>-ETOXXXIII. —Številka 13	26. marca 1981 Cena 5.—šil. (7 din)
poštnina plačana v gotovini	Celovec	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Popis prebivalstva v Sloveniji
stran 2
Od svinca na poti k novi tehnologiji
stran 3
Visok poraz SAK-a
stran 8
V________________________J
Po dolgih debatah so se v glav-Pern odboru občinskega sveta v Celovcu le odločili, da se bo po *6lji Slovenske narodne skupnosti v Celovcu prostor pred Zvezno 9imnazijo za Slovence preimenoval v trg Antona Janežiča. Preimeno-vanje se je nameravalo že leta pač pa so se tedaj socialisti bäli za glasove. 7. oktobra 1979 so f^e volitve v deželni zbor, FPÖ pa ie tedaj tako ali tako glasovala Proti preimenovanju trga. Tedaj so nam obljubljali, da se bodo o tej Zadevi pogovarjali po volitvah, to-da obljube so ostale prazne fraze.
Svojčas je za preimenovanje trga glasoval celo podpredsednik heimatdiensta dr. Th. Mayer. Letos pa bo resnica: glavni odbor občinskega sveta je sklenil, da bo mesto Celovec prostor pred Slovensko gimnazijo »krstilo« v trg Antona Janežiča. Župan Guggen-berger je dejal, da se je ÖVP vedno zavzemala za predlog, ki je prišel iz vrst manjšin in da ni razumel nenavednega zadržanja frakcije SPÖ, ki je I. 1979 zaenkrat bila proti »Janežičevemu trgu«. Nenavadno zadržanje zaradi tega, ker je
prišel predlog v njegovo prezidial-no pisarno od socialistov.
Anton Janežič je deloval sredi prejšnjega stoletja v Celovcu. Vsaj za desetletje je Celovec veljal za vseslovensko kulturno središče in to zlasti po zaslugi tedaj aktivnega slovničarja in literarnega organizatorja Antona Janežiča, ki je prav v Celovcu polagal temelje modernemu sloven skemu slovstvu in enotnemu slovenskemu pravopisu. Hkrati pa je s svojimi slovensko-nemškimi učnimi knjigami in slovarji gradil most razumevanja med obema narodoma.
POMLAD
Zaljubilo se je sonce v zemljo.
S toplimi prsti je božalo njeno obličje. Zaživela je v vigred nem čaru, vzklila in pela o lepoti.
ZAPOJ PESEM
Zapoj pesem, ki je v tebi!
Opevaj rožo, tvoje sanje, metulja, otroško čebljanje, opevaj mene, ali razkrivaj sebe — zapoj o mladosti, in vsa zemlja bo pela s teboj od radosti!
Po sorazmerno hudi zimi je vsepovsod zavladala spet pomlad. Vse sili v naravo, otroci so že bili nabirat prve pomladanske rožice, NT pa objavlja dve pesmici Milice HROBAT, roj. Oraže, ki bo letos izdala zbirko svojih otroških pesmic.
•I
J
**"***••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
Predsednik gospodarskega odbora NSKS Fridi Sabotnik je obiskal s soprogo razstavišča na sejmu za gastronomijo in turizem —
GAST ’81 v Celovcu
Jože Partl, predsednik Slovensk^ kmečke zveze:
Formalnosti ne smejo ovirati skupnega
nastopanja kmetov
V nedeljo, 22. 3. 1981, je imela svoj redni občni zbor na Ra-dišah Slovenska kmečka zveza. Ponovno je bil izvoljen za predsednika Jože Partl; podpredsednika sta Ludvik Lesjak in Nužej Wieser, tajnik Jože Mečina, blagajnik pa Rupert Reichman. Predsednik nadzornega odbora je ostal Anton Krušic. V živahni diskusiji je razložil izvoljeni zastopnik Skupnosti južnokoro-ških kmetov v Kmetijski zbornici Ignac Domej svoje delovanje kot kmečki zastopnik. Oviro pri bolj učinkovitem delu vidi Domej v tem, da nobena od osrednjih organizacij nima nastavljene strokovne moči v pomoč kmetom in so mu pri zastopanju interesov kmečkih ljudi na razpolago le lastne moči. Vsi navzoči so poudarili složnost in nujnost enotnega nastopanja pri letošnjih volitvah v Kmetijsko zbornico, kakor je to poudaril Anton Krušic.
Predsednik gospodarskega odbora ZSO in predsednik Slovenskega šolskega društva, ki je lastnik Kmetijske šole v Po-dravljah, dipl. inž. Franc Einspieler, je zagovarjal trenutno mirovanje Kmetijske šole z maloštevilnimi prijavami in informiral navzoče, da ima Podravelj-ska šola še vedno pravico javnosti. Ni pa vedel ničesar povedati, kako bi Kmetijsko šolo spet poživili. Štefan Domej je ooročal, da je letos zahtevalo v
Kmetijski šoli »Goldbrunnhof« okoli 10 mladih kmetov, da uvedejo tudi slovenščino, vendar je bil ta predlog ukinjen. Ignac Domej je poročal, da se že leta trudi, da bi »Kärntner Bauer« prinašal vsaj eno stran tudi v
Zbornični svetnik Ignac Domej
slovenščini in da mu je predsednik Kmetijske zbornice Deutschmann zabrusil, da kaj takega sploh ne pride v poštev.
Slovenska kmečka zveza bo tozadevno pismeno urgirala. Prav tako bo pismeno posredovala Zvezi slovenskih zadrug želje in kritike kmetov-odje-malcev.
Občnemu zboru je sledilo srečanje absolventov Kmetijske šole v Podravljah, ki so ga popestrili domači pevci z Radiš.
Velike poplave v Jugoslaviji — rekordna višina Save pri Beogradu
V	vzhodnih predelih Jugoslavije so naraščajoče reke povzročile hudo škodo. Na desettisoče polj pod pšenico ali pripravljenih za spomladansko setev je pod vodo, vendar gre večidel za talno vodo, ker tokove velikih rek še obvladujejo z nasipi. Reke naj bi po napovedih naraščale še nekaj dni. Višina Save pri Beogradu je bila po uradnih podatkih rekordna — leta 1940 je imela isto višino — 715 centimetrov.
V	vseh ogroženih občinah so uvedli izredno stanje. V nižjih predelih Beograda so poplavljene nekatere ulice ter so morali preusmeriti promet. Ponekod v Beogradu je zemlja začela drseti, tako da so morali izseliti prebivalce iz nekaterih hiš. Telefonske linije so bile prekinjene, ogrožena pa je tudi preskrba s pitno vodo. Na vseh poplavljenih področjih je zdravstvena služba cepila prebivalstvo proti nalezljivim boleznim.
Poplavljeno je okoli 60.000 hektarjev polj, v neposredni nevarnosti pa je še 40.000 hektarjev in blizu 3000 stanovanjskih hiš. Nad 1000 družin so že morali evakuirati. Po podatkih hidrometeorološkega zavoda Srbije glavna nevarnost šele prihaja.
Hidrocentrale Djerdap, Zvornik in Bajina bašta ne morejo obratovati s polno močjo zaradi visokih voda. Rečni promet od Šabca do Beograda so začasno ustavili.
»Primorska poje« na Trbižu
12. aprila ob 14.30 bodo priredili v veliki dvorani »Cristall« na Trbižu letošnji osrednji koncert »Primorska poje«, na katerem bodo sodelovali zbori iz Italije, Slovenije in s Koroške (»Podjuna« iz Pliberka in »Zarja« iz Železne Kaple).
2/politika		26. marca 1981
		
ŠPANIJA: UKREPI PROTI TERORIZMU
Po zadnjih atentatih proti članom oboroženih sil in ugrabitvah je sklenila španska vlada, da poostri boj proti terorizmu. Predvsem vojaščina naj bi se ob pomoči policije močneje vključila v čistke, pa tudi krajevne oblasti, predvsem v deželi Baskov, naj bi priskočile na pomoč. Zaradi čedalje močnejše teroristične dejavnosti so se v Španiji začeli zelo močno in nevarno oglašati tisti, ki ne morejo pozabiti reda in miru pod diktatorjem Francom. Tak nevaren znak je bil tudi nedavni poskus vojaškega udara.
POLJSKA: VOJAŠKI MANEVRI
Medtem, ko se notranjepolitični položaj na Poljskem nevarno zaostruje, nadaljujejo čete iz SZ, ČSSR, Vzhodne Nemčije pa tudi poljski odredi z manevri na Poljskem. Po poročilih zahodnih vojaških krogov sodeluje pri teh vajah, v katerih nekateri tudi vidijo vaje za morebitno zasedbo Poljske (kakor leta 1968 na Češkoslovaškem), sodeluje nad 100 tisoč vojakov. Dogodki v Bydgoscu, kjer je policija stepla več zastopnikov sindikata Solidarnosc, so še bolj zaostrili vzdušje med delavci. Poljski politbiro pa zagovarja kruto postopanje policistov.
ODNOSI
WASHINGTON—PEKING Po srečanju s kitajskim veleposlanikom v Washingtonu je izjavil ameriški predsednik Reagan, da namerava njegova vlada nadaljevati s politiko dobrih odnosov do Kitajske. S svojimi prejšnjimi izjavami, da je treba posvetiti več pozornosti poglobitvi odnosov s Tajvanom, je Reagan precej zagrenil oblasti v Pekingu. Kakor kaže, je Reagan spremenil svoje mnenje predvsem po posredovanju zunanjega ministra Haiga, ki je predsednika tudi opozoril na morebitne svetovnopoli-tične posledice take politike.
PALESTINCI: BREZ VLADE Čeprav je bilo že skoraj sklenjeno, pri naslednjem srečanju palestinskega narodnega sveta v Damasku ne bodo ustanovili vlade v eksi-lu. Po izjavi vodilnih Palestincev bi taka vlada oslabila revolucionarno dejavnost palestinskega naroda. Predsednik Arafat je tudi zahteval sestanek vseh arabskih vlad tako imenovane fronte odklanjanja, pri katerem bi uskladili nadaljnje korake v boju proti Sadatov! politiki sožitja z Izraelom. Po Arafatovi izjavi naj bi se srečali zastopniki Sirije, Južnega Je-mena, Libije in PLO aprila meseca v Adenu, da bi pripravili ta sestanek.
HESSEN: USPEH »ZELENIH«
Pri nedeljskih občinskih volitvah v zahodnonemški zvezni deželi Hessen so tako imenovani »zeleni« in z njimi povezane liste dosegli izreden uspeh; v kraju Volkmar-sen, kjer naj bi postavili napravo za predelavo jedrskih odpadkov, so postali z 41,6 odstotkov glasov najmočnejša frakcija, medtem ko je CDU zdrsnila od prejšnjih 51,5 na 26,4 odstotka. V deželnem merilu pa je CDU obdržala svoj položaj, medtem ko je SPD nekoliko nazadovala. V Frankfurtu je CDU utrdila svoj položaj (54,2 odst.), SPD je izgubila, FDP pa sploh ni več zastopana.
Popis prebivalstva -dvojezično samo v Sloveniji
Popis prebivalstva Slovenije, do katerega manjka nekaj manj kot mesec dni, prinaša tudi nekatere novosti. Te novosti se med drugim nanašajo na popis pripadnikov nacionalnih skupnosti, ki izhaja predvsem iz pravice po svobodni opredelitvi občana za določeno narodnost, ki jo zagotavlja jugoslovanska ustava.
V letošnjem popisu bodo tako na nacionalno mešanih območjih Slovenije — v Pomurju in Slovenskem primorju — izhajajoč iz tega temeljnega načela uporabili dvojezične popisnice.
Naloga zgodovinske znanosti je, da poišče in najde resnico. Torej je njena naloga, da razkrinka razne legende, ki so nastale in nastajajo v zvezi z raznimi dogodki. O nekaterih legendah okoli druge svetovne vojne je predaval v torek, 10. marca, v sklopu letošnjega Ro-žanskega izobraževalnega tedna pri Mežnarju v Kotmari vasi prof. dr. Norbert Schausberger, predstojnik instituta za novo zgodovino na celovški univerzi. Ena takih legend pravi, da se je Sovjetska zveza rešila po Hitlerjevem napadu junija 1941 samo
Na naše poročilo o občnem zboru KSŠ na Dunaju (»Dunajski študentje so skeptični«) smo dobili pismo štirih klubskih funkcionarjev, v katerem podpisani trdijo, da »članek ne odgovarja resnici«. Zaradi tega smo se odločili, da primerjamo nekatere ugotovitve, sodbo prepuščamo bratcem. Posebej želimo poudariti, da je bil član predsedstva Narodnega sveta Karel Smolle samo eden od naših informacijskih virov in tudi ni bil pisec članka. Izvlečke iz pisma klubašev objavljamo na njegovo izrecno željo. Vsem ostalim resnim interesentom je pismo Kluba na razpolago v uredništvu.
NT piše:
»Proti pogovorom z dež. vlado so predstavniki Kluba SŠ
Tudi popisovalci bodo govorili v obeh jezikih, torej poleg slovenščine Madžarsko ali Italijansko. Tako se bodo izognili možnosti, da bi prišlo do zmote in vtisa, češ da s popisom izvajajo kak pritisk na nacionalne skupnosti.
V zvezi z letošnjim popisom se zlasti na nacionalno mešanih območjih zastavljajo tudi nekatera druga vprašanja. Eno od teh je tudi vprašanje materinščine otrok v nacionalno mešanih zakonih. V teh primerih se bodo starši konkretno odločili za en ali drug jezik.
zaradi zahodne pomoči. V resnici pa se sploh niso zadostno pripravili vojskovanja v ruskih okoliščinah (oskrba, hudi mraz). Leta 1941 SZ ni prejela skoraj nič pomoči od Američanov in Britancev, ki so najprej počakali, kaj bo. Važna za sovjetsko zmago je bila tudi odločitev Japoncev, da ne napadejo na severu (Libija), temveč na azijskem jugu; o tem je obvestil Stalina vohun Richard Sovge, ki je ustvaril dve neodvisni obveščevalni mreži v ministrstvu za vojsko in v ministrstvu za mornarico.
na Dunaju ... zastopnik ZSO se je... priključil glede pogovorov skeptičnemu mnenju klubašev in dejal, da pogajanja in razgovori ne pomenijo nič, če nista v ozadju borbenost in borba.«
KLUB piše:
»... se ne smemo slepo zazreti v lepo iluzijo rešitve ob zeleni mizi.«
NT piše:
»... predsednica ... je razčlenjevala med narodno politiko .imperialističnih sil iz ZDA’, ki resno ogrožajo varnost v svetu (Monika Srienc se je udeležila nekega mirovnega sestanka v Bolgariji).«
KLUB piše:
»Borba za mir in razorožitev postaja čedalje bolj aktualna
Sovge je obvestil Moskvo že prej o datumu nemškega napada (22. 6. 1941), vendar Stalin tega ni verjel. Po tej izredno važni japonski odločitvi je Stalin mogel umakniti čete iz vzhodne Sibirije in jih premestiti pred Moskvo, kjer je bila dejanska prelomnica, ne šele v Stalingradu.
Druga legenda je, da se je vojna proti Japonski odločila z atomsko katastrofo v Hirošimi in Nagasakiju.
Japonska je že bila premagana, Amerikanci so samo preskusili, kake so posledice atomske bombe v močno naseljenem kraju v ravnini (Hirošima, prvotni cilj je bila Nigata, vendar je bilo tam oblačno) ni kako v gorovju (Nagasaki). Za bombnikom pa je letelo letalo s časnikarji, ki so opazovali posledice.
Legenda je tudi, da so Nemčijo prisilili v drugo svetovno vojno sosedi. Nacisti so od vsega začetka nameravali, da ob prvi ugodni priložnosti razširijo svojo oblast, če treba, tudi z vojno. Končni cilj jim je bila svetovna vlada.
Tudi v zvezi z Avstrijsko državno pogodbo so nastale razne legende, ki pa jih nekateri prodajajo kot resnico. Resnica pa je, da so bili Avstrijci pri zadnjih pogajanjih leta 1955 v Moskvi močno nepripravljeni in da so se šele v Moskvi zedinili na važne podrobnosti, kakor npr. na nevtralnost po švicarskem vzoru. Že prej pa so npr. Sovjeti dvakrat ponudili Nemčiji združitev s pogojem, da bi postala nevtralna država.
Vendar je to kancler Adenauer odklonil. V diskusiji, ki je sledila zanimivemu predavanju, so se še načela številna druga
in važna, posebno še, če pomislimo na neodgovorno politiko konfrontacije imperialističnih dežel, zlasti ZDA ,in‘ ni bil to neki mirovni sestanek v Bolgariji... bilo je to zasedanje svetovnega mirovnega parlamenta v Sofiji.«
NT piše o udeležbi okoli 50-ih članov, Klub o »navzočih 69 klubašev« (nismo namreč preštevali tki. »starešin«),
NT piše o slabi udeležbi ene tretjine članov pri poprečno 35-ih navzočih. Klub piše pri istem številu o »sorazmerno visoki mobilizacijski zmogljivosti Kluba«. Če sodeluje pri klubskih večerih samo tretjina članov, to pač po našem mnenju ne govori ravno o »visoki mobilizacijski zmogljivosti«.
Za zaključek: Narodni svet pozdravlja vsako iniciativo Kluba, ki ima pozitivne po-
vprašanja kakor npr. priključitev Avstrije marca 1938 in razni dogodki v zvezi z ADR.
V četrtek, 12. marca, pa je pripovedovala Jelka Kuchar o boju koroških Slovencev proti nacistom. Jelka Kuchar je v domačem kapelskem kraju organizirala pomoč partizanom in se je morala z njimi umakniti v snegu in mrazu decembra 1944 na Veliko planino, kjer je našla sina Petra. Drugim partizanom je sicer uspelo, da so prebili nemški obroč, sama pa se je vrnila nazaj v kapelške grape. Tam so jo nacisti po ovadbi domačega izdajalca zaprli, jo do krvi pretepli, jo zavlekli v Borovlje in naposled v gestapovske zapore v Celovec.
SKOPJE — Dnevnik »Nova Makedonija« je objavil uvodnik z naslovom »Nova verzija veliko-bolgarskega nacionalizma«, v katerem se ozira na drugo izdajo »Spominov« članice politbiroja CK bolgarske KP Cole Dra-gojčeve, ki jih je naslovila: »Na razrednih in internacionalistič-nih stališčih.«
»Nova Makedonija« ocenjuje drugi podpisani del »Spominov« Cole Dragojčeve kot nadaljnji korak v političnem oblikovanju bolgarskega nacionalizma. Enostavno se odkrito politično podpirajo velikobolgarski apetiti v najnegativnejšem smislu te besede. V drugi izdaji teh spominov so okrepljene klevete proti KPJ, ki je predstavljena kot par-
sledice za naš koroški živelj, tako je tudi Smolle izrecno pozdravil tisti del klubskega poročila, ki se je nanašal na stik s terenom in delom na vasi.
Očitek, ki ga je izrekla predsednica Kluba v okviru kolektivnega poročila — da sta Narodni svet in ZSO »brez perspektive«, torej nimata bodočnosti — pa klubski funkcionarji v omenjenem pismu niso zavrnili, kot tudi že ne na občnem zboru navzoči predstavnik ZSO.
Tak podel napad na Osrednji organizaciji pa je moral zavrniti vsaj eden od navzočih predstavnikov Osrednjih organizacij. Brez dvoma je izgovoril to, kar si misli večina klubašev, ki ravno zaradi odklonilnega stališča manjšine klubašev do Narodnega sveta in ZSO tako težko sodeluje pri mnogih akcijah.
V zaporu je morala pretrpeti strašne muke in bolečine, tako telesne kakor duševne. Iz zapora jo je rešila tudi zvijača hčerke Zofke, ki je prišla pravit, da je oče padel v nemški vojni.
Jelka Kuchar, pogumna žena, ki je v najhujših časih tvegala življenje, je zaključila svojo pripoved s pozivom predvsem mladini, naj se trudi, da nikdar več ne bi bilo takih izbruhov krvavega sovraštva med narodi, da bi se narodi in sosedi spoštovali med sabo.
Četrtkove prireditve se je udeležil tudi konzul SFR Jugoslavije v Celovcu, Alfonz Na-beržnik s soprogo.
tija s hegemonističnimi cilji. Izmišljena so tudi nova »dejstva«, s katerimi ponovno poskušajo oporekati obstoj makedonskega naroda in napraviti državnost makedonskega ljudstva vprašljivo. Napadena je tudi NOV Makedonije, ki je predstavljena ne kot vstaja za nacionalno osvoboditev, marveč le kot nekakšen upor proti socialnim krivicam.
Ta boj je bil usmerjen proti »monarhofašističnemu nasilju« in ne kot želi predstaviti Dragoj-čeva, proti »nacionalnim tlačiteljem, ker takšnih ni bilo«. Ona celo trdi, da je prebivalstvo var-darske Makedonije »navdušeno pričakalo bolgarsko vojsko kot nacionalne osvoboditelje«. Zapisane so tudi nove klevete na uresničeno samopredelitev makedonskega ljudstva, ker, kot zdaj pravi Dragojčeva, je prebivalstvo vardarske Makedonije »postalo žrtev velikojugoslo-vanskega hegemonizma KP Jugoslavije«. Zanjo makedonska nacija ne obstaja in je le »izmišljotina srbskega hegemonizma na Balkanu«. Na kratko rečeno, so v drugi verziji poostrene protijugoslovanske klevete iz prve verzije »Spominov«.
Cilj takšnega pisanja je dejansko dati novo vzpodbudo tistim krogom v Bolgariji, katerih zgodovinska, publicistična in tudi politična dejavnost je usmerjena v napade proti Jugoslaviji in Makedoniji. Njihovo število ni majhno, vpliv pa vse večji. Dragojčeva jih dejansko opravičuje.
Ko primerja prvo in drugo izdajo »Spominov« Nova Makedonija v najnovejši verziji Dragojčeve odkriva poskuse, da se še bolj zaostrijo napadi na KPJ, AVNOJ, ASNOM, novo Jugoslavijo in Makedonijo.
Predavanje Schausbergerja v Kotmari vasi
GLOSA
Protijugoslovanski izliv bolgarskega nacionalizma
Od svinca na poti nJftedniki k novi tehnologiji
S sodelavci Mohorjeve tiskarne na »Intergrafiki ’81« v Zagrebu
Vedno spet smo v zadnjih letih brali, da je kak časopis opustil star način tiska s premakljivimi črkami, ki jih je pred dobrimi 500 leti iznašel Gutenberg in prešel na novodobno tehnologijo fotostavka in ofset tiska. Dobrih trideset let svojega življenja so tudi NT tiskali na svinčenih straneh. Lansko poletje pa je tudi NT presedlal na »computerje« in »module«, t. j. na fotostavek in ofsetni tisk. Vsaka dobra reč pač potrebuje svoj določen čas.
Seveda se je morala nekaj mesecev prej odločiti naša domača tiskarna, Mohorjeva družba, kjer se tiska NT od njene obnovitve, da vpelje v tiskarni novo tehnologijo. Vodstvo je moralo vložiti dosti kapitala, skrbi in naporov, saj je bilo s tem korakom treba obnoviti celotno tiskarno. Odločiti se je bilo treba za najbolj primerne stroje in preurediti prostore, da so bili primerni novim potrebam. Nekoliko je bila tiskarna tudi prisiljena, ker so nehali izdelovati stavne stroje, ker brez njih ne bi bilo mogoče izdelovati teksta za časopise in knjige, pa tudi svinčenih ročnih črk in linij je bilo vedno težje dobiti. Pa tudi obe veliki tiskarni v Celovcu sta se odločili za novo tehnologijo.
Kar zapovrstjo so prišli v tiskarno čisto novi stroji. Najprej vertikalna kamera in stroj za razvijanje filmov v temnico. Obenem tudi prvi compugraf-fotostavni stroj, ki nam nadomešča stare stavne stroje in zraven še ves črkovni material iz svinca v ročni stavnici. Za-
povrstjo sta prišla tudi mali »GTO« in veliki »SORD«, ofsetna tiskarska stroja. Sledile so naprave za kopijo ofsetnih plošč in montažne mize, na katerih se odslej ne stavijo in lomijo, ampak le še montirajo filmi na montažne folije, t. j. predloga za tisk, katera se potem prenese na ofsetno ploščo.
Dober delež, da so vsi ti novi stroji zaživeli, pa so doprinesli tudi uslužbenci v tiskarni. Vložili so nekaj prostih sobot in ur po svojem delovnem času in obiskali tečaje, ki jih je razpisal sindikat tiskarjev in delovni urad prav za te poklice. Iz navadnih tiskarjev so po še enem učnem izpitu postali ofset tiskarji. Ročni in strojni stavci pa so se morali začeti poslavljati od strojev in orodja, ki so jim v dolgih letih postali skoraj tovariši. Namesto mernika, pincete in šila, čolnov in vsakovrstnih črk so dobili v roke škarje, skalpel, lupo, čopič in še vrsto drugega orodja. Stavne regale so nadomestile montažne mize in namesto svinčenih vrst in črk so dobili v roke filmski trak in iz tega so morali narediti stavek oz. montažo za tisk. Prav tako pa se je bilo treba priučiti fotografiranja slik in risb, retu-širanja in kopiranja ofsetnih plošč.
Z dobršno mero treme in tudi skrbjo je čakalo vodstvo Mohorjeve družbe in posebno tiskarne prav tako pa tudi uslužbenci sami in uredniki na prve proizvode nove tehnologije. Zdaj po nekaj mesecih se že vidijo pozitivni rezultati vsega truda in naporov. Časopisi in knjige so po-
stali dosti bolj pisani. Dosti več fotografij in več je barvnega tiska. Dosti bolj čisti pa so tudi delovni prostori. Saj v montažnih prostorih ni treba več nobene barve in tudi nobenega olja ali masti. Le oči nekoliko bolj trpijo, ko je treba vedno gledati v od spodaj razsvetljeno stekleno ploskev na montažni mizi ali pa rdečo luč v temnici pri kameri.
Od nekdanje ročne stavnice je ostalo le še nekaj regalov na koncu nekdanje strojnice in en stavni stroj se le še od časa do časa zavrti. Padanje matric se sliši kot bi sanjal. Potekla je svinčena doba v naši tiskarni.
Kot priznanje za ves ta pozitivni trud in ker smo ravno pred kratkim spravili ves odvišen svinec iz tiskarne, so bili vsi uslužbenci v tiskarni in tudi urednik NT povabljeni na ogled letošnje INTERGRAFIKE v Zagrebu, razstave, kjer razstavljajo vso to novo tehnologijo komputerjev, ki vedno bolj nadomešča nekdanjo mehaniko. Ta razstava je bila za nas potrdilo, da je MD ubrala pravo pot in nam uslužbencem nabavila dobro orodje.
Z dobrim kosilom in vinom ter ogledom starega mesta in stolnice z Bistriško Materjo božjo smo zaključili zagrebški obisk, ki bo ostal sigurno vsem v dobrem spominu.
Tekst je pripravil Franc Rehsman, slike pa Emil Stingler
Urednik NT zalaga z drugim »materialom« reprofotografa Jožeta Otto-witza
Vodja mohorjevih obratov dr. Toni Koren v živahnem pogovoru s sodelavci
Najstarejši in najmlajši sodelavec: 33 let pri Tedniku — Vitus Starc in 6 let
— Maksi Reckar
Vodja tiskarne Hanzi Isop (sredina) s sodelavci na zagrebški razstavi
Miša, Pavla in Anica — nežne cvetke v tiskarni
Fotostavca Gregej Krištof in Jože Blažej tokrat v središču pozornosti

»Nam|šljeni zdravnik« v Šentprimožu
Odbor novoustanovljenega društva »Kralj Matjaž«: Spredaj: France Linhart, Hanzej Košutnik; druga vrsta: Jurij Perč, Hanzej Terbuch, Franc Grilc; zadnja vrsta: Albert Messner, Jurij Mandl, Fric Satschen, Karl Kulmež. Za predsednika je bil izvoljen dr. Matevž
Grilc.
FESTIVAL DOMAČE GLASBE -ŠTEVERJAN
razpisuje
UDELEŽBO 11. ZAMEJSKEGA FESTIVALA DOMAČE GLASBE
ki bo v Števerjanu 4. in 5. julija 1981
Prijave se sprejemajo najkasneje do 30. aprila 1981 na sledeči naslov:
S. K. P. D. »F. B. SEDEJ« — Ans. »L. HLEDE«
Trg Svobode 6
34070 Števerjan — S. FLORIANO DEL COLLIO GORIZIA—ITALY
Natančne informacije dobite v pisarni Krščanske kulturne zveze.
IZET V BALKANSKE DRŽAVE
Zveza koroških partizanov vabi na desetdnevno potovanje s Sienčniko-vim avtobusom po Jugoslaviji, Madžarski, Romuniji in Bolgariji.
Odhod je v petek, 8. maja 1981, iz Celovca, povratek pa v nedeljo, 17. maja 1981.
Cena: 4780.— šil. (polpenzion). Prenočišča v dvoposteljnih sobah; do; plačilo za enoposteljno sobo znaša šil. 80.— na dan.
Rok prijave: do 4. aprila 1981 pismeno na naslov: ZKP, Gasometergasse 10, 9020 Celovec, ali po telefonu (0 42 22) 32 5 50 oz. (0 42 22) 72 4 35
Igra
V. Škvarkin »TUJE DETE«
Prireditelj: KPD »Šmihel«
Kraj: farna dvorana v Šmihelu Čas: nedelja, 29. 3. 1981, ob 19.30 Gostuje igralska skupina SPD »Rož« iz Šentjakoba.
Igra
V. Škvarkin
»TUJE DETE«
Prireditelj: SPZ »Zarja« v Železni Kapli
Kraj: farna dvorana v Železni Kapli Čas: nedelja, 29. 3. 1981, ob 11. uri Gostuje igralska skupina SPD »Rož« iz Šentjakoba v Rožu.
igra
V. Škvarkin
»TUJE DETE«
Prireditelj: SPD »Rož« v Šentjakobu Kraj: farna dvorana v Šentjakobu
Čas: petek, 27. 3. 1981, ob 20. uri Nastopajo: domači igralci
Mladina Šentlipš prireja vigredni koncert
»OD KLASIKE DO NARODNE PESMI«
Kraj: farna dvorana
Čas: 5. aprila, po sv. maši (pribl.
Igralska skupina SPD »Danica« pod vodstvom Marko Marka letno naštudira kako igro. Letos so se igralci in režiser lotili Weiglovega »Namišljenega zdravnika« in ga v soboto predstavili v Kulturnem domu.
Tale originalna in duhovita parodija na psihoterapijo, deloma je to ■že »zafrkancija« duševnih zdravnikov in njihovih zdravstvenih metod, je nastala v Ameriki, kamor je Weigel moral bežati pred nacizmom. Prebrisanega zavozavarovalnega agenta Haarija Holmsa, ki pride v hišo jarogospodne družine Van-dermleenovih in tam s svojo prisebnostjo in zgovornostjo skoraj vse prepiriča, da je dušni zdravnik dr. Hladny in ki vso družino z dr. Hladnijem vred ozdravi, je verodostojno zaigral Tončej Wakounig. Edina, ki mu ni šla na limance in ki ga je takoj »spasla«, je Peggy, v katero se zdravnik Holms zaljubi. Marica Wakounig je bila tej vlogi vsekakor kos. Franci Polzer mlajši je svojo mladostno nekomplicira-nost uspešno prinesel na oder, kar
Globasnica
Na Jožefovo so se zbrali globa-ški kulturniki na vrtu pred hišo prof. Jožka Hutterja. Ob luninem svitu je mešani pevski zbor globa-škega kulturnega društva jubilantu — pred kratkim je obhajal (pisali smo v NT) 80-letnico — podaril šopek pesmic, v imenu društva mu je čestital Mirko Smrečnik ter mu izročil z nageljni okičeno darilo.
Slavnostna večerja je bila pripravljena pri Šoštarju. Teklo je dobro vince, tekle pa so tudi besede priznanja, prijateljstva in zahvale. V imenu Narodnega sveta koroških Slovencev je spregovoril član predsedstva Karel Smolle. Sam še učenec prof. Hutterja, je z lastnimi doživetji skušal opisati lik jubilanta, v katerem je imela dijaška in študentska mladina partnerja z vsem razumevanjem za veselje in težave mladih let. Za profesorja Hutterja je delo za narod vedno bilo na prvem mestu, kljub neprijetnim
mu je v vlogi sina Franka, ki zato duševno »zboli«, ker je poneveril pač lepo vsoto dolarjev in jih pognal v družbi nekega dekleta, sila pomagalo. Jozej Krasnik, igral je bolnega zdravnika dr. Hladnija, se je v to vlogo precej trzajoče oživel. Erika Hobel je Mimijo zaigrala solidno. Micka Hobel in Maks Wuttej sta bila v vlogi staršev tako podkovana, da je marsikateri mislil, ta dva sta pa res poročena.
Naši priznani in predvsem pa dozdevni literarni kritiki (tisti, ki mislijo da so, čeprav so tisto, kar mislijo, da niso) bi o tej predstavi zagotovo vedeli in znali marsikaj dobrega in odrskega napisati. Mene in ostale gledalce pa veseli, da se spravijo vkup za igro navdušeni ljudje in ki ta namen tudi speljejo — ne glede na težave in druge odpovedi — in za to jim velja naš bo-glonaj. Da pa je v to skromno zahvalo vključeno tudi delo in trud režiserja, kmeta, ki ima dela čez glavo že s svojo kmetijo, pa je samoumevno ter ga še posebej odlikuje.
Franc Wakounig
posledicam za poklic in življenje. Za to delo se mu je NSKS zahvalil.
Besede zastopnika Krščanske kulturne zveze, dvornega svštnika dr. Pavla Zablatnika, so predvsem veljale neumorni kulturni dejavnosti jubilanta, saj je le-ta prav v najtežjih časih po plebiscitu mladini skušal kazati pot z izdajanjem posebnega lista. Bivšemu profesorju na Slovenski gimnaziji je čestital tudi ravnatelj dr. Reginald Vospernik.
Hutterjevo delo seveda znajo še posebno ceniti Globašani sami, zanje je vedno bil močan steber, dober svetovalec, na kulturnem in političnem področju. Zato je v imenu Enotne liste jubilantu izrekel zahvalo podžupan Janez Hudi.
Med prepevanjem mešanega zbora pod vodstvom Janeza Petja-ka pa je prof. Jožko Hutter sam popestril večer s svojimi znanimi šaljivimi pripovedovanji. V Globasnici Lesičjaki torej še niso izumrli, sploh pa menda zajčki v tem kraju dočakajo visoko starost, kar je želeti tudi profesorju Hutterju ob skrbnem spremstvu njegove žene Marice.
Šentjakob
Mešani pevski zbor SPD »Rož« iz Šentjakoba v Rožu in folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane sta preteklo soboto navdušila številne obiskovalce celovečerne prireditve družbenega doma v Prevaljah z uprizoritvijo že legendarne »Vascit pr’ Žile«, koncertantne obdelave stare ziljske svatbe. Pred prireditvijo v Prevaljah so z istim programom nastopili tudi v sosednji Črni.
Pravijo, da bodo »Vascit« posneli na televizijski film, kar bi bilo zaradi dragocenosti naštudiranega koncerta povsem važno in bi se zadeva ohranila znancem, zdaj pa bi jo mogli spoznati številni konzu-menti televizije tu- in onstran meje.
Železna Kapla
Florjan Lipuš in Peter Handke bosta nastopila v avstrijski televiziji v okviru oddaje »Club 2« 31. marca zvečer. Od nedelje naprej že velja pri nas letni čas, zato ne bo težko počakati tudi na to oddajo, ki je sicer vedno zelo pozna.
Libuče
Minulo soboto je moški pevski zbor »Kralj Matjaž« iz Libuč imel svoj ustanovni občni zbor. Med številnimi domačini, smo v naši sredi lahko pozdravili tudi zastopnike obeh osrednjih kulturnih organizacij. Slovensko prosvetno zvezo je zastopal predsednik Valentin Polanšek, Krščansko kulturno zvezo pa podpredsednik prof. dr. Janko Zerzer ter dipl. inž. Franc Katt-nig.
Občni zbor je enoglasno sprejel predlog, da se novo društvo vključi v obe osrednji kulturni organizaciji, v K KZ in SPZ.
V društveni odbor so bili enoglasno izvoljeni:
Predsednik dr. Matevž Grilc, podpredsednik Jurij Mandl, tajnik Jurij Perč, namestnik tajnika Hanzej Terbuch, zborovodja Hanzej Košutnik, namestnik zborovodja France Linhart, blagajnik Fric Satschen, namestnik blagajnika Albert Messner. Za preglednika sta bila izvoljena Franc Grilc ter Karl Kulmež.
Melviče-Dole
Začetek decembra preteklega leta je Mežnarjev oče Peter Gotthard v Dolah dopolnil 79 let svojega življenja. Poznali smo ga kot pridnega kmeta in vzornega krščanskega družinskega očeta. Le redko najdemo družino, v kateri se je rodilo 7 otrok, kakor pri Mežnarju. Vsi so podedovali od staršev dobre talente in lastnosti. Sin Valentin je leta 1967 bil posvečen v duhovnika, hčer Hana je pred 4 leti vstopila na Dunaju v misijonski red, sin Vincenc je veroučitelj na glavni šoli v Šmohorju.
Že avgusta lani je oče zbolel in se zdravil v bolnici pri elizabetin-kah v Celovcu. Vesel se je vrnil domov, po novem letu pa je začel bolehati in je iskal zopet pomoči najprej v Celovcu in zadnja dva tedna v Laasu. Tam je 15. 3. na Gospodov dan med vizito zaključil svoje zemeljsko življenje ter poslanstvo in odšel dobro pripravljen, v lepšo večno domovino.
Kakšen ugled je imel in kakšno spoštovanje je pokojni Mežnarjev oče užival, je dokazal veličastni pogreb v torek, 17. 3., popoldne v Melvičah. Ob krsti se je zvrstilo okoli 20 duhovnikov, med njimi kanonik msgr. Filip Millonig, škofijski kancler msgr. Mihael Krištof, prošt in dekan Franc Brumnik; konzistorialni svštnik in dekan Janez Walcher, višji študijski svštnik dr. Janez Polanc in tinjski rektor Jože Kopeinig. Slovesno somaševanje je s 7 sobrati vodil sin-du-hovnik, domači dušni pastir pa je orisal vrline pokojnega duhovniškega očeta in se mu v obeh deželnih jezikih zahvalil za vse, kar je storil dobrega za dolško in farno cerkev. Poudaril je, da je bil rajni dolga desetletja vesten In skrben ključar in značajen mož, skromen
in strog do sebe, dober in velikodušen do otrok, vsem faranom pa zgled vernega družinskega očeta in požrtvovalnega kristjana.
Pogrebnih svečanosti se je udeležila ogromna množica pogrebcev, ki so prišli celo iz Podjune in Celovca, posebno še iz župnij, kjer deluje sin Valentin kot dušni pastir, Galicije, Mohlič in Apač.
Blagi Mežnarjev oče, hvala za vse in na svidenje pri Bogu!
Velinja vas
Veliko število sorodnikov, znancev in pogrebcev je spremljalo Knabrnovega očeta, Johana Seherja k zadnjemu počitku. Rajni je živel po geslu: Bogu v čast, bližnjemu v pomoč. To je poudaril tudi g. Krop-fitsch, pd. Mežnar, ki se je rajnemu očetu zahvalil za pripravljenost in pomoč, ki jo je nudil vsakomur, ki je bil v stiski. Med pogrebci so med drugim bili tudi zastopnik Narodnega sveta Karel Smolle, bil-čovski župan Ogris, številni slovenski občinski odborniki idr.
Narodni svet, KEL, Enotna lista Bilčovs ter NT izrekajo iskreno sožalje.
Brnca
Tokrat članom in prijateljem SPD »Dobrač« na Brnci ni bilo treba čakati šest let. Dne 8. marca je društveni odbor vabil na občni zbor. Vabilu se je odzvalo kar lepo število društvenikov, po stari navadi pri Prangarju v Zmotičah.
Ker je imel odbor samo za eno leto poročati, je občni zbor potekel hitro. Predsednik društva je poročal o prireditvah društva v zadnjem letu. Odbor ni mogel uresničiti vseh stavljenih ciljev: Kljub temu pa je članom nudil vrsto prireditev kot gostovanje tria Lojzeta Slaka, izlet na Bleščečo, nogomet, filmski večer, gostovanje »Odra 73« in družabno srečanje. Več kot prireditev je imel odbor sej. O teh je poročal tajnik društva. Med drugim je posvetil dober del poročila raznim posvetovanjem in razpravljanju o razširitvi društvenega udejstvovanja. Brez denarja društvo ne more obstojati. Dč so finance do gotove mere bile zadostne, o tem nam je poročal blagajnik.
Po dani razrešnici je bil izvoljen nov odbor. Predsednik je ostal Janko Oitzl, za podpredsednika je bil izvoljen dr. Franc Wutti, za tajnika Marjan Gallob, njegov namestnik je ostal Janez Debevec, blagajnik je Štefan Hudi, nadalje sta v odboru še Rudi Pichler in Maksi Trunk.
Predsednik se je navzočim zahvalil za zaupanje, obenem pa s® je obvezal, da bo odbor skušal v bližnji bodočnosti uresničiti zastavljene cilje in da bo v 75. leta svojega obstoja ubralo društvo tisto pot, ki je bila ustanoviteljem društva vodilna. Mag. Marjan Gallob je nato navzočim še predstavil program za naslednje leto.
jot>
10.30)
Nastopajo: pevsko instrumentalna skupina Šentlipš, Danjko Jukič, Marion Nardelli (kitara), mešani in moški pevski zbor KSŠ v Gradcu.
Predavanje
HIŠNA IN LEDINSKA IMENA PODSINJE VASI IN OKOLICE Prireditelj: SPD v Šentjanžu Kraj: gostilna Gašper Čas: sobota, 28. 3. 1981, ob 20. uri Predava: dr. Anton Feinig
Igra
VEST
Prireditelj: KPD »Planina« v Selah Kraj: farna dvorana v Selah Čas: nedelja, 29. 3. 1981, ob 14.30 Nastopa:	igralska skupina KPD
Šmihel
KONCERT
Prireditelj: SPD »Žila« na Bistrici v Zilji
Kraj: kulturni dom na Bistrici v Zilji Čas: nedelja, 29. 3. 1981, ob 15. uri Nastopajo: Mešani pevski zbor SPD »Danica«, trio »Korotan« s pevci in instrumentalni duo Polcer
KONCERT
Prireditelj: SPD »Bilka« v Bilčovsu Kraj: Miklavž v Bilčovsu čas: nedelja, 29. 3. 1981, ob 20. uri Nastopajo: Mešani pevski zbor SPD »Danica«, trio »Korotan« s pevci in instrumentalni duo Polcer.
KONCERT
Prireditelj: KPD »Drava« v Žvabeku Kraj: farna dvorana v Žvabeku Čas: sobota, 4. 4. 1981, ob 19.30 uri Nastopajo: Moški in mešani zbor graških študentov, pevsko-inštrumentalna skupina iz Žvabeka, Mario Nardelli in Danko Jukič (kitara).
Igra
TA VESELI DAN ali MATIČEK SE ŽENI
Prireditelj: SPD »Danica« v Šentvidu v Podjuni
Kraj: kulturni dom v Šentprimožu Čas: sobota, 4. 4. 1981, ob 20. uri Nastopa:	Igralska skupina SPD
»Radiše«
Komedija
»SPIEL IM SCHLOSS« v madžarskem jeziku Kraj: Akademietheater na Dunaju Čas: nedelja, 5. 4. 1981, ob 19.30 Gostuje: »Novosadsko pozorište — Ujvideki szinhaz«
Predavanje z barvnimi slikami ZLATA KALIFORNIJA Prireditelj: Katoliška prosveta v Celovcu
Kraj: Slomškov dom, 10.-Oktoberstr. 25
Čas: ponedeljek, 30. 3. 1981, ob 19.30
Predava: g. Vinko Zaletel
naš tednik
Dva prizora iz igre »Namišljeni zdravnik«. Šentprimoški igralci so s to igro razveselili staro in mlado. Dvorana kulturnega doma v šentprimožu je bila nabito polna. Upajmo, da bodo igralci ponesli to igro tudi v druge slovenske kraje. Nastopajoči so igro uprizorili doživeto, kar priča, da so se temeljito pripravljali. Igralcem želimo pri nadaljnjih nastopih mnogo zadovoljstva in uspeha.
Gustav Januš v »Neue Zürcher Zeitung«
Priznani švicarski dnevnik »Neue Zürcher Zeitung« je objavil pred tednom dni v svoji literarni prilogi 6 pesmi našega rojaka Gustava Januša v prevodu Petra Handkeja, ki piše v svojem uvodu m. dr.: značilnost koroških Sloven-Cev na sploh je že od pamtiveka, 'te ne merijo svoje zgodovine po
TEREZIJA MAJAR:
»Žsbarimo po svovenji«
31. julija bo minilo 90 let, odkar je umrl v Pragi naš narodni buditelj, duhovnik in pisatelj Matija Majar-Ziljski. Bil je privrženec ilirskega gibanja, zavzemal se je za vseslovanstvo in zbiral slovensko ljudsko blago. Matija Majar-Ziljski predstavlja z Urbanom Jarnikom in Francetom Grafenauerjem tisto trojico naših prednikov z Ziljske doline, ki so najmočneje vplivali na razvoj naše najnovejše zgodovine. Nekaka priprava na 90-letnico je bil obisk pri Tereziji Majar v Bitenčah pri Goričah v Ziljski dolini, kjer je bil Matija Majar-Ziljski tudi doma.
NT: Gospa Majar, Vi ste vdova po nečaku Matije Majar ja. Sicer ste se šele rodili 8 let po Majarjevi smrti, najbrž se pa še spominjate pripovedovanj o njem.
Terezija Majar: Pri nas je bila le kajžca, ki ni imela nič. Stric Matija so morali peš hoditi v celovško šolo, kjer so z učenjem drugih služili svoj vsakdanji kruh za šolo. Bili so zelo pametni, so mi pravili domači.
NT: Živite tu na skrajnem robu jezikovne meje. Še kdo govori pri vas slovensko?
Majar: Ta stari že še »žebari-mo po svovenji«, pač po domače. Prej so lepše govorili, zdaj se pač vse meša. Otroci pa nič ne zastopijo več po domače.
NT: Ste tudi imeli »ras«, ziljsko narodno nošo?
Majar: Seveda, za praznike. Moževa babica pa so jo nosili še vsak dan. Tudi pri delu.
NT: Se še spominjate na Franca Grafenauerja?
Majar: Bil je doma zgoraj nad nami, kjer sem jaz doma. Seveda sem ga dobro poznala, ko sem tam »gor rastla«! Fejst človek je bil, pošten in pameten. Vedno je rekel o našem stricu: »Matija Majar pa jaz bi morala biti skupaj, bi pa vse bilo drugače z nami.« Zelo sta »držala vkup«, zelo dobra sta bila, stric pa Grafenauer!
NT: Kaj pa sta delala tu doma?
Majar: Rada sta bila med ljudmi, povsod je bilo dosti Franca Gafenauerja, ki se ga sama spominjam; na sejmih, veselicah in tudi v cerkvi. Kjer so pač bili ljudje, je bil tudi Grafenauer zraven.
NT: Rojeni ste I. 1899. Na kaj se najraje spominjate, ko mislite na svojo mladost?
Majar: Zelo rada sem pela in tako lepo je bilo, ko so fantje do jutranjih ur peli pod lipo. Če bi danes šel kdo ponoči na okno trkat, bi ga gvišno kdo »oncajgal«. Če je tedaj kak p sb iz sosednje fare prišel vasovat, so ga domači vpregli v »kur-tovc« in jih je moral peljati po vasi. To je bilo veselje!
Dunajski krožek o delovanju Slovenskega znanstvenega inštituta
vladajočih temveč po svojih pesnikih. Nimajo, kot ostali Avstrijci, obdobje tega in tega Jožefa ali cesarja Franca Jožefa, temveč obdobje Prešerna, obdobje Cankarja itd. To je bila od rane mladosti, tudi s strani mojih slovenskih starih staršev, ki so komaj brali, moja velika slovenska slika zgodovine.«
Na 31. Dunajskem krožku, ki se je v prijetnih, pustno okrašenih prostorih gostilne Weidinger zbral v petek, 20. februarja, je bil povabljeni predavatelj to pot dr. Augu-štin Malle, direktor SZI v Celovcu. V svojem obširnem, dobro pripravljenem referatu je ta prikazal delovanje in načrte te važne slovenske ustanove na Koroškem od prvih začetkov do danes. Prvo pobudo je tudi v tem primeru nudil Klub slovenskih študentov na Dunaju, kjer so se že leta 1965 izdelali načrti društva tki. Koroške slovenske skupnosti, kar naj bi predstavljalo podlago za organizirano znanstveno delo. Važno je bilo pri tem, da
Ml
ZA VAS
f^lŠE MIHA ZABLATNIK
Obvezno zavarovanje kmetov pri dvojni zaposlitvi
Od 1. 1. 1980 naprej dvojna zaposlitev ni več vzrok za oprostitev od obveznega zavarovanja Po zakonu za socialno zavarovanje kmetov (BSVG). Do 31. 12.
1980 je bila še dana možnost, da so se te obveznosti oprostili vsi tisti, ki so bili že v letu 1979 dodatno zaposleni. Sedaj take oprostitve niso več možne.
Obvezno zavarovanje soproge(a):
pri zakoncih, ki vodijo en in isti obrat na skupni račun in odgovornost, je po BSVG upokoje-niško zavarovan vedno le eden °d zakoncev. Pri čistih kmetih (Vollerwerbslandwirt) je to mož (kmetici se v tem slučaju ne Štejejo zavarovalniška leta za opokojnino — Pensionsversi-oherungszeiten). Soproga je v smislu zavarovanja za kmečko
upokojnino obvezno zavarovana, če je soprog
—	obvezno zavarovan kot delojemalec po ASVG ali kot obrtnik po GSVG ali če dobiva od ene teh zavarovalnic že upokojnino;
—	zaposlen kot uradnik in ima kot tak pravico do upokojnine oz. jo že dobiva;
—	upravičen dobivati bolniško odškodnino po ASVG;
—	na okrevanju (in Anstaltspflege) na račun zavarovalnice po ASVG ali GSVG;
—	v obvezni vojaški oziroma civilni službi, potem ko je bil prej obvezno zavarovan, oz. dobival bolniško odškodnino ali bil na okrevanju.
Izjeme pri obveznem zavarovanju:
Obveznega zavarovanja so oproščeni:
1.	osebe, ki so zaposlene v kmetijstvu zgolj v okviru najemniških pravic za lovce ali ribiče, v kolikor z dohodki iz te dejavnosti ne krijejo pretežno svojih življenjskih potreb;
2.	pripadniki redov in kongregacij katoliške Cerkve in ustanov Evangeličanske diakonije;
3.	hčerka oz. snaha (Schwiegertochter) kmetovalca, dokler njen soprog (sin oz. zet [Schwiegersohn] kmetovalca) na kmetiji glavnopoklicno dela;
4.	notarji in kandidati za notarje.
je Zveza slovenskih organizacij marca 1965 vključila ta načrt v svoj akcijski program. Seveda o znanstvenih prizadevanjih med koroškimi Slovenci lahko govorimo že prej, npr. pri Urbanu Jarniku, razen tega je že pred prvo svetovno vojno bilo ustanovljeno Zgodovinsko društvo za Slovence na Koroškem, ki pa se zaradi vojnih razmer ni moglo razvijati. Dejansko ustanovitev Slovenskega znanstvenega inštituta na Koroškem je določil občni zbor Zveze slovenskih organizacij v decembru leta 1975. Sedanji direktor SZI dr. Auguštin Malle je takrat dobil nalogo, da bi uredil arhivsko gradivo, vodil in organiziral študijsko knjižico, ki je sicer v neurejeni obliki že obstajala. Pripravil se je ustrezen katalog, saj se je izkazalo, da inštitut razpolaga z izredno dragocenim materialom, zlasti v zvezi z NOB. Veliko pa se je nabralo tudi gradiva z ustanovnega in drugih občnih zborov Slovenskega narodnega sveta. Važno pa je med drugim tudi gradivo, ki se nanaša na originalne osnutke za spomenico koroških Slovencev avstrijski vladi oktobra leta 1955. Pri ZSI obstaja od leta 1970 tudi poseben časopisni oddelek, ki sistematično izbira časopisne in druge tiskovne informacije. Tega vodi Teodor Domej, stalni sodelavec direktorja ZSI. Dokumentacija se ureja, t. j. katalogizira po kar 250 temah. Inštitut tudi vsak ponedeljek izda najnovejše tiskovne informacije od enega tedna v hektografirani obliki.
Študijska knjižnica ima okoli 4000 naslovov. Inštitut se je poleg svojega omenjenega delovanja ba-vil z raziskavo različnih vprašanj, kot je na primer šolstvo na južnem Koroškem. Ukvarjal se je tudi z razgovorom o načrtovanju južne Koroške, ki je bil na Dunaju ob sodelovanju arhitekta Brunnbauerja in drugih strokovnjakov. O tem je izšla tudi knjiga, ki je privedla do tega, da so se s to problematiko začele baviti javne ustanove. Inšti-
tut je tudi zbral in znanstveno obdelal gradivo v zvezi s simpozijem o javnih občilih. Poleg tega je SZI izdal že več znanstvenih disertacij in razprav, kot npr. Vida Obid »O koroški literaturi po drugi svetovni vojni«, ali Janko Pleterski »O plebiscitu«. V načrtu so še druge publikacije, kot npr. »Nacionalno vprašanje v habsburški monarhiji« izpod peresa Frana Zwittra, ali knjiga dr. Ernsta Petriča o mednarodnem pravu. Hvalevredna je tudi podpora, s katero ZSI podpira in vzpodbuja raziskavanje študentov za seminarske naloge in disertacije.
Proti koncu svojega referata je dr. Malle še omenil, da SZI ugotavlja, da je med Slovenci na Koroškem premalo poglobljene diskusije. Posamezniki in ustanove so dokaj plodovite, kar se tiče nastanka novih konceptov, toda premalo se vprašujejo po vsebini. Čim več sodelovanja med organizacijami bi vodilo k podrobnejšim, boljšim rešitvam različnih perečih vprašanj.
V	stvarni diskusiji, ki je sledila izvajanju direktorja SZI, so navzoči med drugim razpravljali tudi o odnosu ZSI do Slovenskega informativnega centra v Celovcu, ki ga vodi dipl, inž. Franc Kattnigg.
V	petek, 27. 2. je na 32. Dunajskem krožku pomočnik direktorja Jugoslovanskega informativnega centra Zoran Andjelkovič spregovoril o pomembnih jugoslovanskih osebnostih, ki so živele in delovale na Dunaju.
Milena Merlak
Ziljska Bistrica
»Predigra« k volitvam v farni svet Ziljske Bistrice je stala v znamenju koncentrirane akcije pod iniciativo dveh oseb (Heidi Millonig-Mševcla) in učitelj Lojz Leiler), ki sta pripravila posebne tiskane sezname kandidatov za farne svete in agitirala od hiše do hiše. Ni čuda, da ob predpisanem ravnanju ostalih občanov (ki se sicer vneto trudijo za delo v fari) taka akcija vodi do kratkoročnega cilja — v odbor so bili izvoljeni le tisti, ki sta jih omenjeni osebi predlagali.
ki ga v fari ne manjka, je drugo vprašanje.
6/branje	rrn naš tedniki	26. marca 1981
		
Star lisjak zalaja: „Danes sonce kakor led mrazi, danes vse stoji na glavi — kakor ogenj sneg gori. Riba pesmico zapoje, bela žaba rezgeta, krt pa razprostira krila in na luno sfrfota.
Bolhica prekucne slona, mačko sne požrešna miš, polž pa kakor zajec skače, za ves svet ga ne uloviš!" Pa še to lisjak zalaja:
„Nič vas nisem nalagal, sem vas le po žabjo dlako, po april sem vas poslal!"
Otrok in kamen
Ob cesti stoji močno vkopan v zemljo temnosiv obcestni kamen.
Pa pride k njemu otrok in ga vpraša:
„Ti, pravkar sem videl sedeti na tebi ptičko. Tako lepo je pela! Kajne, da si je bil zelo vesel?“
„Nič," pravi kratko in hladno kamen.
„Nič,“ se začudi otrok. „A včeraj je sedel ha tebi star, tuj mož. Videl sem, da je jokal. Ta pa se ti je vendar hudo smilil?“
„Nič,“ pravi kamen,
„Nič? Nerazumljivo! A če te poleti vsega ožge sonce s svojimi pekočimi žarki, pa se jih ne moreš ubraniti, ker ne moreš nikamor v senco, pa ti je vendar nerodno in se jeziš na sonce?“
„Nič,“ pravi kamen.
„Čudno, čudno! A kadar nate vso noč in ves dan pada dež, ti je vendar pusto, ko nimaš strehe?
„Nič," pravi kamen,
„No, pa pozimi, ko je tako mraz in jaz še v svoji topli suknjiči ne grem rad
iz sobe, te pač zebe in ves drgetaš!“ „Prav nič!“
„Nič?“ Kakšen pa si vendar! A če te s tole palico krepko udarim, te tudi to nič ne zaboli in ne razjezi?“
„Prav nič,“ pravi kamen. „Glej, neobčutljiv sem za dobro in slabo, za bol in radost. Zato mi pravijo ljudje „Kamen.“ So pa tudi nekateri, ki so neobčutljivi za dobro in zlo, za bol in radost. Da imajo v prsih kamen namesto srca, govore o njih. Teh se varuj, otrok moj!“ Ksaver Meško
»MLADI ROD«, šolski list za koroško mladino, za marec in april prinaša spet celo vrsto z ljubeznijo pripravljenih prispev kov o pomladi in Veliki noči Bogato je ilustriran; tako nago vori tudi tiste, ki niso bogve ka ko navdušeni nad branjem Predšolsko mladino posebno nagovarja že tradicionalna 2. stran ovitka, katero bi kazalo izdati v zbirki, ki bi prav pri tej mladini našla veliko število navdušenih bralcev in bi jo pripravila na poznejše branje celotnega Mladega roda. Tudi za mlada srca odraslih je Mladi rod zelo pripraven, naroča se na naslovu glavnega urednika Tomaža Ogrisa: A-9065 Ebental/Žrelec, Werouzach/Verovce 4. Cena: 10.— šil.
SßSBOaßocoßßSffiä
C3o> bi	že majhen,je prosil:
wC3ama,kupI ml majhnega, 2 * „COa sem rekla.„GOamcrem.Saj vfdiO, kako tesno je v najini „Gütern mT kupl^^^o jo dejal sinko. „(Lekarnnaj postavlval2ft§ sem vprašala. 3i nimava ne>Wne
„Sfotem ml kupi vsaj	J je ponovil od-
ločnofn užajoncu^ahal ga bom po esto pa vendarle Imava.”
Kje so skrite pisanke?
Glejte, glejte:
Zajček ravno zdaj je mimo tu hitel!
Kam le jajček nam je rdeči del?
Morda sem pod pot?
Ali tam za ■ • • • ?
Morda v to košaro?
Ali v mamino..........?
Morda na gumno tja v seno? Ali v gnezdo zunaj na • • ■ • Morda spodaj v ta predal? Ali v sestrin dolgi . ■ ■ ? Morda tja na hišni vrt?
Ali pod namizni . . . ? Morda ven na temno vežo? Ali pa v leseno . . . . ? Iščite, iščite pisanke!
Vaše so, če jih najdete!
Morda v sobi so za stensko uro? Morda v hlevu tam pod črno • • Morda le pri rjavi kravi?v
Morda pa v zeleni.........?
Morda še v hladilniku?
Ali na...................?
Gotovo pa na koncu pirhi skriti so v shrambi na polici
v starem, lepem.........
?	Herman Germ

Valentin Polanšek
Križ s križi
105.
Ko se je zmota pojasnila, je bil poparjen. Mladci so mu zapeli tisto „In dunkler Stunde". Skušal je biti človek, pa mu ni uspelo. Preveč je imel „gajsta" v kosteh. Končno se pojavi vodič od sinoči. Tudi on je bil SS-ovec. A čisto drug tip. Poznalo se mu je, da študira glasbo.
— Užitek je doživeti tako pristno petje v tem tako nemuzikaličnem času! je dejal za slovo, ko je po zajtrku privedel dijake spet v hotel Miklič. Miklič, je pomislil dijak, ali je tukaj bila tista učiteljica doma, ki je za časa Schuschnigga poučevala v trgu?
Čez dan so imeli prosto. Nekaj denarja so jim razdelili. Bile so Lire. Spet so padale pikre na konto Mussolinija.
Porazgubili so se po dvojkah in trojkah v bližnje ulice kolodvora. Zijala bi prodajali in kaj kupili, a kaj . . .
Dijak se je skoraj zaletel v črni plašč SS-ovca. In ga spoznal. On pa njega. Bil je zadnji učitelj iz do-
mače grape. Odkar je bil nastavljen na Gorenjskem, je imel možnost, da se popelje z uniformo v Laibach pa kupi kaj, kar tisočletni rajh že dolgo ni več imel.
Šop lir je stisnil dijaku.
Dijak pa jih je nekaj razdelil med Ponta in Walter-ja.
Res so odkrili trgovino pa nakupili nekaj drobnarij: česalnike, žepna zrcala, svinčnike, beležnice, razglednice, spominke.
Lepi dan je pokvarila sirena. V hotelskem zaklonišču se je še pojavil dedec, ki je za pfenige prodajal koščke čokolade. Fantje bi ga kmalu izpraznili, ko ne bi takoj na licu mesta močno dvignil ceno ... in samo za lire.
Celo soboto, 9. decembra 1944, je dijak preživljal v mrzličnem pričakovanju. Zvečer gredo v opero!
On prvič!
Prijatelj Karel pa je bil že poprej tukaj, ko so junija prvič peli po ljubljanskih vojaških lacaretih.
In Karel je videl „Carmen”. Koliko mu je pripove-dal o tem. Pa prepeval slavno Torerovo arijo.
Skupaj sedita v operni hiši in študirata program Massenejeve opere „Manon”. Dijak bere med drugim: „Musikalische Leitung Dr. D. Švara, Spielleitung C. Debevec, Manon Lescaut, V. Heybal, Chevalier Des Grieux Janez Lipušček, L Gardist F. Langus, II. Gardist L Mencin ... pa še: E. Barbič, A. Jančar, V. Janko, M. Sancin. M. Dolničar, A. Perko . . . in: Chorleiter: S. Hubad . . . Kostüme: D. Kačer . . .
Dijaku se je zdelo, da je že celo večnost v čisto drugem svetu. Tukaj so velika slovenska imena. Tukaj diha nekaj, česar ni na Koroškem ne v Kranju. Tukaj je vplivala nanj neka sila, da je že davno pozabil, da nosi na sebi modrikastočrno hajot uniformo, ki je namenjena za gala-izhode in posebne nastope. Zunanjost tukaj v ljubljanski operi ničesar ni štela. Tukaj je vladal neki genius loči, ki je izbrisal vso plehko vsakdanjost bodisi ob vojaških dogajanjih bodisi po občečloveški tegobi.
Sedel je tako, da je videl tudi orkester v globini pred odrom. Same nepoznanosti! Strmel je! Dobesedno zijal! In kulise! In nastopajoči! Kod se jemljejo? Se pojavijo in spet zginejo kot sanjske podobe! Orkester jim spleta čudovita krila, da sfrlijo v nedogled in brezčasje. Očarljivosti so tako vseobsegajoče, da gledalec-dijak ne živi več v zdajšnosti! Prsi mu odpre sopranistkino gostolenje, srce se mu široko razcvete ob tenorjevem snubljenju! Samo eno je: Ljubezen in čar in melodije in življenje!
Ljubljana se je kot operna melodija naselila za vselej v dijakovi duši...
Prišla je predavat višja hajot-živina iz Berlina, da je orisala krvavo resno zadevo letošnjega 20. julija-Poveličevala je tistega SS majorja Romerja, komandanta berlinskega stražnega polka, ki je po lastni iniciativi izpraznil „gnezdo v Bendlerstraße okoli zarotniških generalov in izdajalčevskega atentatorja polkovnika von Stauffenberga”.
PETEK, 27. marca: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina —
10.00	Šolska TV — 10.30 Švicarsko dekle — 11.45 Čudeži sveta — 12.20 Klub seniorjev — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Medvedi so pripravljeni — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Pan-optikum — 18.25 ORF danes
—	18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Derik — 21.20 Jolly Joker — 22.10 Šport — 22.20 Nočni studio (turizem v Avstriji) — 23.20 Poročila
SOBOTA, 28. marca: 9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.35 Francoščina ■— 10.05 Ruščina — 10.35 Ekspedicije v svet živali — 11.25 Nočni studio (pon.) — 12.30 Zaigraj z nami — 13.00 Poročila — 15.30 Sveži zrak iz Kanade —- 17.00 Jolly-box — 17.30 Morski roparji na obali — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	Čas v sliki — 19.50 Šport —
20.15	Anton in Antonija — 21.55 Šport
—	22.25 Avstrijsko prvenstvo v plesanju: latinsko ameriški plesi — 23.10 Rok festival
NEDELJA, 29. marca: 11.00 ORF-stereokoncert — 12.25 Socialna osigu-ranost — 15.20 Vse zlato tega sveta —
16.45	Tobi in lobija — 17.15 Pinokijo
—	17.40 Za lahko noč — 17.45 Klub seniorjev — 18.25 ORF danes — 18.30 Srečanje z živaljo in človekom — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času
—	19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport —
20.15	Spremembe — 22.25 Poročila
PONEDELJEK, 30. marca: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Prosim za mizo — 10.00 Šolska TV —
10.30	Sveži zrak iz Kanade (pon.) —
12.00	Fantazija in risanka — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Lesi — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Svet živali — 18.25 ORF danes —
18.30	Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki —-
20.15	Šport ob ponedeljkih — 21.05 Lisice — 21.55 Večerni šport — 23.00
Poročila
TOREK, 31. marca: 9.00 Poročila — 9-05 Am, dam, des — 9.30 Angleščina
—	10.00 Kaj lahko postanem? — 10.30 Vso zlato tega sveta (pon.) — 11.55 Vsakdanjost ob reki — 12.10 Edgar iz Tamaraka — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Oddaja z miško
17.55	Za lahko noč — 18.00 Dekle iz Avignona — 18.25 ORF danes — 18.30 Vli, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Simbabwe (dokumentacija) — 21.00 Kassbach — 22.45 Videoteka — 23.30
Poročila
SREDA, 1. aprila: 9.00 Poročila — ^■05 Oddaja z miško — 9.35 Francošči-na — 10.05 Šolska TV — 10.35 Večna Pomlad — 12.15 Zimbabwe (pon.) —
13.00	Poročila — 17.00 April, april — 17-30 Viki — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Čudovito življenje — 18.25 ORF Panes — 18.30 Mi, družinska oddaja —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 čas v sli-— 20.15 Serenada topov — 21.40
Kurt Weill poje — 22.40 Nogomet: Aibanija-ZRN — 23.40 Poročila
ČETRTEK, 2. aprila: 9.00 Poročila — 0-05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska TV — 10.30 Se-renada topov (pon.) — 11.55 Čudeži sveta — 12.15 Štirje dnevi v Badagry
^AŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naro-® se na naslov: »Naš tednik«, Celo-f®c> Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-nTL — Telefon uredništva, oglasnega J'Puelka in uprave 72 5 65. Naš zastop-k za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče ‘p 61.000 Ljubljana/tel. 22207. Naroč-
* .na znaša letno: za tuzemstvo 180.— za Jugoslavijo 200.— din, za osta-0 inozemstvo 300.— šil. (po zračni Posti 550.— šil.). — Lastnik in izdaja-I6IJ: Narodni svet koroških Slovencev, r* * Odgovorni urednik: Borut Sommer-sgger. — Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mo-■ibrja v Celovcu. Vsi Viktringer Ring 26.
—	13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Marko — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pogled v lonec — 18.25 ORF danes — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Mesto izgubljenih
—	21.10 Alau Akbar — 22.00 Večerni šport — 22.50 Poročila
PETEK, 27. marca: 17.00 ORF danes
—	17.05 Šport — 17.30 Šolska TV —
18.00	Socialna varnost — 18.30 Vi želite, mi zaigramo — 19.00 Križarjenje svetovnega popotnika — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Ekspedicija v svet živali
—	21.00 Tajni profesionalci — 21.20 Politika ob petkih — 22.20 Levinja in njen lovec — 23.55 Poročila
SOBOTA, 28. marca: 15.30 Šport —
17.00	Ljuba družina — 18.00 Dvakrat sedem — IS.ZSTMogomet — 19.00 Trailer — 19.30 LA Traviata — 21.30 Poročila — 22.30 Vprašanja kristjana — 22.35 Predana — 0.05 Poročila
NEDELJA, 29. marca: 14.55 ORF danes — 15.00 Športno popoldne —
18.30	Okay — 19.30 Čas v sliki —
19.50	Tedenski pregled — 20.15 Ljubimkanje — 21.55 Šport — 22.10 Roald Dahi — 22.35 Chicago 1930 — 23.20 Poročila
PONEDELJEK, 30. marca: 17.55 ORF danes — 18.00 Perspektive — 18.30 Orientacija — 19.00 Pevci, ki bodo nastopili na »song contest 81« (1. del) —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Edgar iz Ta-maraka — 21.05 Konec kraljevin —
21.50	Deset pred deseto — 22.20 Bazar čudežev — 0.20 Poročila
»•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••c
V Ljubljani od 23. do 29. marca
ALPE — ADRIA
V tednu mednarodnega sodelovanja Alpe-Adria je Gospodarsko razstavišče v Ljubljani spet gostitelj zanimive prireditve — 20. jubilejnega mednarodnega sejma Alpe-Adria in razstave Človek in prosti čas. Alpe-Adria je sejem z najdaljšo tradicijo povezave sejemske prireditve in obmejnega sejemskega sporazuma v Jugoslaviji. Na avstrijski -strani dopolnjujejo sejemski sporazum Alpe-Adria sejemski sporazumi, vezani na sejme v Gradcu, Celovcu in Innsbrucku. Vsi ti sporazumi kakor tudi sejmi prispevajo k razvijanju sodelovanja med sosednjimi gospodarskimi prostori glede na državne meje.
Gospodarsko ponudbo Avstrije na sejmu simbolizira kolektivna razstava Avstrije, ki jo organizira Trgovinska zbornica iz Celovca.
Med številnimi razstavljale! na sejmu sodeluje tudi Imporex iz Gradca, ki beleži najvišji jubilej sodelovanja na sejmu t. j. dvajsetletnico. Ta prireditev dobiva tudi zanimivo novo dimenzijo s svojo usmeritvijo na temo »Človek in prosti čas«.
Med proizvodi, ki so namenjeni prostemu času, je letos posebno predstavljena ponudba plovil in opreme pod geslom »Nautika za vsakogar«.
Sodelujeta tudi dve Avstrijski organizaciji in sicer z jadralnimi deskami Jessenig Robert iz Celovca in Schöchl iz Salzburga z jadrnico s kajuto.
Poudarek je na turistični ponudbi. Alpe-Adria je enoten gospodarski prostor, ki nudi številne možnosti za počitek in rekreacijo od Alp do Jadrana.
Poleg turističnih lepot v Avstriji v okviru kolektivne razstave svoje turistične objekte in možnosti za oddih prikazuje mesto Celovec.
Kakšne predloge imajo za izlete in počitnice jugoslovanske turistične agencije, si bomo pogledali na njihovih paviljonih v hali B.
Zanimivo predstavljajo svoje naravne lepote in kulturne spomenike tudi Turistične zveze. Turistična zveza Hrvatske obljublja, da nam bo predstavila najpomembnejše marine na Jadranu, Rijeka pa bo lahko to predstavitev posebej dopolnila.
Srbija vabi v Beograd s predlogi za prijeten weekend ali pa na koristen oddih v svoje toplice.
Pa še predstavitev Čapljine, San Marina, Regije Veneto, Regije Friuli-Venezia Giulia, možnosti izletov v ZSSR, sodelovanje Karl-Marx-Stadta, Pesara, Leverkusna in mnogi drugi programi, ki že presegajo mejo Alpe-Jadran; vendar povezujejo med seboj ljudi in nacije, kot najavlja svoj nastop v Ljubljani Wiesbaden:
Wiesbaden-Ljubljana — prijateljstvo brez meja.
Ljubljana pričakuje goste: Poleg obogatenega kulturnega programa nudi jugoslovanske kulinarične specialitete, v Hotelu Ilirija gostuje saška kuhinja, v hotelu Mantova na Vrhniki pa mojstri kulinarike iz Madžarskega Sombathelya in ne nazadnje izbor jugoslovanskih vin v Vinoteki Gospodarskega razstavišča.
TOREK, 31. marca: 17.55 ORF danes
—	18.00 Arheologija biblije — 18.30 Galerija — 19.00 Nastopajoči na »song contest 81« (2. del) — 19.30 Čas v sliki
—	20.15 Veselje mora biti — 21.03 Horoskop — 21.50 Deset pred deseto —
22.20	Club 2
SREDA. 1. aprila: 17.55 ORF danes
—	18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Na poli po Avstriji — 19.00 Pionirji na severu — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Cafe Central — 21.05 Šok moderne — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ovsena kaša vzbudi poželenje — 23.50 Poročila
ČETRTEK, 2. aprila: 17.55 ORF danes — 18.00 Brez nagobčnika — 19.00 Pionirji na severu — 19.30 Čas v sliki
—	20.15 Pia, Kishon — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2
LJUBLJANA
PETEK, 27. marca: 9.25 Kranjska gora: Veleslalom za moške — 12.55 Kranjska gora: Veleslalom za moške
—	14.55 TV v šoli — 15.55 Veleslalom za moške — 17.15 Poročila — 17.20 Družina Smola — 17.50 Jazz na Ekranu
—	18.15 Obzornik - 18.30 Pravila šaha
—	18.50 Prvič v vrtec — 19.00 Ne prezrite — 19.15 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije — 20.55 Propagandna oddaja — 21.00 A. Christie: Zakaj ne Evans — 21.50 V znamenju — 22.05 Nočni kino: Vzemi denar in zbeži
SOBOTA, 28. marca: 8.15 Poročila —
8.20	Minogodci v glasbeni deželi —
8.30	Lolek in Bolek — 8.40 Tehtnica za natančno tehtanje — 9.10 Mali svet —
9.40	Kranjska gora: Paralelni slalom za moške in ženske — 13.00 Lanoux-Lorenzi: Emile Zola — 14.00 Poročila
—	14.05 Hokej SP »B« skupine: Norveška : Jugoslavija — 15.25 Nogomet: Borac : Partizan — 17.20 Stekleni čeveljček — 18.25 Naš kraj — 19.10 Zlata ptica — 19.15 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Srečanje —
21.40	Propagandna oddaja — 21.45 Vlomilci — 23.45 TV kažipot
NEDELJA, 29. marca: 8.05 Poročila
—	8.10 Otroška Matineja — 8.55 Hokej SP »B« skupine: Jugoslavija : Poljska
—	11.00 TV kažipot — 11.30 Ansambel Borisa Franka — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Na vrat na nos — 13.55 Poročila — 14.35 Pesmi za Dublin —
15.20	Levač — 15.50 Poročila — 15.55 Igrani film — 17.15 Športna poročila
Petek, 27. marca:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Vikend z ansamblom bratov Avsenik — Spominjamo se.
Sobota, 28. marca:
09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Nedelja, 29. marca:
07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
Ponedeljek, 30. marca:
14.10—15.00 Koroški obzornik — napoved sporeda. — Mojstri govorjene besede: Helena Kuhar iz Železne Kaple.
Torek, 31. marca:
09.30—10.00 Land an der Drau — Dežela ob Dravi.
14.10—15.00 Koroški obzornik — Otroci, poslušajte! Zdaj zapojmo!
Sreda, 1. aprila:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Svetniki vremeniki napovedujejo ...
Četrtek, 2. aprila:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Igor: Dekleva: Mali pianist — 7. — Poje Dragica Ognjanovič.
—	17.25 Rokomet: Kolinska Slovan : CSKA — 18.45 Prisluhnimo tišini — 19.10 Risanka — 19.22 TV nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 TVD —
19.55	Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Svetozar Markovič —
21.20	Propagandna oddaja — 21.25 Dokumentarna oddaja — 21.55 V znamenju — 22.15 Športni pregled
PONEDELJEK, 30. marca: 8.45 TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 14.55 TV v šoli — 17.10 Poročila — 17.15 Minigodci v glasbeni deželi — 17.30 Poljudno znanstveni film — 18.00 Pred izbiro poklica — 18.35 Obzornik — 18.45 Mladinska oddaja — 19.15 Risanka —
19.20	Cik cak — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD —
19.55	Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Splav Meduze — 21.30 Propagandna oddaja — 21.35 V znamenju — 22.00 Rock festival v Essnu
TOREK, 31. marca: 9.00 TV v šoli —
10.00	TV v šoli — 16.25 Šolska TV —
17.20	Poročila — 17.25 Lolek in Bolek
—	17.35 Kolumbijska folklora — 18.05 Palčki nimajo pojma — 18.35 Obzornik
—	18.45 Mostovi-Hidak — 19.00 Knjiga
—	19.15 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD —
19.55	Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Marjana gre v šolo —
20.45	Propagandna oddaja — 20.50 Dnevi upanja — 22.35 V znamenju
SREDA, 1. aprila: 9.20 TV v šoli —
10.00	TV v šoli — 17.25 Poročila —
17.30	Zbis: 40 zelenih slonov — 17.50 Velike razstave — 18.20 Okrogli svet —- 18.30 Obzornik — 18.45 Tekmovanje slovenskih glasbenih šol 81 — 19.15 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja
—	20.00 Film tedna: Solo Sunny —
21.40	Propagandna oddaja — 21.45 V znamenju — 22.00 Rock festival v Essnu
ČETRTEK, 2. aprila: 9.00 TV v šoli —
10.00	TV v šoli — 16.15 Šolska TV —
17.15	Poročila — 17.20 Tehtnica za natančno tehtanje — 17.50 Mozaik kratkega filma — 18.20 Obzornik — 18.30 Življenje s tveganjem — 19.10 Risanka
—	19.22 TV nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Studio 2 — 22.00 Propagandna oddaja — 22.05 V znamenju
PETEK, 27. marca: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik —
17.45	Plavica — 18.15 Mladinski ekran
—	18.45 Zgodbe Radoja Domanoviča
—	19.30 TV dnevnik — 20.00 Narodna glasba — 20.45 Zagrebška panorama
—	21.10 Naš čas — 21.55 Ali imate radi »veliko mesto«?
SOBOTA, 28. marca: 17.35 Glasba narodov — 18.05 Iz sporeda TV Novi Sad: Plodna zemlja — 18.35 Na vrat na nos — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Življenje na zemlji — 20.55 Poročila —
21.00	Človek in zakon — 21.35 Športna sobota — 21.55 Hrvatska klavirska glasba — 23.00 Kronika Mess-a
NEDELJA, 29. marca: 15.00 Nedeljsko popoldne — 19.00 Risanke —
19.30	TVD — 20.00 Zakaj imam rad jazz — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.25 Najlepša
PONEDELJEK, 30. marca: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Bajke daljnih ljudstev — 18.00 Enci-Menci — 18.15 Narava in človek —
18.45	Telesport — 19.30 TVD — 20.00 Znanost — 20.50 Zagrebška panorama
—	21.00 Kratek film — 21.30 Trsje in blato — 22.30 Kronika Mess-a
TOREK, 31. marca: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Otroška oddaja — 18.15 Življenje knjige —
18.45	Narodna glasba — 19.30 TVD —
20.00	Razvoj popularne glasbe — 20.55 Portreti — 21.40 Zagrebška panorama
—	22.05 Izviri — 22.35 Kronika Mess-a
SREDA, 1. aprila: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Mak ob progi — 18.15 Splošna ljudska obramba — 18.45 Tekmovanje slovenskih glasbenih šol — 19.30 TVD — 20.00 Derviši — 21.05 Zagrebška panorama
—	21.25 7 + 7 — 22.25 Kronika Mess-a
ČETRTEK, 2. aprila: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Jelenko — 18.15 Znanost — 18.45 Življenje na Bulvarju — 19.30 TVD —
20.00	Teleskopija — 21.00 Po Ibiri .. .
23.00	24 ur
111
naš tednik!
Visok poraz za SAK — 0:7
Na »domačem terenu«, na igrišču celovške Policije, je slovensko moštvo doživelo najhujši poraz v enajstletni zgodovini kluba. Še vedno morajo odborniki prosjačiti po Celovcu za igrišče, ker Koschatovo še ni na razpolago. Tako je za naše nogometaše izraz »domače igrišče« postal prav tujka. Nedeljo za nedeljo morajo igrati tam, kjer jim po mili volji pač dovolijo uporabljati (seveda za denar) igrišče. Treningi se še vedno lahko odvijajo samo v telovadnici, medtem druga moštva trenirajo na prostem že najmanj en mesec. Vse to so okoliščine, ki so sigurno tudi vplivale na ta visoki nedeljski poraz.
Minulo nedeljo je SAK imel v »gosteh« moštvo iz Borovelj. V prejšnjih srečanjih so borovelj-čani bili za SAK razmeroma »lahek« nasprotnik. Tokrat pa se je stvar odvijala povsem drugačno. Nasprotno moštvo je vodilo že po dvaindvajsetih minutah z 3 : 0. Ta nedelja pa tudi za vratarja Ahlina ni bila zelo »svetla«. Vsi trije goli so padli ne samo, ampak tudi po napakah vratarja. Enkrat je golman moral po žogo v mrežo, ko mu je nasprotni igralec zabil gol iz tki. »mrtvega kota«. Drugič pa je moral po žogo za črto, ko je nasprotnik iz prostega strela pred kazenskim prostorom povišal rezultat. Naš vratarje postavil »zid«, sam pa je »čakal« na žogo za zidom ...
Po polčasu se je nadaljevala ista pesem na strani SAK: obramba je plavala, velikokrat je »utonila«, vezni igralci niso prav vedeli, kaj naj na igrišču počnejo, napadalci pa so žonglirali z žogo, da je bilo veselje. Goli za boroveljčane pa so padali in padali in še bi padali, če bi tekma trajala dalj kot poldrugo uro.
Že kar v začetnih fazah drugega polčasa se je poškodoval vratar Ahlin. Njega je nadomestil Janko Malle, toda boginja Fortuna tudi njemu ni stala ob strani. Štirikrat je moral nastopiti žalostno in težavno pot, ki vodi preko črte v lastni gol...
Krona poraza pa je bil Marjan Velik, ki si je s svojim obnaša-
Pogled na skakalnico v Planici
njem in igranjem »zaslužil« spomladanskega prvenstva prvo rdečo »rožo« — sodnik ga je izključil.
Nedeljsko igro je treba brž pozabiti ter se pripraviti na naslednje srečanje na »domačem« terenu proti moštvu iz Šentpav-la.
Ob koncu pa je treba omeniti še en škandal, ki pa je hujši kot rezultat 0:7. V odmoru med prvim in drugim polčasom je sodnik Stockhaus pokazal, da je »nevtralni mož«. Sekcijskemu vodji je dejal, da naj SAK opusti nogomet in se raje uči nemškega jezika. Koroška športna zve-^a pa ima za SAK na razpolago res nevtralne sodnike!
Postava: Ahlin, (Malle), Perč, Velik, Babšek, Woschitz, Lu-schnig, Kreutz, (Gregorič), Za-blatnik G., Fera, Drnovšek, Po-lanšek.
Moštvo SAK pod 23 pa je po remiju, ki ga je doseglo na prvi tekmi proti Dobrli vasi, odneslo proti boroveljčanom 2 točki. Tudi tokrat je bil izključen igralec SAK. Tekma se je končala 2 : 0. Gole pa sta dala Flobel in Fl. Wieser.
V	soboto, 28. marca,
ob 15. uri
SAK pod 23 — ASC Šentpa-vel pod 23
V	nedeljo, 29. marca,
ob 15. uri
SAK I — ASC Šentpavel I Ob 13.15 predigra:
Žvabek I — Reichenfels I
s,	- ^
Na srednji skakalnici — Puikkonen
Že v soboto je bilo kakšnih 15.000 gledalcev priča izjemno dramatičnemu boju za predzadnje točke v svetovnem pokalu. Še zlasti po prvi seriji, ko je Ruud že izgubil vse možnosti povečati naskok, Koglerju pa jih je ostalo le malo, da bi tekmeca prehitel.
Prepričljivo je namreč vodil Kanadčan Bulau, ki je s 95 m dosegel največjo daljavo dneva, sledil pa mu je tesno le Puikkonen, ki pa je bil tudi izredno dobro razpoložen.
V drugi seriji je prišlo do velikih sprememb, kajti mnogi skakalci so si z napakami poslabšali uvrstitev. Na koncu je Finec le slavil pred Kanadčanom, Kogler je zdrknil na 13. mesto.
Odločitev v svetovnem pokalu sta Ruud in Kogler tako vnovič prenesla prav na zadnjo tekmo, ki je nato res prinesla največjo napetost, kar si jo je bilo moč zamisliti. Kogler je tako prav v Planici dosegel svoj drugi veliki uspeh, kajti na sosednji velikanki je pred dvema letoma osvojil tudi naslov svetovnega prvaka v poletih.
Norvežan Dago Holmen Jensen
(Foto: J. Žnidaršič)
Zaključni smučarski skoki v Planici
Armin Kogler — svetovni prvak
V nedeljo, 22. marca, so v Planici skakali na 90-m skakalnici. Ta dan je morala pasti tudi odločitev o zmagovalcu svetovnega pokala za skakalce. Vodeči na lestvici je bil Norvežan
Zmagovalec svetovnega pokala 21-letni Armin Kogler (Foto: j. Žnidaršič)
Roger Ruud, za njim je Avstrijec Armin Kogler zaostajal samo za eno točko. Če bi Ruud bil uvrščen pred Koglerjem, bi dobil svetovni pokal on. Kogler pa bi
moral zasesti najmanj drugo mesto. Tako je bilo izhodišče v nedeljo dopoldan.
V prvem zaletu je Kogler skočil 134,5 m, kar je novi rekord na tej skakalnici. Za njim je Finec Jati Puikkonen sfrkal celo na 135 m in, ker se je pri tem hudo poškodoval, je žirija skrajšala doskočno stezo za dva metra. Hkrati je anulirala vse dotedanje rezultate. Tekmovanje se začelo znova. Na skrajšani stezi je Kogler poletel kar na 136 m, pritisk pa je bil tako močan, da se je uprl na sneg. Ponovno so skrajšali doskok, tokrat za 4,5 metrov.
Kjer se je skakanje in vse procedure zavleklo daleč v popoldan, je žirija zaradi časovne stiske sklenila vrednotiti samo enega namesto obeh regularnih skokov. Koglerju je uspelo, da je tudi po tretjem zaletu in poskusu obdržal živce in pristal je pri 102 metrih. Samo Norvežan Holmen-Jensen ga je prekosil in s tem postal tudi najboljši dneva ter zmagal na 90-metrski skakalnici. Avstrijec Alfred Gro-yer je postal tretji. Koglerju je tako uspelo osvojiti trofejo za svetovni pokal. Nasledil je lanskega dobitnika svetovnega pokala Groyerja. Simpatični Norvežan Ruud je z zaostankom štirih točk na letošnji lestvici svetovnega pokala drugi.
Namizni tenis tudi na Obirskem
Že nekaj let na Obirskem in okolici igramo namizni tenis. Ta vrsta športa se nam je zdela zanimiva, zato smo lani ustanovili namiznoteniško sekcijo. Koroška namiznoteniška zveza nas je dodelila v drugi razred vzhod. Polni pričakovanja smo jeseni lanskega leta pričeli s prvenstvom. Igralci smo še brez rutine, zato smo v jesenski sezoni par tekem izgubili po nepotrebnem. Seveda so tudi slabi živci bili eden od vzrokov za poraze. Tako smo v jesenskem kolu zasedli le predzadnje mesto na lestvici; dosegli smo štiri točk.
Rezultat, ki smo ga dosegli v jesenskem kolu, je nas privedel do spoznanja, da brez treninga ne bo uspehov. Zato smo v božičnih počitnicah mnogo trenirali ter se dobro pripravili na vigredno sezono. Prvo tekmo vigrednega prvenstva smo odigrali proti Frantschachu, ki je zasedal tretje mesto na lestvici. To tekmo smo presenetljivo zmagali s 7:3. Točke za naše moštvo so dosegli: Zdravko Smrtnik (3), F. Jožef Smrtnik (2) in Janez Ojster (2). Naslednjo tekmo smo odigrali proti moštvu iz Kotmare vasi ter tudi tokrat zmagali s 7:3. Točke za naše moštvo: Justin Polanšek (3), Vladimir Smrtnik (2), Gerhard Brumnik ter dvojica Smrtnik/Polanšek. Po takih rezultatih smo seveda bili precej samozavestni ter zmagali tudi tretjo B igro, in sicer proti Kelag A iz Celovca. Polanšek, Smrtnik, Ojster vsak po 2 točki, četrto igro smo morali odigrati brez standardnih igralcev (Polanšek, Ojster). Tokrat smo izgubili z 1:9.
Peto tekmo pa smo igrali doma proti Liebenfelsu. Jeseni smo tam izgubili. Povsod po dvorani, kjer smo igrali, so bili obešeni »Burgerjevi plakati« in tudi ljudje so bili zelo neprijazni. Zato smo se še posebej potrudili in jih z lahkoto premagali s 7:3. Zdravko Smrtnik (3), Polanšek (1), Ojster (2) in dvojica Zdravko Smrtnik/Polanšek. Te zmage smo se zelo veselili.
Zadnjo tekmo pa smo igrali proti Šentvidu in moštvo premagali z 8:2. Točke: Zdravko Smrtnik (3), Polanšek (2), Ojster (2) in dvojica Polanšek/Zdravko Smrtnik.
Na tem mestu bi se rad zahvalil tudi dr. Auguštinu Brumniku, ki nas vozi na tekme, ter da za nas žrtvuje toliko prostega časa.
Niti vodilni v svetovnem pokalu Ruud, niti njegov edini zasledovalec Kogler na treningu v Planici na srednji skakalnici nista pokazala kaj posebnega. Očitno tega tudi nista hotela. Kogler, ki sicer ni ravno posebej razpoložen za razgovore, posebej seveda ne pred tako važno odločitvijo v Planici, je vendarle sprejel izziv Ruuda. On je namreč trdil, da je Kogler favorit za zmago svetovnega pokala. Kogler je na to trditev odgovoril: »Najbrž to Roger pravi zaradi tega, da se s tem samega sebe psihično razbremeni. V treningih sem skakal slabo, toda tekma je zame čisto nekaj drugega.«
REZULTATI
VELIKA SKAKALNICA: 1. Jensen (Nor) 109,1 (105), 2. Kogler (A) 106,4 (102), 3. Groyer (A) 103,5 (101), 4. Collins (Kan) 101,1 (100), 5. Mobekk (Nor) 95,3 (98), 6. Bauer (ZRN) 88,2 (94), 7. Deckert (DDR) 87,8 (93), 8. Fijas (Pol) 87,3 (93), 9. Bremseth (Nor) 86,5 (91), 10. Bögseth (Nor) 84,5 (91), 11. Levorstad (Nor) 84,1 (90), 12. C. Schwarz (ZRN) 83,1 (90), 13. Bobak (Pol) 82,6 (90), 14. Bergerud (Nor) in Felder (A) po 82,2 (89).
SREDNJA SKAKALNICA: 1. Puikkonen (Fin) 265,8 (93, 92), 2. Bulau (Kan) 258,3 (95, 87,5), 3. Zitzmann (NDR) 246,6 (89,5, 88,5), 4. Grojer (A) 244,3 (88, 87), 5. Rigoni (Ita) 240,2 (88, 86), 6. Wallner (A) 238,0 (88, 84), 7. Ulaga (Jug) 237,0 (88, 84), 8. Neuper (A) 236,6 (83,5, 87), 9. Bergerud (Nor) 234,9 (87, 84), 10. Klauser (ZRN) 233,4 (89, 82), 11. Jensen (Nor) 231,7 (89,5, 82), 12, Collins (Kan) 231,0 (87,5, 82), 13. Kogler (A) 230,6 (89,79), 14. Ruud (Nor) 229,5 (86,5 83), 15. Jagi (Jap) 227,5 (87, 80).
SVETOVNI POKAL — POSAMEZNO: 1. K O G L E R (A), 205, 2. Ruud (Nor) 201, 3. Bulau (Kan) 179, 4. Neuper (A) 166, 5. Puikkonen (Fin) 162, 6. Saetre (Nor) 142, 7. Wallner (A) 127, 8. Bergerud (Nor) 124, 9. Mobekk (Nor) 91, 10. Kokkonen (Fin) 90, 11. Lipbur-ger (A) 88, 12. Bremseth (Nor) 81, 13. Ulaga (Jug) 66, 14. Felder (A) 60, 15. Collins (Kan) 59.
EKIPNO: 1. Avstrija 983, 2. Norveška 976, 3. Finska 412, 4. Kanada 254, 5. ZDA 130, 6. Jugoslavija 101, 7. NDR 94, 8. ZRN 80, 9. SZ 78, 10. ČSSR 62, 11. Italija 52, 12. Poljska 39, 13. Japonska 35, 14. Švica 21, 15. Švedska 4, 16. Francija 1 točka.