FEBRUAR St 8 lll!ll!l!lll!l!lilllll!lll!ll!!!!!llllll!II!ll!!llllllllll!ll!l!l!l!!ll!llll|l!|||||||KI|i|||||§ GLASILO SZDL OBClNE L3UBL3ANA- ♦Občinski razgledi« — glasilo občinskega odbora SZDL Ljubljana-Siška. Izhaja enkrat mesečno, razen v juliju in avgustu. Ureja uredniški odbor: Jože Curk, Savo Jakulin, Bruno Laglcr, Franjo Pipan, Jože Nedog, Dušan Zgonc, Mirko Damjan, Franc Bergant, Marjan Gamze in Igor Gruden. Glavni in odgovorni urednik Franc Bergant »iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiifimiiiimimimiiiiiiiiiiiiri Starši, več sodelovanja! S sklepom Občinskega ljudskega odbora smo skrb za ozgojno-oarstoene ustanove prenesli na stanovanjske skupnosti, z željo, da bi upravne pravice in dolžnosti čimbolj približali liu-uem, ki so neposredni koristniki teh ustanov. S tem ukrepom pa nikakor ni bila demantirana dolžnost in Pruviea družbe v širšem in občinskega ljudskega od-uora v ožjem pomenu besede za materialno in strokovno pomoč tem ustano-°am. 7-ato je povsem neupravi-ceno vznemirjenje, češ, zdaj Pu sj> vsi dvignili roke od otroških vzgojno-varstvenih Ustanov in bodo vse breme vzdrževanja nosili samo starši. Na, V procesu, ki smo mu priča, gre mimo formalne, ki je bila že Jjraoljena, predvsem za nse-tnsko osamosvojitev vzgoj-o-varstoenih ustanov r> sa-'nostojnc vzgojne instituci-2,1 ustanavljanje večjih , aD,c, tu dolžnosti ljudi, ki Ufjbolj neposredno pri-ob vzgojnih in ma-'ulnih problemih vrtcev n drugih tovrstnih ustanov ter za ustrezno razdelitev materialnih obveznosti med starši in družbeno skupnost jo. V praksi bo ta akcija za samostojnost vzgojno - varstvenih ustanov (ne social-no-varstvenih ustanov) zastavljena takole: Z natančnimi analizami, pri katerih bi sodelovali upravni odbori ustanov in čim širši krog prizadetih staršev, bo treba ugotoviti resnično višino stroškov za posameznega otroka. Starši bodo prav ob tej analizi dolžni oziroma bodo imeli priložnost, da s svojimi predlogi in pripombami vplivajo na višino teh stroškov, saj bo tako množično zasnovana razprava nedvomno pokazala na videz morebiti sicer majhne notranje rezerve, ki pa o celoti lahko še kako vplivajo na višino stroškov vzdrževanja. Pri tej analizi stroškov je treba mimo drugega upoštevati, da so osebni dohodki kvalificiranih vzgojnih delavcev o teh ustanovah premajhni in da je treba zagotoviti boljšo materialno pobudo (podobno kot o ostalih — ^ vzgojnih ustanovah) ter tako vplivati tudi na izboljšanje kakovosti dela v teh ustanovah. Prispevek staršev za vzdrževanje otroka o teh ustanovah naj bo odvisen od njihovega ekonomskega položaja, od njihovih različnih materialnih možnosti. Pri tem pa se ne bi zatekali samo k administrativnemu ugotavljanju višine osebnih prejemkov, temveč naj bi bila ta individualna obremenitev plod razprave staršev na roditeljskih sestankih in pripravljenosti staršev, da sami ocenijo svoje možnosti za sodelovanje o kritju stroškov teh ustanov. Občinski ljudski odbor pa bo tem ustanovam dodelil manjkajoča sredstva, s katerimi naj gospodari jo upravni odbori in prek roditeljskih sestankov tudi starši. Dobro gospodarjenje s temi sredstvi pomeni kvalitetnejše delo teh ustanov in nedvomno tudi zmanjšanja prispevkov družbe in prizadetih staršev. Če bomo tako zasnovali delo, če se bodo starši, upravni odbori, predvsem pa tudi stanovanjske skupnosti res marljivo lotili tega vprašanja, potem so ose pesimistične in panične napovedi o višini ekonomske vzdrževalnine in visokega dviga prispevkov staršev odveč. Po konferencah krajevnih organizacij SZDL OBČANI SE VSE BOLJ OZIRAJO PREK LOKALNIH MEJA Konec januarja so bile konference krajevnih organizacij SZDL. Ce se na kratko ozremo na te pomembne dogodke v organizaciji Socialistične zveze, lahko predvsem ugotovimo, da so v razpravi obravnavali mimo lokalnih vprašanj vse bolj tudi zanimive probleme celotne občinske skupnosti, vprašanja delitve dohodka med gospodarskimi organizacijami in občino, delo družbenih organov v šolstvu, zdravstvu ter gospodarjenje s sredstvi občinskega proračuna. Cluni krajevne organizacije SZDL »Hinka Smrekarja«; so v razpravi na primer zahtevali, naj bi kdo iz ob'-,činskega zbora proizvajalcev oziroma predstavnik delavskega sveta »Avtotchne« ali »Ljubljana transport« na enem izmed bodočih sestankov sekcije tolmačil sistem delitve dohodka, da bi ta aktualni problem približal čimširšemu krogu državljanov. Na vseh konferencah je bilo čutiti zahtevo po enotnejši akciji in večji pomoči pri skrbi za vzgojo mladine. Ugotavljali so namreč, da se v celoti daje mnogo sredstev za vzgojo in varstvo mladine, da pa so te akcije neenotne, da posamezne organizacije in institucije, ki se ukvarjajo z vzgojo mladine, ne koordinirajo svojega dela in se sredstva tako drobijo. V razpravah so člani SZDL zahtevali, da sveti stanovanjskih skupnosti in tudi njihovi pomožni organi večkrat skličejo širša posvetovanja z državljani in se pred vsemi za stanovanjsko skupnost pomembnimi odločitvami posvetujejo s širšim krogom ljudi. Razprava v še tako razširjenem izvršnem odboru ne more roditi takš- (Nadaljevanje na 4. strani) ZBORI VOLIVCEV Slaba udeležba v nekaterih volilnih enotah Na začetku meseca so bili v naši občini zbori volivcev, na katerih so obravnavali poročilo o zdravstveni in socialno-varst-veni službi v naši občini. Ob oceni teh zadnjih zborov ne moremo mimo ugotovitve, da je bila v nekaterih volilnih enotah izredno nizka udeležba. Tako je bilo na zboru volivcev Vil., X. in X1L volilne enote samo 24 volivcev) torej osem volivcev povprečno na eno volilno enoto), v I. in II. volilni enoti terena »Milan Majcen« pa 35 volivcev. Naj navedemo nekaj osrednjih vprašanj in pripomb s teh zadnjih zborov. Nekatera izmed teh vprašanj in pripomb niso tesno v zvezi z obravnavano temo, vendar so aktualna in jih zato prav tako posredujemo: TEREN LITOSTROJ (25. volilna enota): Barake v Korotanski in Gutsmanovi ulici naj se čim-prej odstranijo, ker za nor- bivalcev. Zato naj ObLO in zapisan fas. Rešitev? More-upravni odbori zdravstvenih biti ordinacija večkrat na te-ustanov posvetijo povečanju den? kadra več pozornosti. TEREN ZGORNJA SlŠKA Na zboru se je razvila ži- (28. in 29. volilna enota) maino življenje niso več pri- vahna razprava na temo: V bifeju »Grmada« je tre- jneme. • svobodna izbira zdravnika, ba prepovedati prodajo alko- Sanitarna inšpekcija naj Po zakonu ima namreč vsak bolnih pijač vinjenim ose-izda okrožnico, da bi iz sta- državljan pravico, da gre k bam in mladoletnikom ter novanjskih blokov odstranili zdravniku v katerikoli za- natančno določiti obratovalni pse, zajce, kokoši. vod, torej tudi v obratno čas. Tajništvo za notranje za- ambulanto. Nekateri volivci V eni izmed opuščenih go-deve naj izda obvestilo o pa so bili mnenja, da so stiln naj bi uredili ustrezno tem, katera vozila smejo zmogljivosti obratnih ambu- gostišče s toplim obrokom parkirati pred bloki Djako- lant prilagojene predvsem hrane, vičeva 1, 2, 3. Prav tako opo- številu delavcev v podjetju zarjamo, da se na cesti dvi- in ne zmorejo še »zunanjih« ga tak prah, da sploh ni moč pacientov. Prav gotovo za- —x:i: ------j ----*—terja zračiti stanovanj. TEREN LITOSTROJ nimivo vprašanje, odgovor! (21., 22. in 24. volilna enota) . Predlagajo podaljšan de- lovni čas za dajanje injek- Vsepovscd šole za starše Volivci zahtevajo pojasnilo, kdaj bodo preseljeni stanovalci iz barak v Gutsmanovi ulici. Roditeljski sestanki naj se delom zobne ambulante, kon-v večji meri izkoristijo tudi kretneje med delom zobo-za predavanja o prehrani in zdravnika, ki se le redko od-vzgoji otrok. loči za zdravljenje zob, obi- cij v Zdravstvenem domu. VODICE-REPNJE Volivci se pritožujejo nad V Vodicah in v Šmartnem sta se prejšnji teden začeli šoli za starše. Do konca meseca bo začetek predavanj Solo za starše v šoli -Zvonka Bunka- za območje stanovanjske skupnosti -Milana Majcna« in -Hinka Smrekarja-, v šoli Hinka Smrekarja za stanovanjsko skupnost -Sercerjcvo- in -Litostroj-, v šoli Zgornja Šiška za stanovanjsko skupnost Zgornja Šiška, v domu družbenih organizacij v _ . , Dravljah za to območje ter v TEREN »HINKO SMREKAR« ca jen ukrep pa je izruvanje Šentvidu za območje Šentvida odo starši zvedeli vse, kar Uredi naj se kanalizacija Kajo pacienti po več ur, če- jih ln kar jlm lahko po_ na Milčinskega cesti od cer- Pruv je na kartonu formalno maga pri vzgoji njihovih otrok, kve do proge. Stanje zaradi neurejene kanalizacije je v ' gosto naseljenih hišah prav nevzdržno. Komisija za invalide je anketirala člane ZB in ugotovila 500 bolnih ljudi med njimi. Zato predlaga sistematske preglede članov ZB. TEREN »MILAN MAJCEN« (1., 2., 5. in 6. volilna enota) V občini je premalo zdravstvenih delavcev. V republiškem merilu je en zdravnik splošne prakse na 986 prebivalcev, medtem ko je v Občini en sam zdravnik splošne prakse na 4300 pre- Tema za ponoven preudarek V letošnjem letu so stanovanjske skupnosti dobile sredstva za vzdrževanje cest iz občinskega proračuna. Stanovanjske skupnosti so se hkrati obvezale, da bodo to svojo pristojnost tudi v redu opravljale. Ta »decentralizacija« sredstev za vzdrževanje cest je pokazala mnogo pozitivnih posledic, saj so v nekaterih terenih prav resno zastavili svoje delo. Izkušnje, iz zimskih mesecev govore, da so predvsem tiste stanovanjske skupnosti, ki imajo na svojem področju makadamske ceste, v redu opravljale svojo nalogo, medtem ko stanovanjske skupnosti »z asfaltnimi cestami« s samostojnimi sredstvi niso opravile skoraj nič ali pa prav malo. Kolesarske steze niso bife očiščene, pločniki niso bili posuti ob poledicah, zaradi česar jc bilo več nesreč. Zato je prav, da bližnji zbori volivcev ponovno spregovorijo o tej pristojnosti stanovanjskih skupnosti. Razprava naj pokaže, kje so vzroki, da samostojna vzdrževalna služba še ni stekla. »ŠOLA«LJUDSKIH ODBORNIKOV Nekako pred tremi meseci v obliki nevezanega razgo-so ustanovili odborniki na- vora ali pa pripravimo iz-šega ljudskega odbora klub črpno poročilo o enem sa-odnornikov, ki se od tedaj mem problemu, okrog kate-redno shaja vsako sredo po- rega se kasneje razvije raz-poldne. O namenu in dose- prava. Zaradi takega dela, danji dejavnosti kluba smo ki naj bi ga razvijal klub, se pogovarjali z njegovim smo razmišljali tudi o tem, predsednikom Andrejem Bab- da bi zaposlili nekoga — tajnikom, ki nam je med dru- nico ali tajnika, ki bi skrbel Sklad za zidanje stanovanjskih narjev. Višina prvega ^ bčfTk/ad.0Skli’ pa se^Sa ^Povpfena ^'rednost kva- DoSlej SC /e Z" ^ »KlKmo ustanovili v že- aktivno^odbornikov^^^ s v naši občini je oktobra lani omejena in je odloči odplačate ves znesek hkrati dratnega metra stanovanj- SP™?1 I?®1 lnu “d1041110 Iji. da bi preko njega dobili matično urejal gradivo, pred-icel uresničevati svoj program boste, položili prvič i ihv ali 1)a v večjih obrokih kot ske površine znaša 79 (Klil di- 0!‘.0,,. ^00 obcan“v. Prvl m<;d odborniki obeh zborov tes- loge in vprašanja odborni-za K rad n j os ta nov a n j p ona e e 1 u: naslednjih zaporednC’ jih je določil sklad. V tem nnrj^. Sklad priprnvljTtudi z de,0.m ljudskega kov ter_ zbiral ^odgovore _ na RADE L JEN O BREME Nova pota do stanovanj p«f- ^55556^-553 gramu občinskega sklada SKE hiš začel 20-30-50. Številke pomenijo, da prepuščena bo 20% sredstev, potrebnih za stujejo 3%. 700 občanov že odločilo za tak pravljen prispevati lQ ustreza vašim dohodkom. način gradnje, ki bo marsikomu vašega stanovanjskeg* ij' Najmanjše stanovanje — v iiokni lotih 7.hrifcnl ti coTnsimn Natooni. ki v/iHo i*0‘_______________________i • « it bom dobil stanovanjc? Postopek, ki vns bo naposled privedel do stanovanja, se z.ačnc pri Skladu, kjer izberete lokacijo in tip stavbe, v kateri boste stanovali. Nato sklenete s skladom pogodbo o namenskem čevanju in se ' položili od 50.090 dobil streho nad glav« ima prednost tisti vfli k je več prihranil in i®1 du vplačan večji /,n4 in 30 odstotkov, kolikor nje, 58,80 m*, velja 4,687 din, s‘n h gradnji primaknila mesečni obrok: tl.378 din. Dvo in polsobno stanova- pa bo v 40 letih odplačal ta znesek z 2% obrestno mero. GRADNJA PO SISTEMU 20-30-50 jc odborniki obeh zbi zaporennj*-’ jih je določil sklad. V tem narjev. Sklad pripravlja tudi ^ vTsZT stik z delom Ij, Vlof stanovanjc j.n.lnjc ccncAh' ...»'ovnnj, fJjSVE fhio Zii ‘‘iSZ • se .vaša last ki bodo nekoliko skromneje a„-:i„ lLl. l £,u,- opremljena. PODRAŽITEV Ce bi se gradnja podražila, za kar pa spričo trenutnega v nekaj letih zbrisal s seznama Natečaj, ki izide p0Wj garsonjera velja 2,200.000 di- jiznfnra^vHo orfskhidu ^ pri Šentvidu. Aprila bodo odprli gradbišče 141-stano-vanjskega bloka s poslovnimi prostori B-l v šiški, v katerega se bo moč vseliti, če ne bo prišlo do zastoja pri gradnji, jeseni prihodnjega leta. Letos bodo v gradnjo vlo- ovimi pr- ta vprašanja. S tem želimo om občin- doseči, da bi vsak odbornik ske uprave. Klub jim želi bil obveščen o vsem in da bi omogočiti, da bi bili obve- v svoji volilni enoti laže raz-ščeni o tem, o čemer raz- pravijal z volivci. To pa je pravijajo ali sklepajo posa- glavni namen, ki ga želi do-mezni družbeni organi ozi- seči klub. Ne sme se namreč roma pripravljajo v upravi več dogajati, da volivcem ne našega ljudskega odbora. Tu bi dali kvalitetnih odgovo-naj bi odborniki dajali svo- za-funk- rov. Z udeležbo odbornikov še nismo povsem zadovoljni. V naši občini zgradimo vsako leto precej stanovanj. Kot kaže, se bo nekaj sto družin vselilo v stanovanja, zgrajena po načelu. 20—30 —50. naj ni ouoorniKi dajan s jKIIBk $sa Isiv'a^r‘viiš snu,^ izurz - esbbh limil SSSj™ gfgggg§ kv^dr.SOmH0r?