorjev x izpiti več ali manj popolna in ne bo zastojev pri praktičnih vožnjah in Izpitih.« A. žalar RADOVLJICA Bled, 26. junija — Trgovsko podjetje Murka Lesce je danes v Festivalni dvorani na Bledu odprlo tekstilno modno razstavo. Razstava, ki sodi v okvir tradicionalnih razstav podjetja Murka, bo odprta čez poletno turistično sezono. Na razstavi sodeluje 25 različnih podjetij, s katerimi Murka redno sodeluje. Razstava bo odprta do 30. avgusta. A. Ž. Bled, 26. junija — V domu TVD Partizan na Bledu sta brata Pibernik zvečer odprla disco klub, imenovan Cynar klub Bled. Klub bo odprt čez poletno sezono zvečer od 20. do 2. ure. A. t. Le kdo neki so ti IjiicFe, ki mu držijo lestev? 3723 deviznih računih "m a2H ,3 >vr pri Gorenjski kreditni > j banki Parlamentarne volitve v Britaniji, ki so bile prcjš-nji teden, so prinesle poraz laburistom in agencijam za proučevanje javnega mnenja. Vse do zadnjega so bili laburisti prepričani v zmago, konservativci so se že vnaprej pomirili s porazom, strokovnjaki za javno mnenje pa so napovedali veliko zmago VVilsona in laburlstov. Optimistične napovedi so se spremenile v enega najgren-kejših porazov in eno najbolj nepričakovanih zmag. Po prvem srečanju se domači in tuji komentatorji seveda sprašujejo, kaj je pokopalo VVilsona in ponovno privedlo na oblast konservativce na čelu s Heathom. Mnogi se strinjajo, da so bile te volitve »zmaga gospodinj«. Generalni sekretar laburistične stranke Harry Nicholas pravi takole: »Kaže, da se je torijevcem posrečilo prestrašiti gospodinje s prerokbami o hudih časih, ki prihajajo in z govorjenjem o novi devalvaciji Nepričakovana zmaga funta. Te volitve bodo prišle v zgodovino kot velik triurni gospodinj«. Menda so se volivci res prestrašili naraščanja cen, precejšnje nezaposlenosti (junija je Britanija zabeležila največjo nezaposlenost po letu 1940) in groženj z gospodarsko krizo. Konservativci so vztrajno kazali na te slabosti skoraj šestletne laburistične vladavine In spretno izkoristili prednost opozicije, da pač lahko kritizira in napada, medtem ko se mora oni na vladi predvsem braniti. Razen tega je treba priznati, da položaj laburlstov ni bil lahek. Pred šestimi leti so prevzeli nič kaj blesteča dediščino konservativcev in so bili prisiljeni storiti precej nepopu- larnih ukrepov (med njimi devalvacijo funta). Objektivno so s tem sicer precej pomagali britanskemu gospodarstvu, toda na račun lastne priljubljenosti. Za laburiste je postalo že kar tradicija, da dobijo slabo dediščino, opravijo umazano delo, potem pa se morajo umakniti. Najbrž je še prezgodaj ugibati, kakšne posledice bo imela konservativna zmaga za britanski razvoj in mednarodno politiko, zlasti za pogajanja o vstopu Britanije v evropski skupni trg. Pustimo Hcath in njegovo ekipo, da se zberejo in na-pričakovanem uspehu in natančneje povedo, kako mislijo voditi britansko vladno barko. V Budimpešti je bilo v ponedeljek in torek zasedanje zunanjih ministrov članic varšavskega pakta. Pogovarjali so se o prizadevanjih za sklicanje evropske vrhunske konference o varnosti, za katero se močno zavzemajo socialistične države. Na Zahodu je ta pobuda naletela na načelno pozitiven odmev, praktično pa Zahod za tako konferenco ni navdušen, ker meni, da bi bila samo nekoristen spektakel. Ministri članic varšavskega pakta so se v Budimpešti dogovorili, da se bodo članice skupaj in posamezno še bolj zavzemale za konferenco in . skušale najti take zamisli in predloge, ki bi bili bolj sprejemljivi tudi za zahodne države. Druga večja mednarodna konferenca je bila v začetku tedna v Libiji. Tu so se sestali najvišji voditelji ZAR, Jordanije, Irana, Sirije in Libije, posebne odposlance pa sta poslala tudi Sudan in Alžirija. Na sestanku arabskih voditeljev so govorili seveda o položaju na Srednjem vzhodu, kjer kar naprej vlada stanje, ki ni ne vojna ne mir. Posebno pozornost pa so posvetili položaju v Jordaniji, ki je že nekaj dni hudo napet. Po nedavnih hudih bojih med Palestinci, ki so našli zatočišče v Jordaniji in jordansko armado, vlada trenutno negotovo premirje, ki se vsak hip lahko sprevrže v nove spopade. Palestinci očitajo Jordaniji in zlasti njeni armadi, da jih hoče onemogočiti, medtem ko druga stran pravi, da se hočejo Palestinci polastiti oblasti v državi. Spor j-3 zavzel tudi medarabski obseg, saj nekatere države podpirajo Palestince, druge pa kralja Hu-seina. Prav nič ne kaže, da bi lahko v kratkem dosegli kakšno trajnejšo rešitev. Doslej gasijo posamezne plamene, požar pa kar naprej tli. Drugonagrajena fotografija z razstave »Mladina Kranja fotografira«. Njen avtor je VITO PRETNAR IZ DIJAŠKEGA DOMA KRANJ sobota - 27. junija 1970 GLAS * 9. STKAJ* Gor in dol ob loški progi Nedeljska dirka v Škofji 'nI zaposlila samo organizatorjev, ampak tudi gostince. Ob stojnicah veletrgovine Loka, posejanih vzdolž 'ekmovalne steze, se je spričo prave poletne pripeke kar trlo prepotenih gledalcev. Žal K bankovci za 100, 50 in ceio *a 10 novih din marsikje nisi mogel kupiti ničesar, kajti prodajalcem jc zmanjkalo drobiža. Med vsemi zmagovalci je bil uspeha najbolj vesel Ne-flaec Heinirich Rosenbusch (250 ccm). On, njegova žena, ^ehaniik in časomerilec so Od sreče vili roke Ln se objemali. »Končno entkrat mu ie stroj vlekel tako kot je treba. Lansko sezono so ga •teviline okvare skoraj spravile ob živce. Koimaj smo mu vtepli v glavo, da so bo enkrat tudi njemu obrnilo na bolje,« mi je pripovedoval Heinrichov prijatelj Dieter. ^dor čaka, dočaka. Italijana Parlottija, zmagovalca dirke motorjev do 50 Ccm in drugouvrščenega v razredu do 5C0 ccm, po kontnem tekmovanju ni bilo •hoč naj I i. šele čez dobre pol ^re je prilezel iz kombija Poročevalcev RAI (italijanski 1 ^adlo), kjer so mu ,rcporter-31 temeljito izprašali vest. potešena radovednost. Dirka za nagrado Jugoslavije — Loka 70 je minila brez večjih nezgod, če odštejemo rahel padec Billija Nelsona (Anglija), ki je med dirko motorjev do 500 ccm zaradi prevelike hitrosti zle-tel v balo slame (brez posledic) in skok s proge jugoslovanskih prikoličarjev Cernjaviča in Klanfarja, ki sta obtičala v travi ob cestišču, jo je še najhuje skupil Belgijec McGunk. 2e kmalu po startu v kategoriji do 250 ccm smo opazili, da možakar vozi nekam negotovo. V četrtem krogu je na tra-škem zavoju »pozabil« zaviti, trči! ob ograjo in se skotr-Ijal čez betonski rob. Redarji so ga vsega omotičenega odpeljali v bokse, kjer je dežurni zdravnik dr. Košir ugotovil: sončarica in vročinski kolaps. V tolažbo so mu prireditelji izplačali celotno štartnim). Prva žrtev dolgega, vročega poletja. Največ je v Skofji Loki zaslužil Novozelandec Ginger Mollov. Za porušen absolutni rekord proge so mu »poklonili« 5000 din, 900 din je dobil za zmago v razredu do 500 ccm, 500 din za kategorij s ki rekord, 300 din pa za peto mesto v razredu do 250 ccm. K temu moramo prišteti še 4000 din štartnine, kar znese skupaj točno 1 milijon 40 tisoč starih dinarjev. Menda bo ves denar zapravil v Jugoslaviji. 1. G. Fotoreporterjeva kamera Je ujela enega Izmed redkih padcev. Z njim si je Nemec Siegfrled Mohringer zapravil odlično uvrstitev v kategoriji motorjev do 125 ccm. — Foto: F. Perdan Na Voglu smuka — na jezeru kopalci Zaradi slabega vremena so se v Bohinju priprave na glavno sezono za en mesec premaknile. Zakasnila so se dela na popravilu ceste. Le ta je sedaj zakrpana, vendar valovita, kot druge gorenjske ceste, ki jim zima ni prizanesla. Pa tudi urejanje parkov in potov je moralo letos dlje počakati, kot prejšnja leta. Sicer pa Bohinj v prvih letošnjih mesecih ni bil prazan. Nasprotno. Na Voglu in v hotelih so zabeležili precej večji obisk kot lani. Kar za 15 odstotkov se je povečal obisk pa tudi promet. Tudi pred dnevi je bilo V Bohinju zelo živahno. V hotelih je bilo precej gostov iz Holandije, največ pa je bilo šolskih skupin. Ko smo se pogovarjali z. vodjem žičnic Andrejem Sežunom, nam je povedal, da tako ugodne spomladanske smuke na Voglu ne pomni. Kaže, da se bodo ljubitelji dilc lahko smučali tja do srede glavne bohinjske turistične sezone. — Jezero, ki je v teh dneh najvišje in tudi še precej hladno, pa je že privabilo prve kopalce. Po večini so bili to gostje iz Holandije. Sicer pa so se bohinjski turistični delavci med pripravami, na sezono precej ukvarjali še z enim vprašanjem: Razpravljali so o osnutku urbanističnega načrta za Bohinj, ki ga jc občinska skupščina sprejela minulo sredo. »MI smo se ves čas zavzemali za koncentracijo turističnih objektov v Rlbčevem lazu in Stari Fužini. Tako bi bila upravičena tudi vlaganja v infrastrukturo. Bili pa Vsa svetovna elita na novi progi Komaj so jekleni konjički Svetovnih popotnikov — dirkačev utihnili po nedeljski torki v Okolji Loki, pa so v Kamniku na vrsti še zadaje priprave za Nagrado Kamnika 1970. kjer bodo dirkači spet preizkusili svojo Sposobnost in hitrost njihovih motorjev. V ponedeljek So v mesto pod Malim in starim gradom že prispeli I*M tekmovalci in si svoja začasna bivaktl-a uredila v ^o-kampingu ob kopališču v Mekinjah. Vozači so sem Prispeli takoj za tem, ko so Pospravili »šila in kopita« po dirki v Skofji Loki. Naj takoj v začetku pove-**>o eno največjih zanimivosti tedenske dirke v Kamniku; t*rganizator — avto-moto dtrtištvo Kamnik, ki tirna že dolgoletno tradicijo pri orga-kiziranju hitrostnih dirk — 86 je letos odločilo za povsem **>vo, spremenjeno tekmovalko progo, ki bo kar 5 km daljša od dosedanje. Proga °o namreč dolga 7 km. Potekala pa bo od tovarne Svil •^a Bakovniku, kjer bo start, v smeri proti mestu, kjer bo pri bencinski črpalk: pred samopostrežno trgovino zavt-la levo proti cesti Kamnik-Kranj. Pred železniško'progo se priključi na omenjeno cesto in po njej pelje do konca Podgorja, kjer zavije ponovno na levo po Korenov i poti do Duplice in tu ponovno po Ljubljanski cesti v smori proti Kamniku. Tekmovalci v kategorijah 50 ccm, 125 in prikolic bodo morali prevoziti 7 krogov — vozijo namreč levi krog — ali 49 km, dirkači kategorij 250, 350 in 500 ccm pa bodo morali prevoziti krog več ala 56 km. Ker so organizatorji pripravnih daljšo progo, jim je omogočeno, da bo v posa-meznijh kategorijah startalo precej več tekmovalcev kot na prejšnji progi. Tako bo v kategoriji do 50 ccm po dosedanjih prijavah vozilo 29 tekmovalcev, v kategoriji do 125 devet intrideset, do 250 ccm sedemintrideset, do 350 ccm osemintrideset, do 500 devetindvajset in v kategoriji prikolic sedemnajst tekmovalcev. Torej, na nedeljski } dirki lahko pričakujemo prek ' 200 tekmovalcev iz 21 držav, ! med njimi poleg vseh zna-! nih imen svetovnega moto j športa, ki se potegujejo za točke na svetovnih in evropskih prvenstvih, tudi znane in odlične dirkače iz Madžarske in Češkoslovaške. Organizacijski komite jc za najboljše tekmovalce poleg običajne startnime, ki jo prejmejo vsi tekmovalci, pripravil tudi denarne nagrade, tekmovalcu, ki pa bo postavil absolutni rekord proge, pa so kot Nagrado Kamnika namenili 3000 din. Pričakovati je, da bodo v nedeljo potolčeni vsi dosedanja kategorij ski rekordi stare proge, saj je ta proga precej hitrejša in z daljšimi ravnimi odseki. Seveda pa ni dvomiti, da ne bo potodčen tudi absolutni rekord proge, ki sta ga .dani dosegla Italijan GAlberto Milani in Švicar Gy-la Marsovskv Njun rekord znaša 116,128 km na uro. smo tudi proti gradnji vikendov v Ribčcvcm lazu in v U kancu. Za naprej, ko bo sprejet urbanistični načrt, pa menimo, da je čimprej treba izdelati zazidalne načrte za Ribčev laz, Staro Fužino in Bohinjsko Bistrico,« pravi tajnik turističnega društva Bohinj Cene Resman. Glavna turistična sezona se bo v Bohinju začela po napovedih Bohinjcev v začetku julija in če bo vreme ugodno, bo trajala do konca avgusta. Za ta čas pa so vsi hoteli tako rekoč že polno zasedemi. Do takrat bosta končani tudi depandansi hotela Pod Voglom in depen-dansa hotela Jezero — Bolile-vue. Gradnja turtstično-po-slovnega centra pa se je malo zavlekla in kaže, da bo center odprt 1. avgusta. Najprej pa bo v novem centru začela poslovati pošta. Ko smo poprašali po prireditvah, so nam povedali, da bodo razen tradicionalnih pripravili 27. in 28. junija prijateljsko srečanje ribičev. To bo tekmovanje ribičev, združeno s piknikom in družabnim večerom. Skrbno pa so se letos pripravili tudi organizatorji različnih izletov. Turistične agencije, ki bodo letos poslale turiste v Bohinj, bodo skupaj z njimi poslale tudi turistične vodnike. Ti pa bodo prirejali izlete v razne kraje Slovenije. Pa tudi podjetje Trans-turist bo prirejalo redne izlete za goste. Kaj pa cene? Penzionske cene so bile že lani določene. Zal vsi po vrsti ugotavljajo, da se kljub povečanemu obisku zaradi podražitev ne bodo mogli izogniti slabemu poslovnemu uspehu. Vseeno pa se je turističnemu društvu oziroma lastnikom zasebnih sob uspe-to dogovoriti s hoteli v Bohinju, da bodo gostje, ki bodo ostali dlje kot tri dni v zasebnih sobah, lahko dobili j kosilo in večerjo v hotelu za j 32 dinarjev. Seveda pa se bo- do tako kot povsod tudi tu precej povečale cene jedi oziroma, storitev po naročilu. »Je že tako. Vsem in povsod se ne da ustreči. Bohinj je zaenkrat morda bolj zanimiv za izletniški kot za stacionarni turizem. Vendar upamo, vsaj glede cen, da bodo gostje zadovoljni in kolikor toliko tudi ml.« Precej težav pa imajo v Bohinju zaradi slabo urejeno komunalne službe. »Bohinj bi moral imeti svoje komunalno podjetje. Krajevna skupnost s sredstvi, ki jih ima vsako leto, ne more vsega podelatl. Zbrano turistično takso pa tudi ne moremo v celoti porabiti za komunalna dela. Letos je turistično društvo prevzelo oskrbo nad urejanjem par. kov, čiščenjem obcestnih Jaškov, signalizacijo itd. Mislim, da to nI v celoti naša dolžnost, saj nismo komunalna služba,« pravi tajnik turističnega društva. Čimprej pa bi bilo na tem področju treba urediti tudi planinske poti. Mnogi ljubitelji gora si prav Bohinj izberejo za izhodiščno točko v gore. Markacije na planin-stkih poteh pa so obledele ali pa jih sploh ni. Pravijo, dar planinske organizacije nimajo denarja. (!) Sodeč po napovedih bo torej turistična sezona v Bohinju (po obisku) boljša od lanske. Ljubitelji smučanja se bodo lahko podali na Vogel (na zadnji del Sije), v doUiimi so hoteli in turistično društvo poskrbeli za vrsto prireditev, ob jezeru pa so uredili nove pomole. Tod bo na voljo 35 čolnov; 30 navadnih in pet z elektromotorji. A. 2alar mm ^*&&ŠBlmladinska knjiga* mmm mM že v 45 knjigah V /birki IZBRANO DELO KARI.A MAYA je izšlo doslej že 30 knjig v skupni nakladi 450.000 izvodov. Na posebno željo bralcev je založba dopolnila 30 knjig s 15 novimi knjigami četrtega letnika. V njih so izbrane razburljive, napete in dinamične zgodbe, katerih prizorišča so Afrika, Bližnji vzhod in Balkan. Doslej so izšle že knjige: Prvi letnik: VINETOU 1., 2. in 3. knjiga, VINETOUJEVI DEDIČI, ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU, OLD SUREHAND L in 2. knjiga NA RIO DE LA PLATI, V KORDILJE-RIH, PETROLEJSKI KRALJ Drugi letnik: GRAD RODRIGANDA, PIRAMIDA BOGA SONCA, BENITO JUAREZ, SMRT CESARJA MAKSIM1LJANA, LOVEC JASTREB.J1 KLJUN MED JASTREBI, MEŠA-NEC, INKOVA OPOROKA, KARAVANA SU2NJEV, STEZOSLEDEC Tretji letnik: KAPITAN KAJMAN, TUJEC IZ INDIJE, NA TUJIH STEZAH. CRNI MOŽ IZ GOZDA, GOZDNI STRAH, DERVIŠ, V DOLINI SMRTI, SOBOLJAR IN KOZAK, GOSPOD IN KOVAČ, OTOK DRAGULJEV V četrtem letniku bodo izšle naslednje knjige: PO PUŠČAVI MAHDI PO DIVJEM KURDISTANU V SUDANU IZ BAGDADA V ISTAMBUL GRAD NA PEČINI V GORAH BALKANA KROGARBEJ PO DEŽELI ŠKIPETARJEV SATAN IN IŠKARJOT ŽUTI v MEKI LOVCI NA SUŽNJE PRI BABILONSKIH RAZVALINAH V KRALJESTVU SREBRNEGA LEVA PRIVLAČEN ZUNANJI IZGLED ZBIRKE BO V OKRAS VSAKI KNJIŽNI POLICI, BRANJE PA PRIJETNO RAZVEDRILO! Knjige so vezane v trpežno umetno usnje, naslovne strani so opremljene z barvnimi ilustracijami in tiskane v zlatotisku. V vsaki knjigi je zemljevid dežel, po katerih so potovali Mavevi junaki. Format knjig je 17 X 10,5 cm. Knjige so natis-nenc na brezlesnem papirju. Naročniške cene in prodajni pogoji za posamezne le^iike: 1. letnik — 10 knjig — 250 din (5 obrokov po 50 din) 2. letnik — 10 knjig — 250 din (5 obrokov po 50 din) 3. letnik — 10 knjig — 250 din (5 obrokov po 50 din) 4. letnik — 15 knjig — 450 din (9 obrokov po 50 din) Posamezne knjige so znatno dražje. ČE NAROČITE KOMPLET — 45 KNJIG IZBRANEGA DELA KARLA h.aya, ga lahko odplačate v 24 ZAPOREDNIH MESEČNIH OBROKIH PO 50 din. Pri nakupu več posameznih letnikov (ne kompletne zbirke) se obroki seštevajo. Zbirko IZBRANO DELO KARLA maya lahko naročite v vseh knjigarnah, pri zastopnikih in poverjenikih na šolah in v podjetjih ali pa pri Oddelku za direktno prodajo založbe Mladinska knjiga v Ljubljani, Titova 3 s spodnjo naročilnico. NAROČILNICA G - 1 Ime in priimek .............................................................................................._ Natančen naslov ............................................'...................................„........... Naročam IZBRANO DELO KARLA maya in sicer: □ komplet 45 knjig za 1.200 din □ 1. letnik — 10 knjig za 250 din □ 2. letnik — 10 knjig za 250 din □ 3. letnik — 10 knjig za 250 din □ 4. letnik — 15 knjig za 450 din Pocrnite ustrezni kvadratek! Vsoto ............................................... bom poravnal (a) — naenkrat — v ....................... rednih mesečnih obrokih po ................................ din. S plačevanjem bom pričel(a) takoj po prejemu računa in položnic na tekoči račun založbe Mladinska knjiga, Ljubljana, 501-1-30/1. Datum:........................................................................ Podpis: ........................................................................... V sredo popoldne je bilo na Titovem trgu v Kranju že tradicionalno tekmovanje predšolskih otrok iz kranjskih vrtcev in Šenčurja v spretnostni vožnji s skiroji in kolesi. Zatiraj m o krompirjevo plesen Krompirjeva plesen je poznana v Evropi že od sredine 19. stoletja. Od takrat da-}je povzroča pridelovalcem krompirja vsako leto večjo ali manjšo škodo. Izredno ugodni pogoji za plesen so nastopili ravno letos. Površine krompirja, posebno zgodnjih občutljivih sort, so v takem vremenu lahko uničene v nekaj dneh. Bolezenska znamenja opazimo na listih, listnih peci jih, na steblu in kasneje na gomoljih. Na listih so pege najprej rumenkaste in potem potemnijo. Na robu peg o-pazimo v vlažnem vremenu ali zgodaj zjutraj belo prevleko, kjer so trosi gljive, s, katerimi se plesen širi. Bole/en pride tudi na gomolje. V dežju se trosi gljive izpirajo iz oime v zemljo in tu okužijo oziroma napadejo gomolje. Na gomoljih spoznamo krompirjevo plesen ali fitortoro po večiii, a.li manjših svinčeno sivin, rahlo vdr-tih pegah na kožici. Močneje napadeni gomolji v skladišču propadejo, manj napadeni gomolji, ki jih posadimo, so na polju nevarna žarišča infekcije, iz katerih se bolezen širi dalje. Ko nastopijo pogoji za pojav bolezni, oziroma ko opazimo začetna j znamenja krompirjeve plesni, j površine škropimo. V naših pogojih škropimo vsako leto, j le nevarnost širjenja je v nekaterih letih močnejša, zato v takih letih škropimo večkrat. Antifitoftorna služba, ki napoveduje čas škropljenja proti krompirjevi plesni ali f.itoftori, objavlja to že nekaj let v radiu in dnevnem t i siku. Najvažnješe je prvo škropljenje proti plesni. Predvsem pa je potrebno takoj im te meljiito škropiti tisto mesto na krompirjevi površini, kjer opazimo bolezen najprej. To so prva žarišča bole/.ni, od koder prodira glivica naprej. Letos nikakor ni dovolj samo eno škropljenje, temveč to ponavljamo vsakih 7 do 10 dni. Za škropljenje proti plesni so na razpolago že zelo učinkoviti fungicidi, s katerimi, če jih uporabljamo v pravem času, ohranimo zelen krompir do izkopa, že dolgo časa so znani bakrovi pripravki, ki se dobro lepijo na zelene dele rastlin in imajo u-čimek precej časa. Bakrovega apna 50 potrebujemo 6 kg za en« škropljenje onega hektarja. Bakrovo apno 25 ima 25% bakra in ga potrebujemo 10-12 kg na hektar. Bakrov pripravek je tudi cupra-blau, ki ga uporabljamo 5-6 kg na hektar. Cuprablau Z je kombinacija bakra iin cinka in ga rabimo 4 k* na hektar. Kombinacija bakra in o;nka je tudi pripravek tio-zin A. Za eno škropljenje potrebujemo 4-5 kg pripravka. Hora fitoran je novejši kombiniran fungicid na osne vi bakra in cinka. Za 1 hektar ga potrebujemo 4 kg. Pripravek duter priporočamo predvsem proti plesni na g°* moljih, in to zlasti poznih sort, ki imajo gomolje občutljive na fitoftoro. Za onO škropljenje rabimo 1,5 kg pripravka. Pripravek dithanć M-45 je kombinacija mangana in aktivnega cinka nn ima zelo dober učinek na krompirjevo plesen. Za 1 hektat ga potrebujemo 2-3 kg. H. J. i/i |GLAS| Bij) Radio pošti — 20.05 Mozart in Beethoven — 21.00 V korak s časom — 21.45 Z jugoslovanskih festiivalov jazza — 22.15 Ljudje med seboj — 22.25 Iz manj znane operne literature — 23.00 Dvoje domačih koncertov — 23.55 Iz slovenske poezije. SREDA 1. JULIJA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 925 Z norveškim pihalnim orkestrom — 9.45 Skladatelji mladini — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Nekaj odlomkov iz opere Deseti brat — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 S koncertnim orkestrom Percv Faith — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Majhen recital vol-nista Srečka Zalokarja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.10 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.45 Kulturni globus — 19.00 1-a.hko noč, otroci — 20.00 Simfonični koncert orkestra Zagrebške filharmonije — 21.35 Za vsakogar nekaj — 22.15 Z festivalov jazza — 23.15 Zabavni zvoki iz studiov- Radia Ljubljana, Beograd in Zagreb. Drugi spored 14.05 Majhni ansambli v plesnih ritmih — 14 30 Priljubljene popevke — 15.00 Z velikimi orkestrom Franck Pourcel — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.35 Z orkestrom Paula Kuhna — 18.00 Vaši pevci iz preteklosti — 18.40 Orkester Bert Kacmpfert igra za ples — 19.00 Panorama zabavne glasbe ■— 20.05 Slovenske narodne pesmi — 20.30 Na mednarodnih kri/.pot jih — 20.40 Konpertanti - gostje simfoničnega orkestra Tored 14.05 Zabavni zvoki — 16.40 Sobotni mozaik — 17.35 Nas podlistek — 17.50 Z orkestrom Johnnv Douglas — 18.00 Pisana pailata zabavne Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 513-1-135 — Telefoni: redakcija 21-835 21-860, uprava lista, ma-looglasna in naročniška' služba 22-152. — Naročnina: letna 32 polletna 16 din, cena za eno številko 50 parai Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10*/« popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo glasbe — 18.40 Iz arhiva zabavne glasbe —■ 19.05 Prijeten večer ob popevkah in pisanih melodijah — 20.05 Svet in mi — 20.20 Zbor Rigerja VVaignerja — 20.45 Večer s klarinetistom Miho Gunzkom — 21.45 Operni koncert — 22.15 Okno v svet — 22.30 Od Bacha do Straviuiskoga — 23.55 Iz slovenske poezije. NEDELJA 28. JUNIJA 4.30 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalec — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.45 Skladbe za mladino — 9.05 Koncerti iz naših krajev — 10.05 še pomnite tovariši — 1025 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za ! tuje goste — 12.00 Na današ- I nji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov — 14.05 Priljubljene melodije s pevci in Pihalnim orkestrom — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Tipke in godala — 15.05 Iz opernega sveta — 16.00 Zabavna radijska igra — 16.29 Ob popevkah in zabavni glasbi — 17.00 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 2220 Igramo za ples — 23.15 Jazz za vse. Drugi spored 9.35 Glasbena srečanja — 11.35 Svetovna reportaža — 11.50 Nedeljski simfonični koncert — 1335 Popevke za prijetno popoldne — 14.00 Z orkestrom Kurt Edolhagen — 14.35 Radi ste jih poslušali — 15.00 Izletniški kažipot — 16.35 Sem ter tja po Madridu — 17.00 Plesni zvoki — 18.00 V svetu operetnih melodij — 13.30 Popevke za vas — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Iz glasbenih revij — 20.05 športni dogodki dneva — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Iri-ljubljena koncertna glasba — 21.45 Jara ob 21.45 — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih — 23.55 Iz slovenske poezije. PONEDELJEK 29. JUNIJA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.25 Dvajset minut z orkestrom Max Gregor — 9.45 Počitniški pozdravi —• 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Pesmi moje domovine — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Operetne melodije — 1435 Naši poshišaloi čestitajo in pozdravljajo — 15.40 S koncert- nim orkestrom Mantovani — 16.00 Vsak dan za vas — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Signali — 18.45 Naš podlistek — 19.15 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča — 20.00 Glu-mači — opera — 2120 Melodije za vas — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Popevke iz studia Radia Zagreb — ! 23.40 Za ples igra orkester Billy May. Drugi spored 14.05 Majhni ansambli — vedri ritmi — 1430 Popevke z angleškega otoka — 15.00 Z orkestrom Paul Mauriat — i 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Z revijskim ' orkestrom David Rose — j 18.00 Vaši pevci — vaše melodije — 19.05 Ponedeljkova glasbena skrinja — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 Za ljubitelje starejše glasbe — 21.45 Iz repertoarja komornega zbora RTV Ljub- j ljana — 22.15 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 22.30 Recital pianista Johna Ogdona — 23.55 Iz slovenske poezije. TOREK 30. JUNIJA 8.10 Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.25 Slovenske narodne v priredbi Danila Bučarja — 9.45 S Pihalnim orkestrom Vzhod-nonemškega radia — 10.15. Pri vas doma — 11.00 Turislčni napotki za tuje goste — 72.00 Na današnji dan — 12.10 Igra pianistka Dubravka Tomšič-Srebotnjakova — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Lepe melodije — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Mladinska instrumentalna glasba — 14.25 Mladinska odaja Na poti s kitaro — 14.40 Prijetni zvoki z orkestrom Peter Nero — 15.40 Arije iz opere Hoffman-novc pripovedke — 16.00 Vsak dan za vas —■ 17.10 Popoldanski koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana ~-18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 V torek nasvi-denje — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kumra — 20.00 Prodajalna melodij —-20.30 Od premiere do premiere — 21.25 Majhen koncert lahke glasbe — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.05 Literarni nokturno -— 23.15 Popevke iz studia radia Beograd — 23.40 Za ples igra orkester VVemer MuHer. Drugi spored 14.05 Melodije s pop ansambli — 14.30 S popevkami po svetu — 16.40 Melodije za vsakogar — 1735 Z orkestrom Norrie Paramour — 18.00 Vrtiljak s popevkami — 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Melodije po ČETRTEK 2. JULIJA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.25 S Pihalnim ansamblom bratov Avsenik — 9.45 Filmske melodije — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Opoldanski intermezzo z godali — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Lahka glasba —- 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mladih grl — 1425 Iz repertoarja orkestra Melachrino — I 15.40 Skladbe sodobnih skladateljev — 16.00 Vsak dan za vas —• 17.10 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in 14.05 Revija zabavne glasbe — 16.40 Popoldne ob sprejemnikih — 17.35 Ples z majhnimi ansambli — 18TK) Popevke evropskih dežel — 18.40 Melodije za razpoloženje — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Igramo za vas — 20.05 Od premiere do premiere — 20.53 Pi-va knjiga Dcbussvjevih Preludi-jev — 21.45 Frankfurtski glasbeni večeri — 23.25 Godalni kvartet št. 2 — 23.55 Iz slovenske poezije Za večjo prometno varnost Televizija SOBOTA 27. JUNIJA 16.25 Obzornik (RTV Ljubljana) — 16.30 Finale za atletski pokal Jugoslavije (RTV Beograd) — 18.17 Mala čarovnica — mladinska igra, 19.20 Sprehod skozi čas, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Mož s kolesom — baletni musical, 21.20 3-2-1, 21.25 Skrivnosti morja — 21.50 Močnejše od življenja — serijski film — 22.50 TV kažipot (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb — 20.30 Spored italijanske TV. NEDELJA 28. JUNIJA 9.00 Madžarski TV pregled {RTV Beograd) — 9.30 Poročila, 9.35 Po domače z ansamblom Borisa Kovaoiča (RTV Ljublijana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Mozaik — 10.50 Otroška matineja — 11.40 TV TV kažipot (RTV Ljubljana) — 12.00 Festival orkestrov JA (RTV Sarajevo) — 15.20 Košarka za pokal Radivoje Korača (RTV Zagreb) — 16.45 Atletski finale za pokal Jugoslavije (RTV Beograd) — 17.45 Zbor slovenskih pionirjev na Pokljuki — 18.15 Šerifov sin — ameriški film — 19.45 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 20.35 Pred Adamom- — oddaja iz cikla Nabrežje (RTV Ljubljana) — 21.20 Videofon (RTV Zagreb) — 21.35 športni pregled (JRT) — 22.05 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 22.10 TV dnevnik — 22.40 Atletski finale za.pokal Jugoslavije (RTV Beograd) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV. PONEDELJEK 29. JUNIJA 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.50 Lut- kovna oddaja (RTV Zagreb) — 18.15 Obzornik — 18.30 Fantje v škornjih — 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 19.05 Muzi korama (RTV Zagreb) — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 3-2-1 — 20.35 Ločitev — francoska TV igra — 22.00 Človek s kamero — 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Večerni zaslon (RTV Sarajevo) — 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 Lutke — 18.15 TV vrtec — 18.30 Znanost — 19.00 Propagandna oddaja — 19.05 Glasbena oddaja — 19.50 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Spored italijanske TV. [iT: 30. JUNIJA 17.45 Jure slon, 18.00 Risanka — 18.15 Obzornik 18.30 Z Lojzetom Slakom Na Trški gori, 19.00 Mozaiik — 19.05 športna redakcija — 19.25 Ali je leva roka enakovredna desni — 19.30 Male trofeje za slovo — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 3-2-1 — 20.35 Sekira — itali-jansko-rom unski film — 22.05 Veliki orkestri BBC... Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila' 17.30 Kronika — 17.45 Propagandna oddaja — 17.50 Risanka — 18.05 Mali svet — 18.30 Telesport, 19.00 Propagandna oddaja — 19.05 Narodna glasba (RTV Zagreb) — 19.20 TV pošta (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV. < SREDA L JULIJA 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.40 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 17.45 Boks Jugoslavija : ZDA (RTV Beograd) — 19.45 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 3-2-1 — 20.35 Monitor — 21.35 Srečni metulj — mladinska oddaja — 22.00 Mednarodni jazz festival v Ljubljani — 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Kronika — 17.45 Propagandna oddaja — 17.50 Zaklad kapetana Parangala — 18.30 Turizem — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) 19.05 Glasbena oddaja (RTV Skopje) — 19.20 Skrivnosti GORENJSKI MUZEJ KRANJ — V Mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturno-zgodovinska in umetnostno-zgodo-vinska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši razstavlja akad. slikar Jure Cihlaf. V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na ogled republiška zbirka: Slovenska žena v revoluciji in razstava Industrijski pejsaž akad. slikarja Ljuba Ravnikarja. V II. nadstropju je odprta etnografska razstava Planšarska kultura na Gorenjskem, v pritličju pa razstava kiparskih del Petra Jovanoviča. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji v isti stavbi razstavlja computersko grafiko akad. slikar Edvard Zaje iz Trsta. V kleti razstavlja v okviru Galerije mladih slikar Franc Jagodic. Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. morja — 19.50 TV prospekt — 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV. ČETRTEK 2. JULIJA 14.00 Teniška tekmovanja moških posamezno (Evrovizija) — 17.45 Otroški spored — 18.15 Obzornik — 18.30 Risanke in še kaj — 19.00 Mozaiik — 19.05 Enkrat v tednu — 19.20 Melodije iz Brašove — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 3-2-1 — 20.35 Mali oglasi — 21.15 Kulturne diagonale — 21.45 Mannix — serijski film — 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila — 17.30 Kronika — 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Primožev dnevnik (RTV Sarajevo) — 18.30 Narodna glasba — 19.00 Propagandna oddaja — 19.03 Zgodba o letalu (RTV Zagreb) — 19.20 Marty Feldman (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored itali-jamske TV. PETEK 3. JULIJA 14.00 Teniška tekmovanja moških parov (Evrovizija) — 17.50 Sebasticm in odrasli — serijski film — 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana) — 18.30 Mladinski klub (RTV Za-greb) — 19.00 Propagandna medigra — 19.05 Glasbena medigra — 19.15 Plamen — iz cikla posvečenega 50-let-nici ZKJ — 19.45 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 3-2-1 — 20.35 Jutro — jugoslovanski fiilm ... Malo jaz, malo ti . . . Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 1720 Poročila — 17.30 Kronika — 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Čarobni vlak — 18.30 Mladinski klub — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Oddaja ob dnevu borca (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV. Tržni pregled v Kranju Solata 3 do 4 din, špinača 5 do 6 din, korenček 5 do 6 din, sliive 4 do 5 din, pomaranče 5 dim, limone 5 din, česen 12 din, čebula 4 do 5 din, fižol 5 din, pesa 4 do 5 din, kaša 3 do 4 din, ajdova moka 5 diin, koruzna moka 3 din, surovo maslo 15 do 16 din, smetana 10 din, orehi 24 din, klobase 6 din, sir skuta 5 do 6 din, kislo zelje 3 do 4 4?im, kumare 7 din, zelje v glavah 2 do 3 din, koleraba 3 din, fige 7 do 8 din, cvetača 6 din, jagode 6 do 7 din za kg, jajčka 0,50 do 0,60 din, novi krompir 2 do 5 din za kg. Uporaba luči v prometu Zmanjšana vidljivost zaradi neugodnih vremenskih ali drugih razmer, zaradi katere je voznik dolžan imeti prižgane luči za označevanje vozila ali po potrebi tudi ustrezne luči za osvetljevanje ceste, je takrat, kadar voznik zaradi megle, snega ali dežja ali zaradi tega, ker pelje skozi predor ali skozi gost prah, dim, ne more jasno razločevati drugih udeležencev v prometu na razdalji najmanj 200 m na odprti cesti, oziroma na razdalji 100 m v naselju. V megli pa mora voznik motornega vozila imeti ves čas prižgane srednje luči za osvetljevanje ceste ali posebne luči za meglo. Na priklopnem vozilu morajo biti prižgane predpisane luči istočasno kot na vlečnem vozilu, zadnja luč za označevanje vozila pa mora biti prižgana na zadnjem priklopnem vozilu. Voznik motornega vozila mora namesto dolgih luči za osvetljevanje ceste prižgati zasenčene luči: 1. Pred srečanjem z drugim motornim vozilom, ki mu prihaja nasproti, vselej pa, ko prižge voznik tega vozila namesto dolgih srednje luči, ali ko z menjavanjem luči opozarja, da ga dolge luči motijo, ali na razdalji najmanj 200 m. 2. Pred srečanjem z vprežnim vozilom, kolesom ali drugim vozilom in sicer na razdalji, za katero oceni, da z lučmi svojega vozila slepi voznika, ki prihaja nasproti. 3. Kadar vozi za drugim vozilom na razdalji manj kot 100 m. Voznik motornega vozila ne sme uporabljati dolgih luči za osvetljevanje ceste, kadar izven naselja jasno vidi druge udeleženec v prometu v razdalji najmanj na 200 m in v razdalji najmanj na 100 m v naselju. Ce vozi vozilo po avtomobilski cesti ali po cesti, ki je rezervirana za promet motornih vozil, mora imeti prižgane srednje luči za osvetljevanje ceste, ki je toliko osvetljena, da jasno vidi udeležence v prometu v razdalji najmanj na 200 m izven naselja in v razdalji najmanj na 100 m v naselju. SOBOTA Kranj — ob 19. uri na letnem kopališču prijateljska vaterpolska tekma med Ljubljano in Triglavom. — Vstopnine ni! Kranj — Ob 17. uri na stadionu Stanka Mlakarja atletsko kvalifikacijsko tekmovanje za nastop na kriteriju mest. Naklo — Ob 15.30 na roko- mestinem igrišču tekmovanje štirih domačih ekip v malem nogometu. škofja Loka — Ob 19.30 na košarkarskem igrišču v Puštalu gorenjski derbi SKL Kroj : Triiglav. NEDELJA Bled — Ob 9. uri s startom prod hotelom Krim kolesarska dirka za prvenstvo Gorenjske na progi Bled— Bohinj. Naklo — Ob 9. uri tekmovanje judoistov, ob 15. uri svečana otvoritev novega rokometnega igrišča z nastopom pionirjev osnovne šole Naklo. Kamnik — Ob 14. uri tradicionalne mednarodne cest-nohlt rastne dirke za veliko nagrado Kamnika. —dh .44 r Rešitev nagradne križanke 1. OREHEK, 7. OMEMBA, 12. DEGOLIST, 14. PLAZ, 15. AN, 16. PEKTIN, 18. ALI, 19. KER, 21. KLO, 22. EŠKOL, 24. SIRTA, 26. ARSAK, 27. KATAR, 28. BRV, 29. ROD, 31. ANT, 32. ORATOR, 35. VI, 36. OSEL, 38. AKUZATIV, 40. SARKOM, 41. RADEČE. Rešitve nam je poslalo 67 reševalcev. Od teh so bili izžrebani naslednji: 1. nagrado 30 din prejme IVANKA TAUĆAR, GORICE 43, p. Golnik, 2. nagrado 20 din MATJAŽ FRIŠKO-VEC, Kranj, Smledniška 60/b, 3. nagrado 10 din pa prejme ALBIN URH, Bohinjska Bistrica 195. Nagrade vam bomo poslali po pošti. Nag radna križanka VODORAVNO: L športna igra z lesenimi kroglami in kladivi, 7. ime književnika Vraza, 13. priimek in Ime slov. slikarja osnovatelja slov. impresionizma (1869—1943), 15. mesto ob reki Temzi, znano po univerzi, 16. japonski denar, 27. želatina iz alg, 18. razsvetljenec, 21. ime slavie pevke iz Peruja Sumac, 22. kratica za goro v zemljepisnih pojmih, 23. kem. znak za silicij, 24. italijanski spolnik, 26. začetek azbuke, 27. grški bog vetrov, 29. nekdanji lahko oborožen vojak, pešec, 34. glas, ton, 36. manjša reka v Italiji, ki se izliva v Jadransko morje, 37. hrvatska filmska igralka Inge, 39. pogosta dejavnost današnjega časa, kar je postalo v nekaterih državah že navada, 42. sol ocetne kisline, 43. prebivalec države na Bližnjem vzhodu. 1 1 ■i 'j i 8 0 10 . II 12 13 w 15 m J 1? 18 19 m 21 22 BES ■ M m t 21 29 30 31 33 34 35 M ■ : 38 39 '.0 41 42 43 NAVPIČNO: 1. prislov kraja, 2. visoka gora med Jelovico in bohinjsko kctlino, 3. ograja za svinje, 4. stožčastl del kakega stroja, 5. pripovedna pesem, 6. proge, 7. plaha gozdna žival, 8. kem. znak za titan, 9. medmet, 10. madžarski politik, ki je bil leta 1958 obsojen na smrt in ustreljen (Imre, 1896— 1958), 11. razni predmeti, drobnarija itd., kar prodajajo na »štantih«, 12. odsev nečesa, 14. vojaška stopnja, 19. vrsta sovjetskih letal, 20. pod, 22. plača (po času), 25. trnek, 28. glavno mesto afriške države Togo, 30. večanje, razvoj, 31. pripadnik baltiškega naroda, 32. neumni, bedasti, 33. srbski politik in zdravnik, ki je sodeloval pri atentatu na kralja Milana (Mihajlo, 1855—1905), 35. geometrijski pojem, 38. reka v južni Angliji, 40. kem. znak za natrij, 41. ploskovna mera. O Rešitev pošljite do srede, 1. julija na naslov: Glas, Trg © revolucije 1, Kranj, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: e L: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. KitlO Kranj CENTER 27. junija amer. barv. film SAM WHISKY ob 16. in 20. uri, premiera amer. barv. filma MAROKO 7 ob 22. uri 28. junija amer. barv. film SAM WHISKY ob 15. in 17. uri, angl. barv. CS film NA TEBI JE VRSTA, DA UMREŠ ob 19. uri, premiera amer. barv. CS filma KORAKAJ, NE TECI ob 21. uri. 29. junija premiera špan. barv. filma SOJENJE NEKI ZVEZDI ob 16., 18. in 20. uri 30. junija špan. barv. film SOJENJE NEKI ZVEZDI ob 16., 18. in 20. uri 1. julija amer. barv. film MAROKO 7 ob 16., 18. in 20. uri Kranj STOR2IČ 27. junija angl. barv. CS film NA TEBI JE VRSTA, DA UMREŠ ob 18. uri, italij. barv. film PAST V VELIKI SOTESKI ob 20. uri 28. junija italij. barv. film PAST V VELIKI SOTESKI ob 14. in 18. uri, angl. barv. CS film NA TEBI JE VRSTA, DA UMREŠ ob 16 uri, franc. barv. film SAM WHISKY ob 20. uri 30. junija premiera Šved. filma SRAMOTA ob 18. in 20. uri 1. julija zah.-nem. barv CS film DR. FU MAN CU ob 18. in 20. uri Tržič 27. junija zah.-nem. barv. film VRAG VZEMI PROFE-FORJE ob 18. in 20. uri, pred-premiera špan. barv. filma SOJENJE NEKI ZVEZDI ob 22. uri 28. junija zah.-nem. barv. film VRAG VZEMI PROFESORJE ob 14.40 in 19. uri, amer. barv. CS film NEVA-DA SMITH ob 16.40 1. julija premiera meh. barv. filma OBRAČUN PE-KOSA ob 18. in 20. uri Kompas Kranj Prijatelji vaterpola, navijači Triglava, pozor! Vabimo vas na ogled prvenstvenih vaterpolskih tekem TRIGLAV — Kranj : MEDVEŠČAK — Zagreb MLADOST — Zagreb : PARTIZAN — Beograd z avtobusom v Zagreb dne 5. 7. 1970 Vse informacije in prijave pri Kompasu — Kranj, telefon 21-431 do 1.7. 1970. Cerklje KRVAVEC 28. junija amer. barv. film JUNAKI ZAHODA ob 17. in 20. uri Kamnik DOM 27. junija angl.-zah.-nem. barv. film VROČI PESEK OTOKA SYLT ob 18. in 20. uri 28. junija a.ngl.-zah.-nem. barv. film VROCT PESEK OTOKA SYLT ob 15., 17. in 19. uri Kamnik DUPLICA 27. junija amer. barv. film KOMISAR X TRIJE MODRI PANTERJI ob 20. uri 28. juni-ja amer. barv. likn KOMISAR X TRIJE MODRI PANTERJI ob 15., 17. in 19. uri Dovje-Mojstrana 27. junija angl. barv. film INTERLUDIJ 28. junija amer. barv. film PIŽAMA ZA DVA Kranjska gora 27. junija amer. barv. CS film BITKA ZA SAN SEBA-STIAN RAZNAŠALKO za dostaco časnika Delo naročnikom na dom. za teren PRIMSKOVO sprejmemo takoj. Dober zaslužek. Ponudbe sprejema ČGP DELO, podružnica Kranj Javornik DELAVSKI DOM 27. junija amer. barv. film PI2AMA ZA DVA 28. junija amer. barv. CS film BITKA ZA SAN SEBA-STIAN in amer. barv. CS film HLADNOKRVNI KAZNJENEC Radovljica 27. junija jugosl. barv. film MOST ob 18. uri, italij barv. film VIDIM GOLO ob 20. uri 28. junija italij. barv. film POŽIG RIMA ob 16. uri, italijanski barv. film VIDIM GOLO ob 18. uri, amer. barv. film STO PUŠK ob 20. uri 29. junija amer. barv. film TARAS BULJBA ob 20. uri 30. junija zah.-nemški film ZAOBLJUBA INKOV ob 20. uri 1. julija franc.-alž. barv. film »Z« (Še živi) ob 17.30, amer. barv. film NA OBALI REKE ob 20. uri Škofja Loka SORA 27. junija amer. barv. CS film BOSTONSKI DAVITELJ ob 18. in 20. uri 28. junija amer. barv. CS film BOSTONSKI DAVITELJ ob 17. in 20. uri 29. junija franc.-alž. barv. film »Z« (Še živi) ob 19. uri 30. junija angl .-i talij. barv. fiilm SENCA SMRTI ob 20. uri 1. julija angl.-italij. barv. film SENCA SMRTI ob 18. in 20. uri Poročilo o žrebanju srečk 26. kola, ki je bilo 25. junija. Srečke so zadele končnicami din 0 6 57880 506 64650 506 442270 10.006 562050 10.006 031 50 29881 2.000 79011 500 259591 150.000 709051 10.000 32 20 3152 200 07632 520 79982 2.000 33 10 63 10 903 100 152993 10.000 443693 10.000 04 10 34 10 97144 1.000 97434 510 666094 10.000 35 30 48805 500 49895 1.000 388585 10.000 648115 10.000 6 6 49406 506 026016 10.006 274606 10.006 514316 10.006 17 20 30977 500 45817 520 60047 1.000 99207 1.000 8 6 - 74258 506 88738 1.006 684878 10.006 706438 10.006 39 10 1399 200 549369 50.000 620639 10.010 641139 10.010 693579 10.000 Velike ogls se, i objave, obve stila, razpise spre jema uprava Glas a za • sredino šte vilko do ponede Ijka jo 14. ure i n za ^sobotno šte vilko do četrti ca do. 14. ui e. ■ <••»'. EN KREDIT EN PREVOZ EN NAKUP g-p-r p n i p VELENJE VSE POD ENO STREHO Na Gorenjskem sejmu Sedel je ktihol v lepi nuvi restavraciji, buljil v strop in potrpežljivo čakal, da se ga kdo usmili. Samo kavico je ielel popiti, kaj več ni utegnil, ker ga je čakalo delo. Ce pa ima nekdo delo, nima preveč časa in če te gre na kavico, jo zeli čim liitrcjc popiti in iti svojo pot. Mihol pa je bil potrpežljiv in jc molče čakal, čakal. . . Pri točilni mizi so stali trije natakarji in vse je kazalo, da imajo zelo zanimiv pogovor. Resno in modro so se pogovarjali, tako resno, da Miholu še na misel ni prišlo, da bi jih prekinil. »Služba je služba,« si je dejal in Še naprej potrpežljivo čakal. Ne da bi bil preveč radoveden, je nehote prisluhnil njihovemu pogovoru in izvedel zanimive reči. Prvo, kar je slišal iz ust natakarjev, je bilo to, da Olimpija ne bo izpadla iz lige in temu je sledih buren in obseien komentar. Tako daleč so prišli, da se je natakar številka ena odločil stopiti po časopis, ki je bil prav na nasprotni strani restavracije in je moral iti mimo Mihola. Ko se je natakar, s časopisom v roki vračal, ga Mihol pokliče: »Bi lahko videl današnji časopis?« Natakar številka ena ga presenečeno pogleda, potem pa ledeno odgovori: »Gospod ne sedi v mojem rajonu!« Ze je hitel k svojim kolegom in že med potjo poiskal članek, ki jih je zanimal. Potem so složno v zboru pol gas-no brali in zraven delali obraze, kot da gre za življenjsko zelo važno stvar. Ko so prebrali, so si vsi trije globoko oddahnili in bili videti kar zadovoljni. Tedaj je natakar številka dve le opazil, da ima v svojem rajonu gosta. Počasi, kot akrobat na vrvi, je stopal proti Miholu, se zasanjano zazrl skozi okno, kjer se je priroda bohotila v vsej svoji lepoti in skozi zobe stisnil: »Želite prosim?* Šele potem, ko je«Mihol pogledal okrog sebe in videl, da je edini gost, je vedel, da je vprašanje namenjeno njemu. Seveda je naročil kavico in še enkrat poprosil za časopis. »Časopis?!« je ponovil natakar in gledal Mihola tako, kot bi hotel reči, da je tu restavracija, ne pa čitalnica. Glasno pa je dejal: »Zelo mi je žal, ampak rečeno mi je, da ga nesem šefu.* S temi besedami se jc obrnil in odšel »Kavo,« je slišal Mihol kričati natakarja prek točilne mize, od tam pa \e kot grom priletel odgovor: »če ne more naročiti kaj več, mu tudi kave ni treba piti!« Mihol je imel občutek, da to leti nanj, a se je naredil, kot da ni nič slišal. Se naprej je vdano čakal. Ker pa je čakal zelo dolgo, je imel čas premišljevati, zato je premišljeval o natakarjih. DROBCI HENRIK ZBIL Narobe jc, če jezik postane sredstvo za nesporazumevanje. Miroljubnih ljudi gre dosti na eno Zemljo. Tudi, če se ne zberemo v gruče, lahko držimo skupaj. Vsi ljudje, tudi diplomati bi ne smeli lagati. Ni vsak bahač pretepač, pač pa je vsak pretepač tudi bahač. Mnogi ne nosijo obleke, pač pa ona njih. Ni vse mlado, kar šteje malo let, in ne vse staro, kar šteje veliko let. Spraševal se je čemu neki so tako nezainteresirani za delo. Plačani so kar dobro, to je vedel, delo tudi ni preveč težko. Le kje tiči vzrok. Tuhtal in tuhtal je Mihol, napenjal možgane, a pravega odgovora ni našel. Zmoti ga natakar. Brez besed je postavil predenj kavo in odšel. Sledil mu je Mihol s pogledom, nato pa srknil kavo. Skoraj bi se mu zaletelo, kajti bila je ledeno mrzla. Senca nejevolje je za-temnila Miholov obraz in z resnim glasom je poklical natakarja nazaj. Ta se je nasmehnil kot bi ravnokar lem letu, šefa pa niti dobiti ne more. Na upravo bom šel, prav do direktorja in tam bom vse povedal, potem pa upam, da boste dobili, kar vam gre.* Natakar številka dve pa se je samo smehljal. Ko se jc Mihol od razburjenosti sesedel na stol, mu je natakar posmehljivo zabrusil: »In kaj mislite da bo, ko boste o tem obvestili upravo. Mislite, da bo prišel sem eden od najvišjih in nas postavil pred disciplinsko itd. Ha, prijatelj, se pa presneto motite, če mislite da bo tako. karja številka ena in tri. Mihol je popil kavico, čeprav je bila mrzla. Slišal je, da je to dobro za lepoto. Dobra ni bila, a sedaj je vsaj vedel, zakaj je tako. Ko je zapustil restavracijo, mu ni nihče zaželel srečno pot ali kaj podobnega, a se ni čudil. Tega sploh ni pričakoval, saj je vedel, zakaj je tako. Ko je v prvem kiosku kupil časopis in pričel brati oglase, ni bil presenečen. Potrebujemo pet natakarjev za hotel ta in ta, takoj sprejmemo 10 z besedo deset natakarjev, plača nadpoprečno dobra itd. STANE KNIFIC NATAKAR pojedel celo limono z lupino in počasi pristopil k Miholu. »Kava je mrzla!« je jezno dejal Mihol. Natakar številka dve se je nasmehnil šc bolj kislo in dejal: »Oprostite, sem samo natakar in ne kuhar.« »Potem pa to povejte kuharicam.« •Za to je odgovoren šef, ne pa jaz.« »Potem mi pa prosim pokličite šefa.« •šefa?, za eno kavico naj kličem šefa. človek, da niste mogoče zboleli?« »Nič nisem zbolel,« se je dokončno razburil Mihol in udaril po mizi. Globoko je zajel sapo, potem pa nadaljeval: »Le kakšen odnos je to. Saj ste vendar vi tu zaradi nas, ne pa ravno obratno, človek čaka več kot pol ure na kavo in ko jo dobi, je mrzla. Če se pritoii, je najbolj nemogoč gost v ce- Samo eno naj mi reče, pa čeprav sam direktor osebno, samo cnv pa takoj poberem prtljago in grem. Pa ne samo jaz, tudi drugi bodo naredili tako.« Mihol je poslušal in svojim ušesom ni mogel verjeti. Kaj takega še svoj živ dan ni slišal, da bi se uslužbenci šc direktorja ne bali. »Kaj boste pa potem brez službe?« je pričelo zanimati Mihola. »Brez službe? Saj vi se šalite. Najmanj dvajset ponudb imam in lahko grem v katerikoli hotel, celo za inozemstvo imam ponudbe in moji kolegi tu ravno tako. In če vsi gremo, lahko samo še zaprejo hotel. Pa naj mi reče kdo kaj, če si upa.« Ponosno je natakar obrnil Miholu hrbet in odkorakal proti točilni mizi, kjer sta ga že nestrpno pričakovala nata- „ Vse to je bral Mihol in ni se čudil, le to ga jc. motilo, da se s takim kadrom gremo turizem. Ker pa je bil Mihol tehnik, je imel dela čez glavo, da je delal po cele dneve in noči, plačo pa silno majhno, je doma %edel za mizo in napisal prošnjo: Jaz ta in ta prosim za službo natakarja v hotelu tem in tem, sem itd. »Kolikor časa bo še manjkalo natakarjev, mi delati ne bo treba,« si jc dejal Mihol in vrgel prošnjo v pisemski nabiralnik. I IZBRALI SMO ZA VAS ♦ IZBRALI SMO ZA VAS • IZBRALI SMO Z^A<^f Razcestja MIHA KLIN AR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL 110 — In ko se je razvedelo tisto o Neži in drugem babovju, s katerim je imel opravka župnik, je škratelj rekel o njem: ,Zdaj pa imamo v fari pravega hudiča!' Župnik, ki so mu te besede prinesle na ušesa babnice, ki so z njim onegavile brez greha, Skatlju tega ni odpustil, marveč se je v svojih pridigah spravil še bolj nad Škratlja pa tudi druge godce od blizu in daleč. Vse bi najraje utopil v žlici vode, ko bi mogel. Nekemu godcu ni hotel dati pri spovedi odveze, dokler godec ni razrezal svoje harmonike na kosec, škratelj bi kaj takega kajpak nikoli ne storil. Pa tudi v spovednici nista prišla z župnikom nikoli skupaj, saj ni zahajal v cerkev niti na samo veliko noč, kaj šele k spovedi. Godel je, župnik pa rohnel čezenj in čez njegovo harmoniko. ,Ja, harmonika ta prekleta harmonika je izvor vseh grehov in nečistosti,' je pridigal hinavec, ki je bil večji nečistnik sam kakor vsi njegovi farani skupaj. Pa ga je zato udaril pravični bog s svojo kaznijo, farizeja farizejskega. Župnik je bil lovec in se mu je nekoč sprožila puška, ko jo je pregledoval. Obstrelil se je. Obstrelil do smrti... Hja, tako je bilo. Saj pravim: kakršno življenje, taka smrt... — Saj to jc rek, boljši kakor latinski: Ouolis vita, ita finis, — je rekel profesor, ko je pripo-vedovalka končala . .. Vsa ta dolga pripoved leži zapisana v Slav-kovem zvezku in je ta hip pristna v njem, kakor je pristno vse, kar se je dogajalo z njim, odkar je odkril mamino dopisovanje s tistim berlinskim Nemcem in potem našel sam sled za očetom, o katerem sta se tistega poletnega dne pogovarjala tudi s profesorjem, ki je znal pripra- viti Slavka do izpoveda vsega, kar je vedel in kar ga je mučilo. Takrat se jc razjokal nad mamo, ki mu je lagala, da je poizvedovala o tati, in razjokal se je nad očetom, katorega je po tolikih pismih le našel in zvedel, da je živ in da dela v bližini Penzberga v tiskarni v Benediklen-bovernu, mu pisal, pa mu tata doslej še ni odgovoril niti na eno samo pismo. »Oba sta pozabila name"« jc tistega dne potožil profesorju, profesor pa mu jc povedal celo vrsto zgodb o podobnih zakonih, ki jih jc razbila vojna in zakonce odtujila. Torej Slavko ni sam, ga je tolažil profesor in rekel, da ljubezen med starši in ljubezen staršev do otrok marsikdaj ni eno in isto. Pozna primere, da se mož in žena izza prvih zakonskih let ne moreta, vseeno pa živita pred otroki, kakor da med njima ni nobenih nasprotij, a čc so in jih otroci opazijo, saj so taki neskladni zakoni pravi pekel, vseeno vztrajata in prenašata drug drugega, čeprav bi bilo za njiju mnogo bolje, da bi se razšla. »Taki zakoni so kakor vojna. Boj na življenje in smrt, dokler eden od zakoncev v resnici ne podleže in umre. Ce je bilo kaj takega med tvojo mamo in očetom, potem je bolje, da se drug drugega več ne iščeta ... In Slavko se je spomnil na marsikaj, kar jc bilo med mamo in tato, marsikaj, kar bi lahko potrjevalo profesorjeve besede. Spominjal se je nekaterih nesoglasij, vendar se ni mogel spominjati vsega, kaj šele, da bi se lahko prebil do sedanje mamine brezbrižnosti do očeta in očetove do mame in njega. Slavko šc danes ničesar ne ve o očetovih pobegih, oziroma o vzrokih teh pobegov. Kadar je mama govorila, kje vsepovsod so že bili in v kolikih mestih so že bivali, je istočasno govorila o očetovi brezposelnosti in iskanju novih zappslitev. Nikoli mu ni povedala, da je bil teh nesrečnih romanj iz mesta v mesto, ki se jih Slavko vseh niti ni spominjal, kriv tata sam. Ni poznal in še vedno ne pozna pravega vzroka za razdor in zato krivi zanj zlobno penz-berško babico, pred katero sta morala z mamo pobegniti iz Penzberga in ki jc morala zdaj na- ščuvali tudi tato proti mami, naščuvali /. lažmi... »Z lažmi?« se Slavko zdrzne, ko se spomni pisem, ki jih je našel v omari med perilom in ki so segala, če pomisli tudi na datirane pesmi, že v zadnji vojni april. »Torej ni samo orna kriva, marveč tudi mama,« zopet razmišlja o leni Slavko in znova se ga loteva bes in misel, da bi mami napisal pismo, jezno in žaljivo pismo, kaki snega zasluži ženska, ki pozablja na zvestobo do moža, do edinega, ki bi ga po Slavkovo smela imeti rada. Toda Slavko ne seže po papirju, pa četudi ga pekli jeza na mamo, jeza, s katero bi ji rad vrgel v obraz svojo skrivnost o bče-tu, ki'jo jc tako težko nositi v sebi in tako težko prikrivati in ki bi jo najbrž že zdavnaj zalučal pred mamo, ko bi mu tata pisal, ko bi mu odgovoril na njegova pisma s pismom, kako zelo rad bi prišel k njemu in mami, pa do današnjega dne ni vedel, kje sta. Takega tatinega pisma pa ni in ga najbrž nikoli nc bo. In prav to krha Slavkovo jezo na mamo in se drži naukov, ki mu jih je dal profesor. »Misli nase, fant, in na šolo! Odnose med očetom in mamo pa prepusti času! čas jih bo uredil, kakor jima je namenjeno. Brzdaj svoje sovraštvo in premisli, ali ga mama res zasluži, oziroma kdo ga zasluži bolj: mama ali tata, če svojih čustev ne moreš obrzdati! Mama te ni zavrgla. Mama šc vedno dela in skrbi zate. Zato je ne rani in se ne izdaj, da veš za tista pisma! Stremi, da se izšolaš in postaneš samostojen. Sam si lastnik svojega življenja. In samo svojega, n,e pa tudi lastnik življenja svojih staršev. Ko boš odrasel in spoznal življenje, mi boš moral pritrditi, čeprav sedaj vseh čudnih zapletov, v katere človeka zapleta življenje, nc moreš razumeti in jih soditi. Tak je bil profesorjev nasvet in Slavko mu je obljubil, da se bo po njem ravnal, čeprav je to še tako težko in se te teže, ki ga tesni in pritiska na njegovo dušo z bolečino, ne more osvoboditi. Od lanu do platna (1) »Lanene proizvode zelo cenim « O pridelovanju lanu in o izdelovanju domačega platna smo v naši rubriki nekajkrat že pisali, vendar kaže, da tega poglavja iz življenja in dela naših prednikov v še ne tako daljni preteklosti še nismo izčrpali, še vsak od naših poročevalcev jc namreč doslej v svojih spominih kaj prezrl, kaj pozabil zapisati, morda kakšno podrobnost sploh pozabil, druga pa se mu je zdela bolj pomembna, zato je o njej napisal več itd. Radi bi iz teh kamenčkov in kamnov sestavili čim popolnejši mozaik. Radi bi, da bi bila slika o tej, skorajda že povsem Izumrli dejavnosti gorenjskega in nasploh slovenskega kmeta čimbolj popolna, prikazana z vseh zornih kotov. Prav zato smo se odločili, da bomo o tej kulturi še pisali, če ne bodo seveda novi zapisi starih zgolj ponavljali. Novembra lani smo dobili iz Poljanske doline zanimivo, kratko pismo, ki nam ga je poslala Marija Frlic, Vinhar-je štev. 6, p. Poljane. Tole nam je napisala: »Že vrsto let sem vaša naročnica in Glas vseskozi z zanimanjem prebiram. Zdaj pa sem se odločila, da tudi sama kaj napišem za rubriko Gorenjski kraji in ljudje. Že nekajkrat ste pisali o pridelovanju lanu in izdelovanju platna in prav o tem j bi rada še jaz kaj pripomnila. Vseh podrobnosti o tem j ni namreč še nihče opisal. < Ker sem invalid in imam časa dovolj, bi lahko kaj napisala, če boste seveda objavili. Danes vam pošiljam le nekaj drobcev in nekaj popravkov nekaterih prejšnjih zapisov o lanu. Tudi pri nas v Vinharjih je bilo platnarstvo nekdaj že docela izumrlo, potem pa je v tridesetih letih 20. stoletja ponovno oživelo. Okrog leta 1933 je bila namreč velika draginja, zato se jc nekaj kmetov spet odločilo za lan. Takrat so še živele naše stare matere, ki so nam mlajšim pokazale in razložile vso umetnost dela od lanu do platnenih izdelkov. Potem smo se s tem po malem ukvarjale vse do konca druge svetovne vojne. Od takrat je pri nas doma ostalo še nekaj neotrte lanene slame, ki bo gotovo še kdaj prav prišla. Posušeno in neotrto bilko tudi prilagam temu pismu. Čudno se mi namreč zdi, da nihče od dosedanjih piscev ni vedel, da je predivo na zunanji strani bilke in ne na sredini, kot piše celo Franc Kozjek. O resničnosti tega se lahko sami prepričate! Tudi čas za godenje (goditev) lanu — 2 meseca — je vsekakor predolg, saj bi ga v tem času trava popolnoma prerasla. Pri nas smo ga godili le do tri tedne, da se je predivo lepo odločilo od bilke, v slabem vremenu pa celo manj. In še to: pravkar otrtega prediva se ni dalo takoj sortirati. Treba ga je bilo prej še omikati na mikalniku. Pri tem dolu smo naredili pove-sma za pražnje platno in iz ostankov kodeljc za hodnič-no platno. To jc bjlo težko in grdo delo, ker se je močno kadilo. Lan, ki se je godil na trati, je dal sivo predivo in platno. Ponekod (npr. v Beli krajini) ga godijo v vodi, zato ima platno lepo rumenkasto barvo. Pred časom je nekdo zapisal, da se mora lan trikrat opleti. Toda pri nas je veljalo pravilo, da se lan sploh ne sme ploti, ker bi se sicer zelo goste bilke potlačile. Zato so ga sejali le na zelo čistih njivah. Rekli so, da je predivo najlepše, če pride »pod palcem«, to je približno na dva kvadratna centimetra površine ali nekaj več, 7 bilk. če je lan redko posejan, je slama debelejša in zato predivo bolj grobo, pa tudi plevel se razraste po njem. Najžlahtnejše predivo so dobili, če so lan populili prej, preden so semenske glavice popolnoma dozorele. Vendar zaradi koristnega semena pri nas tega niso delali. Iz najlepšega prediva smo predli sukanec za šivanje rjuh in sveč, pa tudi za pri-šivanje gumbov je bil nepogrešljiv (pri moških delovnih oblekah). Naši predniki so tak sukanec črnili /. žvirco (zmes smole in saj iz svetilk; saje so nastajale pri izgore vanju petroleja). Med zadnjo vojno smo i/, domačega su-hanca celo klekljali čipke.« Ker smo Marijo Frlic povabili, naj kar napiše še kaj o pridelovanju lanu, trenju, mikanju, predenju na kolovratu, pranju štren itd., smo res februarja letos dobili od nje daljši zapis, kj ga bomo v nekaj nadaljevanjih objavi- li. Pozneje nam je poslala še nekaj svojih risb raznih domačih orodij, ki se rabijo pri teh delih. Tudi te bomo ob koncu zapisov objavili, saj bodo posebno mlajšim, ki o teh delih pravzaprav ne vejo skoraj ničesar, koristno dopolnilo za razumevanje. »Žal sem bolj slaba risarka,« piše M. Frlic, »vendar upam, da je vse razumljivo narisano.« Je, kar dobro, glavno je, da bo predstava o že skoraj pozabljenih nekdanjih orodjih popolnejša! Marija Frlic je v uvodu k svojim zapisom napisala: »Na vašo prijazno ponudbo sem se odločila, da napišem — po možnosti čimbolj natančno — vse, kar še hranim v spominu o predelovanju lanu in izdelovanju platna. To storim s tem večjim veseljem, ker tudi osebno še vedno visoko cenim vse lanene proizvode in obžalujem, da jih je v prometu vedno manj, ker jih vse bolj izpodrivajo umetna vlakna.« Marija Frlic (Nadaljevanje) fnJiliv ni 1»! 1 m Izseljenski piknik tudi letos na vrtu loškega gradu Ansambel Lojzeta Slaka, žganci, postrvi in še kaj Mod novinarska konferenco, ki je bila minulo sredo dopoldan v prijetno hladni sobi znamenite škoparjeve bajte, so predstavniki organizacijskega odbora, predstavniki Slovenske Izseljenske matice, turističnega društva Škofja Loka in pokroviteljev, kreditne banke in hranilnice Ljubljana, zbranim časn'karjem pojasnili, kako potekajo priprave na XV. tradi-I in »»hI izseljenski piknik. Kot le rečeno, bo prizorišče te velike turistično folklorne prireditve vrt loškega gradu. Odgovorni namreč menijo, da primernejšega kraja skoraj ni moč najti in da sta odlično pripravljena XIII. in XIV izseljenski piknik (lani ter predlanskim) povsem opravičila pričakovanje številnih gostov. »Tudi organizacijo naslednjih nekaj srečanj rojakov iz zamejstva nameravamo zato prepustiti Ločanom,« je povedal član glavnega odbora matice Stane češarek. ' Kakor smo zvedeli, se je glas o »čudovitem mestu ob dveh rečicah« razširil po vsem svetu. Obiskovalci preteklih dveh piknikov ne morejo in ne morejo pozabiti uric, preživetih pod kostanji, sredi zelenja, ki obkroža nizko, s slamo krito škoparico. Njihovi znanci iz ZDA, Kanade in Avstralije so si sklenili — prej ali slej — na lastne oči ogledati rajanje v Škof ji Loki. Računajo, da jih bo samo letos prišlo okrog 3000. Menda ni treba še posebej poudarjati, kakšnega pomena jc to za nekdanjo posest fieisinških škofov, za komuno, ki pospešeno razvija turistično dejavnost in ki leta 1973 praznuje svoj tisoči rojstni dan. Program tokratnega piknika so organizatorji nekoliko spremenili in dali večji poudarek zabavnemu delu. V njem bodo sodelovali: doma- ' či pihalni orkester, moški pevski zbor kulturno umetni- J škega društva Ivan Cankar ; Vlrmaše, instrumentalni trio Loj a Slaka in fantje s Prapictna, ženski vokalni kvartet glasbene šole Škofja Loka, ansambel Freisingi, bratje Amol iz Železnikov, trio Mihe Dolžana in vokalni kvintet Gorenjci z Ivanko Kraševec, folklorna skupina kuUurno-umetniškega društva škofja Loka ter vezalca programa Jože Logar in Janez Zihcrl. Posebnost letošnjega rajanja v škofji Loki je ansambel bratov Vadnal iz Cl'-ve>anda, ki naj bi dopoto-val k nam s skupino Polka t mir in ki izvaja slovenske vi-žc v posebnem ameriškem stilu, i instrumenti, kakršnih običajni interpreti narodne pT^*bc ne nmnajo (boben, kl-t.r.a itd.). Za lačne in žejne goste bosta poskrbeli znani gostinski podjetji Central Kranj in Krona škofja Loka, razen tega pa še kmetijska zadruga in kmetijsko posestvo Škofja Loka, Pekarna in slaščičarna ter številni privatniki. Po-streči obetajo še s več pristnimi gorenjskimi specialitc-tami kot prejšnja leta. Omeniti velja le boljše, kar premore domača kuhinja. Stojnice že postavljajo. Letos so prav posebne vrste, lesene in čisto »v stilu«, precej drugačne od lanskih iz umetne mase, ki ne sodijo k starodavnim kozolcem in čebelnjakom. Vstopnina bo letos 10 novih dinarjev, kar spričo bogatega programa in drugih zanimivosti ni pretirano. Prireditelj je lani prodal 8 tisoč kart, medtem ko tokrat pričakuje kakih 10 tisoč ljudi. Povabili so tudi predstavnike izseljenskih matic iz drugih republik. Le-te namreč organizirajo podobna srečanja in bi rade spoznale, kakšen je loški piknik. Parkirnih prostorov je na voljo več kot dovolj. Parkirnine ne bodo pobirali. Odgovorni prosijo le, da se motorizirani gostje držijo navodil uradnih oseb in nc puščajo vozil v središču mesta ter pred stavbo občinske skupščine. S 4. julija torej vsi v škof j o Lokoj Začetek rajanja jc napovedan za 9. uro dopoldan, ko bo povorka rojakov s kočijami krenila proti gradu. I. GuzelJ Meti v naša kaftitrno literarno pretekfost Tili i umni umi i (Nadaljevanje) Čeprav bi že morali spešno na pot — z Breznice proti Žirovnici in Mostam — se moramo vendarle še pomuditi na brezin iškem pokopališču: zaradi groba srbskega mladeniča, ki je našel svoj mir pod našimi gorami. To smo sicer že bežno omenili v zapisu dne 20. junija t. 1., nismo pa navedli imena, ne leta njegove nesrečne smrti. A prav je, da to vemo, saj je mladi, komaj dvajsetletni Dragoljub Milovanovič, sekretar tedanjega CK Skoja, padel tudi zato, da moremo mi živeti. Na ilegalni -poti z Dunaja v Jugoslavijo, ko je žc prekoračil mejo, se je mladi revolucionar — po rodu iz Beograda — smrtno ponesrečil v Orlicah nad lovskimi kočami v Zelenici. Bilo je to v oktobru I. 1922. Slej kopre j pa bo ostala Milovanovieeva smrt nepojasnjena: ali je bila vzrok utrujenost in izčrpanost ali nepoznavanje gorskih steza ali kaj drugega? Kmalu bo minilo že petdeset let od nesrečnega dogodka . .. PLEČNIK NA BREZNICI Tudi tretji genialni Slovenec arhitekt Jožef Plečnik se je s svojo mislečo roko dotaknil brezniške fare, zibelke tolikih naših velikih mož. Kdo pa sta prvi in drugi genij Slovenstva? Vsekakor Trubar in Prešeren! Celo za četrtega si smelo lastimo sodbo, ker smo prepričani, da je to Oton Zupančič. Brezniška cerkev je doživela to čast, da bo vsevdilj hranila eno od poslednjih Plečnikovih umetnin: nova krstilnica, izjemno bogato in domiselno opremljena, je res vredna pogleda. (Le bežno še omenimo, da je tudi nagrobna plošča staršev pisatelja Finžgarja Plečnikovo delo, prav tako je tudi nagrobnik padlim vojakom iz prve svetovne vojne delo Plečnikove šole.) Seveda pa ni nobenega dvoma, da je Plečnika privabil na Breznico tukajšnji rojak Finžgar, saj sta si bila z arhitektom prisrčna prijatelja. Do postavitve nove krstilnice so v brezniški cerkvi uporabljali krstni kamen, ki so ga — po sporočim — prenesli iz prejšnje farne cerkve svetega Klemena na Rodinah. — Pri tem kamnu naj bi kaplan Štefan Mahtig (pozneje župnik.v Beli peči) krstil dne 3. decembra 1800 tudi prvega Ribičevega sina Franceta Ksaverija Prešerna! Zdaj je rodinskr krstni ka- ! men spomeniško vzorno oskrbovan: vklesan napis na črni marmorni plošči pravi, da so tu krstih med drugim tudi j Toma Zupana, Frana Finžgarja in Janeza Jalna! KACA IN GOLOB V preddverju brezniške cerkve — ki se ponaša tudi z veliko oltarno podobo, umetnino Janeza Šubica — je vzidana šc manjša plošča z na prvi pogled zagonetnim latinskim napisom: Joseph Poga/.har — sacer-dos jubifatus, coluber et co-lumba, timore dej sapiens (= Jožef Pogačar, zlatomaš-nik, kača in golob, moder v strahu božjem) — umrl 1. 1829, star 71 iet. Gotovo nas neprijetno dirne besedica coluber ( = kača). Pojasnilo dobimo v svetopisemskem reku: bodite previdni kot kače in preprosti (ali krotki) kot golob je! Tak naj bi bil dober duhoven. A nas pri tej plošči bolj zanima besedna zveza »coluber, columba, colu ... — colu .. . Spet nam pride v misel Prešeren, kajti le on je bil i — vsaj za to okolje — edini. ki je bil kos taki pesniški t igrivosti, t. j. iteraciji (dvo-I jenje besed, zlogov, črkovnih skupin). Negotovi, a vendarle smelo sklepamo: upokojeni duhoven Pogačar je na Breznici pomagal Cristianu učiti mladino. — S pesnikom sta se gotovo spoznala, i vsaj tačas, ko sta Čop in Pre-[ šeren obiskovala župnika I Cristiana. Mojstra napisov t (= epigramov), kakršen je [ bil Prešeren, pripisati še avtorstvo Pogačarjeve plošče, je sicer resda tvegano — a vendarle mikavno. Ali nc? ČOPU IN KERSNIKU Stari potopise i so sc često obračali k svojim bralcem s takimi ali drugačnimi vmesnimi razmišljanji. Te pravice se sedaj posluži tudi pisec te rubrike: rad bi še enkrat poudaril, da to niso opisi zgolj poti, naravnih lepot, turističnih atrakcij, gostiln, motelov in kampin-gov — pravo pot, jedačo in pijačo si bo že vsakdo sam našel, po svojem okusu — naša naloga je drugačna: opozarjati na dragocenosti krajev, skozi katere nas vodi pot, da se bomo vračali na svoje domove ne le zagoreli, zadihani in utrujeni — pač pa tudi bogatejši od plemenitih doživetij, novega znanja in vednosti. Take poti še bolj osrečujejo — seveda pa je treba iti na pot z odprtim ! srcem in radoznalimi očmi. In tako sedaj — po teh načelih — nadaljujemo pot pod gorami: od Breznicc, čez Za-breznico in Selo do Žirovnice in Most. V Zabreznici je velika, nova osnovna šola, ki nosi ime po pesniku Prešernu; nad vasjo pa so še sledovi starin- ske cerkvice svetega Lavren-cija v Pečeh. Brezniški župnik Criistian jo je dal I. 1821, v nerazumni Ihti do tat podreti. Le svetniikovo soho in pa cerkvena vrata so vaščani ohranili do današnjega dne. Žirovnica nam je dala pesnikovo mater Mimo roj. Svetina. Nad vrati hiše v kateri se je 1. 1774 rodila mati našega prvega poeta, je dal Tomo Zupan vzidati spominsko ploščo. Druga pomembna žirovni-ška hiša pa je rojstni dom Prešernovega mentorja velikana učenosti, Matije Copa (1797—1835). Tudi na to hišo je dal Tomo Zupan vzidati spom i nsko ploščo. če še omenimo, da stoji v Žirovnici cerkev svetega Mar-t ina L/ 15. stoletja in da so v bližini odkrili staroslovensko grobišče — potem res lahko nadaljujemo pot do Most. Sedaj, ko je nova cesta speljana čez sotesko Završnice, bomo lahko v miru počastili spomin na 29 talcev, ustreljenih 1. julija 1942 — zaradi miniranja železniškega mostu nad cesto. Pretresljiv je pogled na spominske kamne s slikami devetiuvajsetih padlih žrtev. Trideseti, sokolski telovadec Rakar, je skočil čez škarpo in se rešil k partizanom v Jelovici. (Nadaljevanje sledi) Črtomir Zoreč KDOR BERE, VEC VE, VEC ZNA Osrednja knjižnica občine Kranj študijska Ljudska Pionirska knjižnica vam izposoja dobre leposlovne in poučne knjige ter hkrati NAGRAJUJEJO bralce od 25. 5. 1970 do 25. 5. 1971 z lepimi nagradami: transistorski gramofon mirni Iskra Commerce Kranj sesalec za prah mlnor G Sloboda Čačak transistor radio denis Iskra Commerce Kranj štirje avtobusni izleti v Poreč ali Crikvenico Creina Kranj kolekcija tkanin IBI Kranj, Tekstilindus Kranj knjižne nagrade idr. Žrebanje nagrajencev izmed najboljših obiskovalcev knjižnic bo 25. VI. 1971. Obiskujte nase knjižnice in čitalnice! Rešitev nagradne uganke V zadnji številki smo zahtevali, da naštejete vsaj štiri slapove na Gorenjskem. Do srede, 24. junija, sem prejel 32 odgovorov; 18 jih je bilo pravilnih, kar 12 pa napačnih. Skoraj vsi ste pogrešili pri slapu Rinka v Logarski dolini. Logarska dolina namreč ne sodi h Gorenjski. Pravilne rešitve so torej tiste, ki ne omenjajo Rinke, in one, ki poleg nje navajajo vsaj še štiri druge, čeprav morda le manjše ali presdhajoče vodopade. Sreča se je tokrat nasmehnila učenki osmega razreda osnovne šole heroja Bračiča Tržič, Slavki Pod-rekar. Izžrebala jo je naša sodelavka Poldka Bogataj. Slavka, nagrado ti bomo poslali po pošti. Čestitamo! Poglejmo, kakšno zanko smo vam pripravili za prihodnji teden. Kaj veste o pisatelju, ki je napisal Inkova oporoka, Med jastrebi, Stezosledec in druge? Rešitve pošljite najkasneje do srede, 1. julija, in sicer na naslov: Uredništvo lista Glas, Kranj, Trg revolucije 1. Opremljene naj bodo s pripisom »Nagradna uganka«. UREDNIK Izlet na Krvavec Tistega dne smo že navsezgodaj iz Hotemož krenili proti Krvavcu. Ob vznožju hriba smo dolgo čakali na žičnico. Nazadnje smo le prišli na vrsto in se odpeljali Proti vrhu. Kar hitro nas je divosedežnica spravila do cilja. Najprej smo se napotili k neki stari ženici. Zelo dobro nam je postregla. Na mizo je prinesla veliko skle- do sira. Po precej dolgi vožnji nam je zelo teknil. Kmalu smo se napotili peš v dolino. Bila je še trda tema, ko smo prispeli do vznožja. Posedli smo v avto in se zadovoljni odipeljaili domov. Tudi doma nas je čakaOa dobra večerja. Ivka Sodnik, osn. šola Matija Valjavec, Preddvor Kmečka ohcet Volkodlak Oče mi je nekega dne pripovedoval tole zgodbo: »Zimske večere so sestre, prebivalke samotne vasi, prelivi jale ob pletenju. Imele so tudi več bratov. Nekoč je eden izmed njih vprašal najmlajšo, kaj misli delati. »Oh, ti grdi volkodlak!« ga je zavrnila. Oče pa jo je posvaril, naj takšnih besed raje nikdar več ne izreče. Povedal ji je, kako se je neke noči peljal z vozom domov, a ga je na poti zasledoval volkodlak. To je bitje, napol človek, napol Volk. Ko je prišel domov, je rekel ieni: »Volkodlak me zasleduje. Poglej, kako grdo gleda. Bojim se, da mi bo poškodoval konja.« ' »Nič se ne boj,« je odvrnila Žena. Odrezala je pol hleba kruha in ga vrgla volkodlaku. »Hvala ti, dobra ienska. Ko smo bili majhni, smo mater prosili kruha, ko ga je ravno iz peči jemala. Pa nas je ozmerjala z nemarnimi volkodlaki. In tisti trenutek smo se resnično spremenili v volkodlake, je povedal volkodlak. »Rešila si me, ne vem pa, če sta tudi moja brata ie rešena. Ko smo se spremenili v volkodlake, smo bili še čisto mladi, a zdaj sem ie siv.« Tako je oče končal svojo pripoved. Zdenka šenk, 6. razred os. š. Matija Valjavec, Preddvor Pred tedni je bil v Žabnici del velike prireditve — Kmečke ohcet i 70. Vozili so balo. Furmani so imeli težke vozove parizarje, vse okrašene s smrekicami in pisanim papirjenm. Konji so nosili lepe stare komate, namenjene nalašč za slovesne priložnosti in proslave. Pisana množica sodelujočih je bila oblečena v slikovite narodne noše. Najprej so balarji z ženi-novega doma odpeljali balo. Pred nevestino hišo so obstali in na voz naložili staro skrinjo, zibel, meaitrgo is spalnico. Potem jc prišla na vrsto stara kuhinjska oprema, kakršna je bila v rabi včasih. Vozniki so nato pognali konje, vendar se prvi voz. ni hotel premakniti. Brž so ugotovili, da nima kolesa. Ko so od nekod končno prinesli peto kolo — hleb kruha s flancatom in nožem — je konj le potegnil in odpeljali. Toda na cesti, nasproti šole, je balarja zaustavila šranga. Ob njej so stalii možje v narodnih nošah, ki so čez pot položili hlod in ga tesali ter žagali. Za hlevom je stala miza, ob kateri so štirje fantje igrali karte in se niso menili za sprevod, šole potem ko jim je stare- šina ukazal, naj se umakne- | Pred ženinovo hišo so razlo- jo, so ga vprašali, kdo so ljudje na vozovih in kaj peljejo. Brž so se začela pogajanja za odškodnino. Ko jim je starešina plačal zahtevamo vsoto, je karavana lahko nadaljevala pot proti domu. žili balo in odšli na športno igrišče, kjer se je začela zabava. Vera Porcnta, osn. šola Jože Jeruc, Žabnica Muzej v Bistri . Bilo je na šolski ekskurziji. Z Vrhnike smo zavili na asfaltno cesto proti Bistri. V Bistro smo si šli ogledat muzej. Z avtobusom smo zapeljali na grajsko dvorišče. Od tam simo vstopili v grad. Pri vratih nas je že čakal vodnik. Najprej nas je peljal v lesni muzej, kjer sem se najdlje zadržal ob prikazu škodljivcev smreke. Obiskali sm0 še več drugih sob z lesom. Zatem je prišel na vrsto živalski oddelek. Nad vrati le-tega je visela velika glava losa, v njem pa so bile na-gačene živali, postavljene tako, da so bile videti kot v naravi. V tretjem, kovinskem oddelku mi je bila všeč turbina. Iz muzeja smo-zavili k ribniku, kjer smo obedovali in si nato ogledali še tekstilni Na travniku Bila je lepa sončna nedelja. Oče, mami in jaz smo odšla v sadovnjak. Ko smo si tam ogledali drevesa, ki so ravnokar cvetela, smo krenili na travnik. Biil je pohn čebel, obloženih z medom. Nosile so ga proti čebel-n j alku. Stekla sem po travi in hotela splezati na drevo. Toda mama je zavpila: »Ne lezi ina drevo! Spet si lahko zlomiš roko. Tudi po travi ni- kar ne tekaj, vso boš pohodila.« Ubogala sem jo in kmalu zatem smo odšli domov, kjer so nas že čakali gosti. Preostali del dneva sem se igrala in lovila z njihovimi otroki. x Nedelje je bilo mimogrede konec. Barbara Trobec, 6. razred osn. šole Matija Valjavec, Preddvor Vsem sodelavcem rubrike S šolskih klopi! Počitnice so tu in za dobra dva meseca ste odložili svinčnike, peresa, knjige in zvezke, prazne torbe pa zalučali v kot. Upam, da med vami ni veliko takih, ki bodo morali tudi v pasjih dneh, ko vse hiti na obale morja, rek bi jezer, listati po učbenikih. A komur se je v spričevalo vendarle prikradla kakšna ošiljena emlca, naj vsaj sedaj stisne zobe, premaga lenobo ter napne možgane. Veste, ni pametno izgubiti leta — tudi za ceno sončenja In kopanja ne. Ampak preidimo k stvari. Pred vami leži predradnja številka pionirske rubrike. Do jeseni bomo prenehali izhajati. Hvala vsem, ki so ml čez leto tako vztrajno pošiljali svoje prispevke. Prepričan sem, da boste septembra enako pridno zastavili peresa in polnili stolpce vaše strani. Do takrat nameravamo pretresti vse dopise — objavljene in neobjavljene — jih prešteti, oceniti in razdeliti po šolah. Naj povem, da mislimo tokrat poleg spisov upoštevati tudi šolska glasila, s katerimi ste me zares obilno zalagali, a o njih spričo pomanjkanja prostora nisem mogel spregovoriti. Učence najbolj prizadevne osemletke čaka lepa nagrada, razen tega pa bomo nagradili še najboljšega posameznika. Torej, na svidenje jeseni, želim vam kar najlepše počitnice in obilo zanimivih doživljajev, ki mi jih jeseni opišite v svojih prispevkih. UREDNIK oddelek. Tam je več slik, ki prikazujejo izdelovanje blaga. Obisk Bistre je bil s tem končan. Zlezli smo v avtobus in krenili naizaj proti Vrhniki. Dino Bcrginc, 4. razred osn. šole Cvetko Golar, škofja Loka V sinje višave Ob dnevu mladosti in dnevu vojnega letalstva so na mednarodnem letališču Bi> nik priredili razstavo. Najboljšim učencem s slovenskih šol je letalska družba Adria aviopromet omogočila polet v štirimotornem letalu DC-6. Vozne karte smo dobili kar po pošti. Razdeljeni na več skupin smo se 25. maja zbrali na letališču. Razočarani smo pri okencu informacij zvedeli, da je letalo pokvarjeno. Toda vseeno smo ob 14. uri začeli vstopati v avion. Vrata so se zaprla, letalo se je začelo premikati, nato pa je vedno hitreje drselo po • vzletni stezi in že smo se odlepili od tal. Tedaj je spregovoril pilot in nam povedal, da bomo poleteli nad našo lepo Gorenjsko, že po nekaj minutah so se pod nami raz- * prostrla skrbno obdelana polja, vasi in širni gozdovi. Malo zatem se je spodaj zasvetilo Blejsko jezero in že smo leteli mimo Tri glav a,-Od tod smo se usmerili proti Ljubljani in zavili nazaj nad Brnik, kjer smo srečno pristali. Vsi smo billi nad poletom navdušeni, saj smo se prvič peljali z letalom. Jasmuika Rus, 7. razred osn. šole Davorin Jenko, Cerklje S ŠOLSKIH KLOPI Zdravnik svetuje Ml a rta odgovarja Doris S. z Bleda — Kupilta sem blago temno modre barve. Rada bi si ukrojila krilo. Svetujte mi, prosim, kakšen naj bi bil kroj, da ne bo krilo preveč enostavno. — Stara sem 17 let, visoka 172 cm in tehtam 58 kg. Marta — Dva modela sem vam narisala, oba imata zvončasto obliko. Levi modol ima žepe in se zapenja spredaj. Krilo je po robu in ob žepih presito. Drugo krilo pa se zapenja zadaj na zadrgo. Pas na lovi strani je le v okras. Pod pasom je vstavljen plise oziroma štiri guibe. Letošnje poletje moda. ceni velike široke In dolge šale — enobarvne ali potiskane. Svilen šal je zelo imeniten, če ga zavežemo okoli vratu k enobarvni poletni obleki. Zelo uporaben pa je tudi na počitnicah ob morju: zavezan okoli glave skrije neurejeno pričesko in ščiti pred soncem. SiP 8£* Šk Ce imate kos vrta ob hiši ali del zemlje ob vikend hišici, vam predlagamo takole ureditev. Tla lahko tlakujete z opeko ali kakimi drugimi ploščicami, vendar to ni nujno. Na betonski podstavek položite okroglo betonsko ploščo. V sredini ima plošča lahko tudi odprtino, ki jo zasujete z zemljo, vanjo pa vsadite kako rastlino. Odprtina, posebno čc je večja, pa bo prav primerna za peko mesa na žaru. Namesto stolov pa postavite v krogu široko narezano deblo, najbolje hrastovo. Prijatelj morje V desetih dneh, kolikor jih navadno preživimo na morju, morska voda ne more narediti čudežev, vendar pa vseeno po povratku opazimo njen vpliv: oživila je telesne funkcije, dezinficirala kožo in sluznico ter olajšala težave astmatikom. Morska voda je pravi prijatelj naše kože. Že s samim umivanjem se koža namaka in osvežuje, pri tem se aktivira izgorevanje in uničujejo sestavine maščob, čistijo se pore, tako da more hranljiva krema ghbtje prodirati. . Koža bo lažje in lepše po-temnela, če . se bomo med sončenjem večkrat zmočili. Seveda pa se je pretiranega sončenja treba ogibati, da nam ne izsuši preveč kože in napravi gube po obrazu. Vodne kapljice morate obrisati ali pa takoj ko pridete iz vode, natrite obraz s kremo. Morska voda zelo koristi mastnim lasem, zato se kop-Ijite brez kape. če pa imate zelo suhe lase, jim bo morska voda škodila. Če jih te zmočite, jih po kopanju morate umiti v navadni vodi, ki ste jo malo zmehčali. Od plavanja se lepša telo in ravna hrbet. Res je, vendar ne v desetih dneh na morju, če potem vse leto ne plavate. Plavanje resnično vpliva na razvijanje telesa, krepi srce in pljuča. Plavajte tudi, če pričakujete otroka, ker bo porod lalji in hitrejši. Za izboljšanje cirkulacije so priporočljivi sprehodi vzdolž obale, vendar do kolen v vodi. Vsak dan nekaj minut dopoldne in popoldne, pa boste občutili, da so noge postale lažje. JAGODE ZORIJO Jagodova omleta: Potrebujemo: 3 jajca, 9 dkg sladkorja, 6 dkg moke, maščobo za pečenje, 15 dkg jagod, sladkorno moko in sadni sok. Iz beljakov stepemo trd sneg in mu počasi vtepamo sladkor. Nato primešamo šc moko in rumenjak. Zmes vlijemo v pomaščeno ponev za palačinke in spočemo v vroči pečici. Pečeno omleto obložimo z jagodami, potrosimo s sladkorjem in prepognemo na pol. Se toplo ponudimo s sadnim sokom. Puding z jagodami Potrebujemo^ 25 dkg keksov albert, prasvo kavo, rum, malo marmelade, 5 žlic sesekljanih orehov, pol kilograma jagod, vanilijiin puding in sladko smetano. V nizko skledo naložimo kekse in jih pokapamo z mešanico prave kave in ruma. Pomažemo jih z marmelado ter potresemo z orehi in jagodami. Nato naložimo na vse še drugo plast pokapanih piškotov in jih portjiemo s toplim vanilijevim pudingom. Skledo postavimo v hladilnik, da se jed ohladi. Preden ponudimo, jed okrasimo s stepeno sladko smetano itn celimi jagodami. ARTERIOSKLEROZA III. Na žilah odvodnicah ali arterijah spodnjih okončin niso redke arterioskle-rotične spremembe. Bolnik v začetku opaža, da ga pretirano zebe v noge. Zlepa jih ne more ogreti. Prsti so bledi in hitreje ozebejo kot običajno. Rane, ki jih dobi na nogah ob poškodbah ali ko ga ožuli obutev, se celijo zelo počasi. Zdravnik pri pregledu ne more na nar-tu otipati utrip žile. V težjih primerih bolnik o-paža, da more brez težav prehoditi Ie krajšo razdaljo; večkrat se mora ustaviti, nekoliko počiti, nato spet lahko nadaljuje hojo. Po enaki prehojeni poti se spet ustavi in počiva. Omenjene težave nastanejo zaradi pomanjkanja krvi v nogah, ker so žile zaradi poapnenja zožene, potreba po krvi pa je ob naporu večja. Ko bohiik počiva, se pomanjkanje krvi nadoknadi in lahko spet hodi. Potreben je natančen specialističen pregled, ki pokaže, katera žila je okvarjena. Včasih je zdravljenje le operativno, v težjih primerih se je treba odločiti tudi za amputacijo noge. Podobne težave in enake posledice opažamo včasih tudi pri kadilcih. To je Burgerjeva bolezen, vendar o tem kdaj drugič. Zgodi pa se, da težave ne nastanejo počasi, ampak nenadoma v obliki napada. Bolnik dobi močne in nevzdržne bolečine v eni od spodnjih okončin, lahko pa tudi v rokah. Koža v začetku po-bledi, v nekaj urah pa postane modro vijolične barve. Gibanje je močno boleče, cela okončina je boleča. Vzrok opisanim spremembam je nenadna zamašitev arterije v prizadeti okončini. Krvni strdek le redko odstranimo brez operacije, zato mora tak bolnik nujno v bolnico. Ponovno naj poudarim, da je zdravljenje arterioskleroze tudi v taki obliki, kot sem jo opisal v današnjem članku, dostikrat neuspešno. Uspešnejše je preprečevanje nastanka te bolezni: uživati moramo primerno hrano in opustiti kajenje. dr. Tone Košir DRUŽINSKI POMENK1 iT l ft] IGLA XI 1 NE POZABITE: *T ZA SONCEM ĆREJE NAJCENEJE- VELEiMJSKI LIGNIT RUDNIK LIGNITA VELENJE Komisija za kadrovanje — pri svetu DE Lesce Živilskega kombinata ŽITO Ljubljana objavlja naslednja prosta delovna mesta: šoferja — C - E kategorije — za pekarno Lesce skladiščnega delavca — za skladišče Lesce Prednost imajo kandidati, ki imajo urejene stanovanjske razmere čim bliže delovnega mesta. Nastop službe možen takoj. Triglav konfekcija v novi trgovini v Kranju na Maistrovem trgu ob salonu Mery t r i g I a v vam nudi ženske obleke žensko in otroško perilo žepne robce lastne izdelave strokovni nasveti KRKA tovarna zdravil Novo mesto oddelek za zdravilna zelišča lvančna gorica Nabiralcem zdravilnih zelišč Prit' :ic>, du nabirate v naslednjih 14 dnevih PRm.. ..(•.M naslednja zdravilna zelišča, ki jih plačujemo po sledečih cenah: CVET: ranjaka 6 din, mačjih tačic 28 din, slc/.e-novca 18 din, močvirskega oslada 4 din; LIST: jedilnega kostanja l .20 din, šmarnice 11 din, gloga 1,50 din, gozdne jagode 3.50 din, borovnice 4 din, regrata 3,30 dih; RASTLINA: kribske rese — navadne plahtice 6 din, dišeče perle 4,70 din, kopitnika 3 din, lisičjakov rep 2,10 din. skržolicc 5 din, žcniklja 5,50 din, urhov-ke 2,50 din, grenke ramšele 25 din; LUBJF.. krhljikc 5 din; SEME: jesenskega podteska 45 d!n. l'o navedenih cen..h plačujemo zdravilna zelišča nabiralcem. Nabiralcem, ki nam bodo sporočili da nabirajo zdravilna zelišča za Ita&j tovarno, bomo zdravilna zelišča plačali po objavljeni ceni tudi v primeru, če sc bodo cene znižale. Kolikor se bodo cene zvišale, pa bomo plačali po višjih cenah, t. j. po cenah, ki bodo veljale na dan prevzema. Odkupujemo 100 vrst raznih zdravilnih zelišč. Zahtevajte naš cenik Odkupujemo tudi suhe gobe in lisičke po najvišjih dnevnih cenah. Vsa pojasnila za pravilno nabiranje in sušenje zdravilnih zelišč in gob lahko vedno dobite v našem Oddelku za zdravilna zelišča v Ivančni gorici (zadružni dom) in v odkupni postaji Novo mesto, Novi trg 9. Gorenjska oblačila Kranj razglašajo prosta delovna mesta 6 šivilj Pogoj za sprejem: kvalifikacija: šivilja oz. krojač. Prošnje sprejema odbor za kadrovska vprašanja do 30. junija. turistična poslovalnica vas vabi na izlet v Udine — Doberdob — Trst dne 4. julija 1970 Informacije in rezervacije vsak dan od 7. do 19. ure, tel. 21-022 139 DOBRA OKNA,BOL JŠA OKNA, JELOVICA OKNA Dom si gradite le enkrat v življenju, zato zanj izbirajte le najboljše! Jamstvo za kvaliteto in znak za najboljše: Finalizirana okna in okenska senčila »Jelovica« so funkcionalno konstruirana, estetsko oblikovana in solidno izdelana. JELOVICA Na področju Slovenije lahko nabavite stavbno pohištvo »Jelovica« v maloprodajni trgovini »Jelovice« v Škofji Loki in v poslovalnicah z gradbenim materialom »Smreke« Maribor, »Slovenijalcs« Ljubljana, »Lesnina« Ljubljana, »Gramex« Ljubljana, »Potrošnik« Murska Sobota, »Murka« Lesce in »Izbira« Ptuj Industrija bombažnih izdelkov Kranj objavlja prosta delovna mesta 1. dva predilska mojstra 2. šest predic 3. deset tkalk Podjetje nudi naslednje pogoje: Pod 1. Poprečni OD z nočnim dodatkom 2100 din Pod 2 Poprečni OD z nočnim dodatkom 1200 din Pod 3. Poprečni OD z nočnim dodatkom 1300 din Stanovanja zajamčena po določilih pravilnika. Objava velja do zasedbe delovnih mest. Prijave z življenjepisi in opisom službovanja sprejema organizacijsko kadrovska služba na naslov tovarne. ZASTOPSTVO TRIESTE TRST zanetti & portiri PRODAJNI ODDELEK: nova in rabljena vozila, namenjena za izvoz v Jugoslavijo Capo d! Piazza št. 2, telefon 36-262 SERVISNA SLUŽBA: za generalna popravila motorjev fiat 600 D, 1100 in 1300 Via F. Severo št. 30, telefon 764287 In 76-4886 SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih fiatovih nadomestnih delov (prevlek, preprog, prtljažnikov itd.) Via Severo št. 30, telefon 76-4287 in 764286 ODDELEK ZA PRODAJO novih in rabljenih fiatovih vozil Via Locchi št. 26/3, telefon 93-787 Veleblagovnica Nama Ljubljana, Tomšičeva 2 objavlja prosta učna mesta za gostinsko stroko, in sicer: , ZA RESTAVRACIJO V ŠKOFJI LOKI 2 učenca za poklic natakar 1 učenca za poklic kuhar ZA RESTAVRACIJO V KOČEVJU 2 učenca za poklic natakar 1 učenca za poklic kuhar Pogoj: končana osnovna šola, najmanj z dobrim uspehom, zdravstvena sposobnost. Pismene ponudbe s priloženim spričevalom sprejema kadrovska služba podjetja do 10. julija 1970. Ferlach Borovlje SPOCK Hauptplatz 13 Betonski mešalci za 80 in 100 litrov samokolnice Po izredno ugodni ceni Splača se vam pot v Ferlach ( Borovlje) Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Tuk, Zg. Duplje 20 Prodam rjave JARČKE prelu* R, odlične nesnace. Steg-nar Marija, Jesenice, Prešernova 20 2884 Prodam knjižno OMARO. Kraruj, Kebctova 1, stanovanje 2 2863 Prodam več LESTEV (loj-ter vseh vrst dolžine in tudi sprejemam naročila. Boštar Janez, Visoko 32, Šenčur 2885 Prodam dobro ohranjen vzidijpv, kombiniran nerjaveč ŠTEDILNIK na drva in elektriko z vgrajomim bojler-jem. Naslov v oglasnem oddelku 2886 Predani STREŠNO OPEKO, PIJ NT E in BANKTOE. Pozeirik 16. Cerklje 2887 Prodam sest tednov stare PRAŠIČKE. 1'sa-lj 20. Cerkve 2883 Prodam. SLAMOREZMCO speiser s puhalniikom. Klanec 45, Komenda 2889 Prodam KRAJNIKE za obijanje. Naslov v oglasnem oddelku 2890 Prodam PRAŠIČKE. Stištka vas 10, Cerklje 2891 Prodam štiri PRAŠIČKE^ stare 6 tednov. Nasovče 19, Komenda 2892 Globok OTROŠKI VOZIček prodam za 150 din. Ma-rondimi, Področa 65, Kranj 2893 Prodam namizni vzudljw ŠTEDILNIK, POMIVALNO MIZO in 8-litrsfci bojler. Mir 1'je 20, Šenčur 2894 Prodam KRAVO bohninjko s teletom ali brez. Kumčic, Lancovo lt, Radovljica 2895 Prodam delovnega KONJA. Kopač, Zg. Pirnice 108, Mcvl-vode 289b Ugodno prodam eno leto staro enofazno vodmo čr palko /.a hišni vodovod Robida Štefan, Zg. Bitnje 149, Žabnica 2897 Prodam nove LETVE (rej meljne) za strešno opeko. Vi soko 77, Šenčur 2898 Poceni prodam sekiobnd KUHINJSKO OPREMO Kidričeva 33, Kranj, pritličje levo 2899 Prodam PRAŠIČKE. Zalog 34, Cerklje 2900 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 42, Cerklje 2901 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Vogije 43, Sere čur 2902 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO. Osterman Franc, Cesta na Klanec 19, Kranj 2903 Zelo poceni prodam KOSILNICO stadler. Selo 22 pri Žirovnici 2964 Prodam dva meseca brejo KRAVO, dobro mlekarico. Podljubelj 26, Tržič 2905 Jarčke leghorn, 11 tednov stare, prodam. Škofja Loka, Frankovo naselje 134 2966 Prodam PISKE, So. Brnik 36, Cerklje TSm SOBOTA — 27. JUNIJA 1970 GLAS tt 21. STRAN Nagrobne spomenike po izbiri in naročilu iz najboljših marmorjev ter vsa kamnoseška dela opravlja BORIS UDOVČ, kamnoseštvo Naklo, telefon 21-058 Prodam SLAMOREZNICO znamke kodel-bohm z verigo in puhalnikom in kombinirane GRABLJE. Hacin Franc, Cešnjevek 21, Cerklje 2908 Prodam PLUG obračalnik. Bukovica 4, p. Vodice 2909 Prodam stoječo TRAVO. Eovka 5, Kranj 2910 Prodam KRAVO f rizi j ko, dobro mlekarico, ki bo v kratkem četrtič teletila. Po-rerota, Breg ob Savi 3, Kranj 2911 Kupim VODNE SMUČI. Naslov v oglasnem oddelka 2912 Kupim MOPED T 12 ali zamenjam za smrekove pluhe. Drolc,. Sidraž 1, Cerklje 2913 Ugodno prodam NSU PRI-MO 150, malo rabljeno. Zupan Mirko, Žirovnica 110 2914 Poceni prodam karamboli-rano ŠKODO, letnik 1966. Bernard, Stražiška 5, Kranj 2871 Prodam MERCEDES 220 S. Kokrica 85, Kranj. Ogled 28. junija od 8. do 11. ure 2915 Prodam ŠKODO MB in ŠOTOR za štiri osebe. Kranj, Jezerska cesta 83 2916 Ugodno prodam MOPED kolibri. Potočnik, Brezje 58 2917 Ugodno prodam MOTORNO KOLO LAMBRETO LD 125. Tavčar Janez, Groharjevo naselje 12, škofja Loka 2918 Nujno in poceni prodam FIAT 600 D. Posavec 23, Pbd-nart 2919 Prodam MOPED na dve prestavi in električni ŠIVALNI STROJ elna-automatic. Kranj, Smledniška 13 a 2920 Ugodno prodam ŠKODO 1000 MB. Ogled od 16. ure dalje. Kranj, Ulica mladinskih brigad f 2921 Prodam osebni AVTO KA-DET-KARAVAN in GLASBENI AVTOMAT. Kranj, Delavska 21 2922 Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1965. Tenctiše 33, Golnik 2923 Po ugodni ceni prodam MOTOR DKVV 175 ccm. Ple-sec Zdravko, Cankarjeva 4, blok, Radovljica 2925 Prodam FIAT 750, Komcnd-|ka Dobrava 7, Komenda • 2925 Prodam FIAT 600. Tenetiše 48, Golnik 2926 Prodam AVTO RENAULT-DAUPHINE. Mlaka 49, Kranj 2927 Ugodno prodam SIMCO 1000 GL, letnik 1966, zelo dobro ohranjeno. Informacije in ogled samo popoldne vsak dan'pri Urhu Matku, Lesce, Savska 5 2928 mmmmnsA Nujno kupim GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Kranju. Ponudbe oddati pod »starejša samka« 2929 Dekle išče neopremljeno SOBO. Šinkovec Cirila, Moša Pijadc 46, Kranj 2930 Oddam delno opremljeno SOBO dvema študentoma. Naslov v oglasnem oddelku 2931 ZAZIDLJIVO PARCELO prodam ob robu mesta Kranj. Ponudbe oddati pod »600 m^ 2932 Ugodno prodam 5000 m2 GOZDA na Brnikih, lahko tudi samo mah (steljo) ali zamenjam za avto. Naslov v oglasnem oddelku 2933 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO. Milje 18, Šenčur 2934 Prodam starejšo HIŠO v Kranju, BANKINE rn TRAČNICO. Kramj, Huje, Cesta talcev 12 2935 HIŠO v Kranju ali okolici kupim (do 15 milijonov). Ponudbe oddati pod »plačljivo takoj« 2936 : edsLOVN. SOSTORI Ugodno prodam GOSTIŠČE na Gorenjskem. Naslov v oglasnem oddelku 2937 Sprejmem VAJENCA za ELEKTROSTROKO. Bidovcc Franc, Kranj, Jurčičeva 2 - 2938 Sprejmem VAJEN KO za STROJNO PLETILSTVO. Grajzar, Valburga 34, SmledV ni k 2939 Sprejmem VAJENCA. Kiju-čavničarstvo, Jalen Anton, Huje X Kianj 2940 DELAVKI na dve izmeni nudim STANOVANJE za varstvo leto starega otroka. Ostalo po degovoru. Naslov v oglasnem oddelku 2941 IZGUBLJENO —T -t III Na škofjeloškem kopališču sem izgubila žensko zapestno uro. Bernik Brigita, Cesta talcev 9, Škofja Loka 2942 V nedeljo okrog 16. ure sem izgubila na Bledu od Za-kc proti gradu za jezerom temna OČALA. Očaila niiso sončna. Naijdiitelja prosim, da jih proti nagradi vrne na upravo Glasa 2943 V nedeljo, 28. junija, slavita 50-letnico skupnega življenja ANTON in FRANČIŠKA OBLAK iz Trboj. Iskreno jima čestitajo in želijo še mnogo zdravih let hčerki in sin z družinami ter snaha z vnukoma 2944 GORENJCI! Morda ste izgubili ključ od vhodnih vrat, avtomobila in podobno? Oglasite se v EXPRES DELAVNICI KLJUČEV v KRANJU. Popravljam tudi vse vrste ključavnic. Za obisk sc priporoča FRANC RADIKOVIC, Kranj, Jahačev prelaz 1 (za trgovino Merkur) 2945 ROLETE lesene, plastične, žulii/ije naročite zastopniku špilarju, G radni kova 9, Radovljica, telefon 70-046. Pišite, pridem na dom 1761 KOTLE za ŽGANJE K U HO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje na j kvalitetne je že prek 40 let KAPELJ VILJEM, bakrokotlarstvo Ljubljana, Aljaževa cesta 4, Šiška 1956 GOSTILNA BLA2UN Kranj obvešča cenjene goste, da zaradi čiščenja in preureditve prostorov od 29. 6. do 13. 7. nc posluje. Prosi za razumevanje in se v nadalje priporoča 2946 GOSTILNA pri JOŽU v ŠENČURJU priredi v nedeljo, 28. junija, ZABAVO s PLESOM in KEGLJANJE za kastama. Igra ansambel TURT-STI 2947 GASILSKO DRUŠTVO PREDDVOR priredi v soboto, 27. junija, ob 20. uri NO€ POD STORŽ IC EM, v nedeljo ob 14. uri po. sprejern gasilskega AVTOMOBILA, nato bo VESELICA s srečolovom na vrtu gasilskega doma. Igra OSOJNIKOV KVINTET. Vabljeni! 294S TEKSTILNA INDUSTRIJA V KRANJU namerava podeliti za šolsko leto 1970^71 večje Število štipendij, in to predvsem moškim: za študij na srednji tehniški tekstilni šoli v Kranju, in sicer za: predilsko smer tkalsko smer tekstilno kemijsko smer za študij na tekstilni in ekonomski fakulteti v Ljubljani do vključno 11. stopnje. Podjetje je pripravljeno nuditi štipendijo že od vključno I. letnika dafje. Prednost imajo kandidati S stalnim bivališčem na območju občine Kranj. Kan didati naj dostavijo lastnoročno napisane prošnje in prepis zadnjega šolskega spričevala kadrovskemu sektorju podjetja. Central Kranj IŠČEMO STREŽNO OSEBJE za etefo rta izseljenskem pikniku, ki bo 4. julija 1978 v Škofji Loki IN STREŽNO OSEBJE za delo na Gorenjskem sejmu, ki bo cd 7. — 18. avgusta v Kranju. Prijave sprejema: gostinsko in trgovsko podjetje Central Kranj, Maistrov trg 11/1. IVIL.A KRA Teden pohištva od 4. - 11. julija 1970 v blagovnici v Cerkljah od 4.—6. julija razstava in prodaja tudi na razstavi cvetja v šoli 5*1, POPUST Dostava na dom in montaža - Obiščite nas Delovna skupnost delovne enote tiskarna ČP Gorenjski tisk Kranj razglaša prosta delovna mesta pomožnih delavcev Kandidati morajo imeti odsluženo vojaščino. Ponudbe sprejema tajništvo podjetja Kranj, Ul. Moše Pijade (nasproti sodišča) do 3. julija. Nesreče tega tedna Zaradi nepravilnega prehitevanja se je v torek, 23. junija, zjutraj pripetila prometna nezgoda na cesti prvega reda pri trasi Meja. Voznik osebnega avtomobila Milutin Mateovič iz Kranja je vozil proti Ljubljani. Pri Meji je začel prehitevati neznani tovorni avtomobil, v tem pa je nasproti privozil voznik osebnega avtomobila Stane Jenkole Iz Valburgc. Voznik Mateovič je zaviral, vendar je kljub temu zadel v levi blatnik pred njim vozečega osebnega avtomobila nemške registracije, voznik Herbert Rust. Voznik Jankole pa se je nesreči izognil tako, da je zapeljal s ceste. Ranjen ni bil nihče, škode na avtomobilih pa je za 6500 din. V sredo, 24. junija, se je nekaj pred šesto uro zjutraj na •cesti tretjega reda v vasi češnjica v Bohinju pripetila prometna nezgoda. Voznik motornega kolesa Stanko Heberle iz Jereke in kolesar Marjan čuden sta trčila, ker sta oba vozila po sredini ceste. V nesreči je bil Marjan Cudcn hudo ranjen in so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. Na gaštejskem klancu v Kranju je v sredo nekaj pred dvanajsto uro voznik osebnega avtomobila nemške registracije Veseljko Kraljevič zaradi utrujenosti za trenutek zaspal, pri tem pa je zapeljal v levo in trčil v tovorni avtomobil, vozil ga je Milan Pivk iz Kranja. Pri trčenju sta bila oba voznika laže ranjena, škode na vozilih pa je za 8000 din. Na poljski poti na Kokrici se je v sredo popoldne pripetila nesreča vozniku neregistriranega traktorja Štefanu Vodanu iz Vurberge pri Mariboru. Ko je pripeljal traktor do potoka Kokrice in ga jc hotel obrniti, mu je vozilo zaradi neizkušenosti pri vzvratni vožnji ušlo po pobočju. Voznik je padel s traktorja tako nesrečno, da je šlo čezenj prvo kolo. S hujšimi ranami so ga odpeljal' v bolnišnico, škode na traktorju je za 2500 din. V sredo popoldne se je na betinskem klancu na cesti med Bledom in Lescami pripetila hujša prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Franc Gorjanc Iz Žirovnice je v levem zavoju prehiteval avtobus, voznik škantar Franc z Bleda. V tem trenutku je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila nemške registracije Bernhard Franz Johannes. Voznik Gorjanc je tako prišel v škarje. Najprej je oplazil z bočno stranjo avtobus, nato pa se je zaletel v nasproti vozeči avtomobil. V nesreči je bil voznik Gorjanc le laže ranjen, škode na vozilih pa je za 20.000 din. V križišču ceste JLA in Kidričeve ceste sta v sredo popoldne trčila osebni avtomobil, ki ga je vozil Stanislav Furlan iz Kranja in voznik osebnega "avtomobila SmSlI Pašagič iz Kranja. Nesreča se je pripetila, ker voznik Furlan ni upošteval prednosti Pašagičevega avtomobila. V nesreči Sta bila voznik Pašagič in njegov sopotnik Cerič Redak iz Kranja huje ranjena in so ju odpeljali v bolnišnico. V sredo zvečer je na cesti tretjega reda -pri vasi Godešič voznik osebnega avtomobila Vladislav Hudnik lz Dobrave pri Ljubljani trčil v tovorni avtomobil, ki ga je vozil Franc Bogataj lz Loga pri škofji Loki. Nesreča se je pripetila, ker voznik Hudnik ni upošteval prometnega znaka prednost vozil iz nasprotne smeri. Zapeljal je na zoženi del cestišča na mostu pred tovornim avtomobilom. Pri trčenju sta bili ranjeni sopotnici v osebnem avtomobilu Marija Hudnik in Ivanja Godec. Obe se zdravita v ljubljanski bolnišnici, škode na vozilih je za 6009 din. L. M. Kazen za nevarno . vožnjo Občinsko sodišče v Kranju je v sredo obsodilo 23-let-nega Marjana šenico iz škofje Loke na leto in pol strogega zapora, razen tega pa se mu dve leti po preteku kazni ne bo smelo izdati vozniškega dovoljenja. Sodišče je izreklo kazen za povzročeno prometno nesrečo r9. januarja letos okoli devete ure zvečer na Cesti talcev v šofji Loki. Marjan šenica je vozil svoj osebni avtomobil vinjen, saj je imel — kot so kasneje ugotovili — v krvi 2,44 promile alkohola. Avtomobil je imel že kake tri mesece, vendar vozniškega izpita še ni imel. Na desni strani ceste je trčil v 71-Iet-nega Valentina Hafnerja iz Binkelj. Trčenje je bilo tako hudo, da je Hafner kmalu nato umrl. Voznik Šenica pa je nadaljeval vožnjo proti Groharjevemu naselju, vendar pa je v ovinku zdrsnil s ceste zaradi neprimerne hitrosti. Otrok padel v Kokro Okoli devetnajste ure zvečer se je v sredo, 24. junija, na desni strani kanjona Kokre igral s psičkom 10-letni Faidel Benedikt. Otroku je pri igri spodrsnilo in je skupaj s psom padel kakih 20 m globoko v Kokro. Klice na pomoč so slišali 12-Ietnl Milan Gaser, 14-letni Franc Čeh in 11-Ietni Peter Sajovic, vsi s Savske ceste, ki so prav tedaj sedeli pri bazenu centrale za tovarno Standard. Dečka so hoteli potegniti iz vode, vendar jim to najprej ni uspelo. Voda je otroka s psom potisnila izpod zapornic v bazen centrale, tam pa so ga z grabljaml potegnili na suho. Ranjenega otroka so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Elektromehanika hra??j sprejme v uk učence (vajence) za izučitev naslednjih poklicev: obratni elektrikar (3) vodovodni instalater (1) klepar (1) obratni ključavničar (1) strojni ključavničar (8) Pogoj: dokončanih osem razredov osnovne šole. Pismene prijave pošljite do 15. julija 1970 na naslov: Iskra — Elektromehanika Kranj, Kranj, Savska loka 4. Komunalni servis Kranj razpisuje več prostih učnih mest: 2 učenca za steklarje 2 učenca za kamnoseke 3 učence za pečarje 6 učencev za pleskarje 2 učenca za mizarje 2 učenca za polagalce plastičnih podov in parketa 3 učenci za zidarje Pogoji: končana osemletka ali dokončanih šest oz. sedem razredov osemletke z možnostjo nadaljnjega izobraževanja. Starost do 17 let. Zdravstvena sposobnost. Prijave sprejema splošni sektor podjetja, Kranj, Mladinska ul. L Po dolgi mučni bolezni nas je zapustila naša dobra mama Apolonija Oblak roj. Oblak Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 27. junija, ob 16. uri izpred hiše žalosti v Lučinah nad Gorenjo vasjo. žalujoči; sinovi z družinami in ostalo sorodstvo Lučine (nad Gorenjo vasjo), 25. junija 1970 Pogovor tedna Janek Brega r: Vratar od 12. leta Kranjski ljubitelji nogometa so se oddahnili. V nedeljskem zadnjem kolu ZCNL je enajsterica Triglava v gorenjskem derbiju premagala LTH in končno osvojila prvo mesto ter se tako po enoletnem premoru spet vrnila v družbo dvanajstih najboljših slovenskih liga-šev. Vrata kranjskega Triglava je tudi v minuli sezoni uspešno branil 24-lctni tekstilni tehnik Janek Brcgar. 0 Kdaj ste vstopili med vratnice? »že ko sem branil vrata v mladinskem rokometnem moštvu Kranja, sem dobil veselje do nogometnega vratarja. Leta 1966 sem prvič nastopil v nogometni enaj-sterice tehnične tekstilne šole in sedaj že tri leta nastopam kot vratar v ekipi Triglava.« 0 Bili ste tudi vratar zveznega ligaša Ljubljane. Zakaj ste se vrnili po enoletnem nastopu v matični klub? »Zaradi službenih obveznosti tedaj nisem mogel v Ljubljani redno trenirati, zato sem se vključil v trening kranjskega Triglava (tedaj sem delal na tri izmene v tovarni Volnenka v Ljubljani). Pa tudi naporna tekmovanja po Jugoslaviji so ml vzela preveč prostega časa.« % Ccmu pripisujete zadnji uspeh Triglava? »Naš klub je nedvomno zdrav kolektiv, ki ga prijateljstvo, dobra volja in zagrizenost, kljub nekaterim težavam, drži skupaj. To je bila edina pot, da dokažemo, da smo sposobni za družbo najboljših.« £ Kaj so odlike dobrega vratarja? »Veliko vlogo pri tem igra dobra obramba soigralcev. Dober vratar mora vladati v svojem 16-metrskem prostoru in dobro startati na visoke žoge. Pri tem \t. mora imeti dober pregled nad igro.« £ Vaše želje? »Da bi dobro startali tudi v slovenski ligi in da se ne bi morali boriti spet za obstanek v republiški ligi.« D. Humer Smučanje Dvoboj Jezersko : Železna Kapla Tenis Triglav presenetil Letošnje republiško prvenstvo za mladinke in mladince je bilo tokrat v Mariboru. SENTA, SKLADIŠČE KRANJ, Tavčarjeva 31, tel. 22-053 Odkupuje vse žitarice — zamenjava žitarice za vse vrste moke. Prodaja najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenico, oves, ječmen, pšenični in koruzni zdrob Cene so konkurenčne — skladišče je odprto od 5. do 19. ure in ob sobotah Na to prvenstvo je TK Triglav poslal številno zastopstvo. V lepih sončnih dneh so se predstavniki Olimpije, Branika, Celja in Triglava sc-staili v medsebojnih srečanjih. Pri tem je pomembna zmaga mladega Ahli-na nad Damjano vičem (1:6, 6:2, 6:0) itn pa tesen poraz Uranič II z Nojmilerjem. Od Kranjčanov so zadovoljivo igrala Fur-lan, Clrič im Urainič I. Pri mladinkah je Štrukljuva izpadla v prvem kolu proti boljši Lavričevi. Od ostalih rezultatov je pomembna zmaga Puriča, ki se je v obeh konkurencah uvrstil med štiri najboljše, in pa zmaga Jo-koviča nad Svonškoun. V igri dvojic .se je dvojica Cirič-Uranic uvi~Vla v finale, kjer ! je morala priznati premoč j dvojice Košak-Tomovič. L Purič Smučarski klub Jezersko že vrsto let prireja v počastitev krajevnega praznika meddruštveno tekmovanje v slalomu pri Češki toči. Letos pa so to tekmovanje združili še s povratni m dvobojem med smučarji Železne Kaple in Jezerskim. Na odličnem snegu se je pomerilo po 14 tekmovalcev iz vsakega društva. Vrstni red: člani — 1. Janez Košir (Jezersko), 2. Eber-hard Klaura (žel. Kapla); članice — 1. Regima Dobrim (Jezersko), 2. Angelifka Logar (Zel. Kapla); starejši pionirji 1. Luka Karničar (Jezersko), 2. Albin Knafelj (Zel. Kapla); Rokomet mlajši pionirji — 1. VoačCk Parte (Jezersko), 2. Fritz Klaura (Žel. Kapla); Pri mladincih pa je uspešno prevozil progo samo Ivan Parte (Jezersko), vsi ostali pa so bili diskvalificirani. Ekipni pokal krajevne skupnosti Jezersko so osvojili Jezer Jani z veli'ko prednostjo. A. Karničar V finalu Duplje : Križe B Na področnem gorenjskem rokometnem tekmovanju za pokal maršala Tita sta bile v četrtek odigrani pol finalni tekmi. Duplje : Veterani 24 : 13 (10 :.5) Duplje: Boncelj, Marinšek 8, M. Rakovec, F. Rakovec, Konjar 1, Vrtač 5, F. Grašič 2, E. Rakovec 4, P. Grašič 4. Veterani: Bernard 1, Rus 4, Čufar 2, Klavora, Torkar 1, Larnpret 3, Dolinar 1, Mesec 1. Čeprav so domačini vodili žc s prednostjo sedmih zadetkov, so gostje v nadaljevanju zmanjšali razliko in igra je postala enakovredna. Visokemu porazu Veteranov pa je botroval sodnik Krmavner (Kamnik), ki je s svojimi nerazumljivimi odločitvami razburjal igralce obeh moštev, predvsem pa goste. Križe A : Križe B 15 : 25 (6 : 14) Križe A: Cvek, Mohorič, Hočevar 2, S. Kavčič, A. Kavčič 8, R. Kavčič, Zepič, Rib- Kolesarstvo Od Bleda do Bohinja Kolesarski klub Bled bo priredil jutri, v nedeljo, J8. junija drugo kolesarsko dirko od Bleda do Bohinja s startom ob 9. uri pred hotelom Krim na Bledu. Člani in mladinci bodo imeli cilj pri hotelu Zlatorog v Bohinju, turisti pa pri hotelu Jezero. Ta prireditev pa bo hkrati tudi za prvenstvo Gorenjske za vse kategorije. Tovarna Rog bo najboljšemu tekmovalcu podarila novo Rogovo kolo apollo 12. A. P. nikar 3, Perko 2, Primožič, Klemenčič. Križe B: Hladnik, M. Sitar 1, P. Jazbec 1, Dobre 8, J. Sitar 5, V. Ješe 8, F. Jazbec 1, J. Ješe 1. V moštvu Križe B so tokrat nastopili igralci ligaške- ga moštva, ki so s hitro in dinamično igro visoko premagali svoje klubske kolege iz A-moštva. Tako se bosta v gorenjskem finalu srečala stara rivala Duplje in Križe. D. Humer Športni praznik v Naklem Dolgoletna želja športnikov in ljubiteljev športa v Naklem se je uresničila. S prostovoljnim delom in s pomočjo nekaterih delovnih organizacij jim je uspelo utrditi oziroma asfaltirati igrišče za Kulturnim domom. V Naklem se zavedajo, da živijo v času, ki zahteva zdravega in odpornega človeka. Tak pa lahko postane le tisti, ki mu telesna kultura in šport nista tuja. Zato so zgradili igrišča za rokomet, odbojko, košarko in tenis. V prvi vrsti pri graditvi tega objekta pa so gledali na osnovnošolsko mladino, ki jim je telesna kultura in šport pri njihovem razvoju najbolj potrebna. Tako bodo sedaj na tem igrišču imeli učenci osnovne šole Naklo svoje redne ure telesne vzgoje. Z graditvijo so v Naklem pričeli pred letom in pol. Pri tem so člani TVD Partizan in ostali ljubitelji športa opravili več kot 700 prostovoljnih ur. Delali so pri odvozu in dovozu materiala, kopanju drenažnih kanalov, pri postavitvi betonskih robnikov in uredili celotno okolico. Denarna sredstva pa so prispevala Krajevna skupnost Naklo 5000 dii., SZDL Naklo 1000 din, občinska zveza za telesno kulturo Kranj pa jim je dala 8000 din namenskih sredstev. Ostalo pa so prispevali še KZ Naklo in ostale organizacije v Naklem. Cestno podjetje Kranj pa jim je brezplačno odstopilo 250 kubičnih metrov gramoza za utrditev. Za otvoritev novega športnega parka so v Naklem pripravili bogat športni program, že včeraj, v petek, jc bil rokometni turnir, na katerem so nastopili roko-metaši DupelJ, Žabnice, Križ in kranjski Veterani. Danes ob 15.30 imajo na programu turnir v malem nogometu, na katerem bodo nastopile štiri domače ekjne. Nedeljski program pa je naslednji: ob 9. uri ekslnbl-cijskl nastop judoistov, jiu-jitsov, ob 10. uri pa tekmovanje posameznikov v judu za pokal Naklega. Ob 15. uri bo svečana otvoritev, razglasitev rezultatov ter nastop pionirjev osnovne šole Naklo. Vsem športnikom in ljubiteljem športa v Naklem Iskrene čestitke za dograditev objekta v upanju, da jim bo nudil obilo športnega in rekreacijskega užitka. D. Humer Izredna prodaja pohištva Meblo Nova Gorica in Brest Cerknica 5 °/0 popust - Delavski dom Kranj, vhod 1 l©SIO>ixiLa ^5 SOBOTA — 27. JUNIJA 1970 Čevljarska industrija potrebuje šolane ljudi Tiskovna konferenca poslovnega združenja cestnih podjetij Slovenije So res cestna podjetja kriva za slabo vzdrževane ceste? (Nadalj. s 1. strani) industriji smo se pogovarjali v kranjskom čevljarskem ^kombinatu Planika. Položaj v tej delovni organizaciji, vsaj kar se kadrov tiče, ni bistveno drugačen od položaja v Poku in A'-'-'ni. Zapisani podatki pa veljajo samo za Planiko. Primanjkuje ljudi s tehnično čevljarsko šolo, manjka jim inženirjev, pravnikov, ekonomistov ter pri rezova 1-cev in prešivalcev. šole za te poklice pa na Gorenjskem so. V Planiki za zdaj s sedanjim strokovnim kadrom šc shajajo. Ker pa planirajo večje rekonstrukcije in razširitve obrata, bodo potrebe po solarnih ljudeh vodno večje. Drugo leto odide v pokoj sedem mojstrov. Naslednja leta se kdo. če teh delovnih iik'M ne bodo zasedli kvalificirani ljudje, ritma razvoja ne bodo vzdržali. Trenutno potrebujejo v Fla-nifki 6 čevljarskih strokovnjakov z visoko izobrazbo, 16 delavcev s srednjo izobrazbo in več delavcev s poklicno šolo. Nekaj delovnih mest pa lahko zasedejo delavci, ki bodo po onem letu priučevanja do-hiii ustrezno kvalifikacijo. Zanimivo je, da so nekatera prosta d, lovna mosta že razpisali, vendar zadovoljivega Odziva nii bilo. Razpis bodo Krajevni Ponoči med 29. in 30. junijem 1942. leta so borci Cankarjevega bataljona porušili železni železniški most v Mostah pri Žirovnici. Drzno dejanje Cankarjevcev je Nemce tako razbesnelo, da so 1. julija pripeljali k porušenemu mostu 30 talcev. 29 so jih ustrelili, enemu pa je s skokom v prepad uspelo pobegniti. V spomin na ta tragični dogodek pred osemindvajsetimi leti praznujejo občani krajevne skupnosti Žirovnica, ki zajema vasi Moste, Žirovnica, Selo, Zabreznica, Brezni-ca, Dosloviče, Smokuč, Rodine, Vrba in Breg, vsako leto svoj krajevni praznik. Praznovanje letošnjega praznika se je začelo prete- morali ponoviti. To potrjuje že zapisano ugotovitev, da se ljudje izogibajo čevljarske industrije predvsem zaradi nepoznavanja, čeprav osebni dohodki niso nizki. Poprečni Mesečni osebni dohodek v Planiki je bil 1097 dinarjev, strokovnjaki pa zaslužijo mesečno tudi do 2400 dinarjev, in to s srednjo šolo. Prejemki, ustrezni delovnemu mestu iti izobrazbi gotovo vplivajo na zanimanje ljudi za določeno industrijsko panogo. Zanimivo je, da se je podobna »kadrovska kriza« pred leti pojavila tudd v nekaterih razvitih državah. Kako so jo razrešili? Ljudem, predvsem mladim, so pokazali, kaj jc moderna čevljarska Industrija, v čem je njena prihodnost in da zato v primerjavi z drugimi industrijskima vejama na manjvredna. Podobnega načina se je lotila tudi Planika. O svojih, kadrovskih potrebah so seznanili univerzo, osnovne šole im delavce, da bi tudi oni mogoče svo'je otroke napotili v čevljarsko industrijo. Kakšen bo uspeh, bomo videli na začetku novega šolskega leta. V Plat.«-,ki upajo, da čevljarske strokovne šole v prihodnjem lotu no bodo nezasedene. J. Košnjek praznik v klo nedeljo, 21. junija, ko so na osnovni šoli v Žirovnici odprli razstavo izdelkov, ki so jih naredili šolarji pri praktičnem pouku. Kot zanimivost naj povemo, da jc pet učenk osmega razreda izdelalo kompletne narodne noše. Slovesnosti se bodo nadaljevale jutri. Ob sedmih zvečer bo v domu Svobode na Breznici slavnostna seja odbora krajevne skupnosti, na kateri se bodo ozrli na prehojeno pot in začrtali cilje za prihodnost. V sredo bodo otroci položili šopke pred spominske kamne v Mostah, domači lovci pa bodo položili vence na spominska obeležja po okoliških vaseh in gozdovih. Slabe ceste razburjajo javnost. Razpravljamo, govorimo, pišemo, kritiziramo ... Iščemo krivce? Ne! Saj je vendar jasno, kam se je treba obrniti, saj že sam naslov pove, kdo mora skrbeti za ceste. Pa vendar ni tako. Naša kritika je namreč često usmerjena v napačno smer. To so jasno in odločno povedali predstavniki poslovnega združenja cestnih podjetij SR Slovenije na tiskovni konferenci v Ljubljani. Molorizaccija raste, cestno omrežje se širi, denar, ki ga dobe cestna podjetja, pa ne zadošča niti za vzdrževanje in modernizacijo cestnega omrežja. 1962. leta je bilo v Sloveniji na 1 km ceste poprečno na razpolago 4047 din, 1968. leta pa 8124 din. Će bi računali splošno podražitev materiala in drugih stroškov, bi kaj kmalu ugotovili, da se re alna vrednost sredstev vloženih za vzdrževanje in modernizacijo cest ne povečujejo. V Sloveniji dajemo zelo malo sredstev za modernizacijo cest. 1968. leta smo vložili v ceste 15 promllov narodnega dohodka in znatno zaostajamo za drugimi naši- Žirovnici Žalna komemoracija pred spominskimi kamni v Mostah je običajno prvo nedeljo v juliju. Letos je prva julijska nedelja petega v mesecu. Žalno komemoracijo bo pripravila organizacija Zveze borcev. Gasilci iz Zabreznice in Smokuča pa bodo ta dan simbolično pogasili gorečo Žirovnico. Krajevni praznik v Žirovnici bodo popestrile še številne športne in kulturne prireditve. Po vaseh bodo organizirali potopisna predavanja in predvajali poučne filme. Vse to je na programu prihodnji teden. J. Košnjek mi republikami, v zahodnih državah pa vlagajo v ceste prek 30 promilov narodnega dohodka. V Sloveniji je okrog 6400 km cest prvega, drugega in tretjega reda ter 6000 km cest IV. reda. Predstavniki cestnih podjetij so na tiskovni konferenci poudarili, da federacija še vedno zadržuje preveč »cestnega denarja«, čeprav je odgovornost za ceste prenesla na republike. Nadalje je na dlani, da so predvsem tovornjaki tisti, ki razbijajo ceste, nafta pa je šc vedno zelo poceni. Ali pa drugI primer: Za avtomobilski radio letno plačamo 120 din, da pa se lahko noč in dan po vseh cestah vozimo s fičkom, plačamo letno za uporabo ceste prav tako (samo) 120 din. Lani se je od vseh virov zbralo v Sloveniji za ceste 200 milijonov (novih) din, od tega so dobila cestna podjetja za redno in investicijsko vzdrževanje 120 milijonov. Med drugimi ukrepi oi že zaradi reda morali obdavčiti tudi vozila na plin. V Sloveniji porabijo motorna vozila 95 odstotkov bencina in le 5 odstotkov nafte. Leta 1965 smo v Sloveniji porabili 120 milijonov bencina. Lani pa že 289 milijonov litrov. Od prometnega davka na bencin federacija še vedno zadržuje precej denarja, ki bi se pa moral v celoti uporabiti za modernizacijo cest v tisti republiki, iz katere izvirajo sredstva. J. Vidic Peti atlet tabornikov Od 2. do 12. julija bo na področju med Lescami in Bledom 5. zlet bratstva in enotnosti jugoslovanskih tabornikov. Okrog 7000 članov taborniških organizacij iz vseh republik bo s to prireditvijo proslavilo 25. obletnico osvoboditve Jugoslavije in 20. obletnico delovanja taborniške organizacije. Na slovesni otvoritvi, ki bo 3. julija zvečer, bo govoril predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher. Predsednik republike Josip Broz Tito pa je, kot poročajo z izvršnega odbora zveze tabornikov Slovenije, prevzel pokroviteljstvo nad to letos največjo taborniško akcijo v državi. Pedagoška pomoč preventivi otrok Kranjska zdravstvena in pedagoška služba sta se odločili za skupno akcijo, ki naj bi preventivno od' pravljala slabo drlo osnovnošolskih otrok. Iz informacije zdravstvenega doma Kranj o zdravstvenem varstvu šolskih in predšolskih otrok je namreč razvidno, da so številke o slabi drži, ploskih stopalih in drugih značilnosti slabega telesnega razvoja otrok v kranjski občini več kot vznemirljive. Samo nekaj številk: slabokrvnost te med otroki zelo razširjena, saj je odstotek precejšen — 14 odstotkov. Na nekaterih šolah kot na primer v Zabnici je celo 32 odstotkov otrok slabokrvnih. Od 2238 v lanskem letu pregledanih otrok v kranjski občini jih ima več kot četrtina ali 29 odstotkov slabo držo, pri več otrocih pa je hrbtenica tudi že bolj ali manj deformirana. Zaradi takega zdravstvenega stanja otrok v kranjski občini so dali pobudo pedagoškim delavcem, ki naj na svoj način pripomorejo vsaj nekaj za boljše zdravje otrok. Gre za enostavno opominjanje otrok na pokončno držo v klopeh, na skrb za to, da otroci res hrbet naslanjajo> na oporo stola ipd. Šole naj bi si preskrbele tudi cenene brošurice, v katerih so opisane preproste vaje za razgibavanje hrbtenice. Zavod za prosvetno in pedagoško službo bo verjetno predlagal vsem šolam na Gorenjskem naj uvedejo te nekaj minut trajajoče vaje pred poukom ali po pouku. Staršem otrok, ki bi bili radi oproščeni telovadite, pa naj bi razložili, naj svojim otrokom ne branijo telovaditi. Število telovadbe oproščenih otrok je zelo naraslo in je nenormalno. V novem šolskem letu naj bi vse otroke, ki bi želeli biti oproščeni telovadbe, poslali na pregled k posebni komisiji. Spričevalo posameznega zdravnika ne bo veljavno. V sodelovanju s fizioterapevtsko službo in učitelji telovadbe pa bi za otroke oproščene telovadbe uvedli posebne njim primerne vaje. Kajti boljša je najmanjša telovadba kot nobena. Omenjeni ukrepi, ki bodo začeli veljati v novem šolskem letu, so vendarle dokaz, da se da kljub pičlo odmerjenim sredstvom za preventivno zdravstveno varstvo otrok nekaj storiti. Jasno pa je nekaj: dokler ne bo toliko denarja, da bodo lahko šolski otroci vsako leto pregledani in ne samo trikrat v osmih letih, dokler se bodo občine branile vsako leto znova prispevati za preventivo skladu za socialno zavarovanje, potem otroci ne bodo ravno bleščečega zdravja, pa tudi učni uspeh v šolah bo slabši. Zato je ta pedagoška pomoč preventivi vse hvale vredna. J~ M. ŽIVLA KRANJ