Naj reč j i slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 H Za pol leta.....$3.00 |j Za New York celo leto - $7.00 u Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS The largest Slovenian Daily in !? the United States. f i; List slovenskih delavcev t Ameriki. o Issued every day accept Sundays \ and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: C0RTLANDT 2876. =JQ K0. 30. — ŠTEV. 30. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, NEW YORK, THURSDAY, r^BRUARY 5, 1925. — ČETRTEK, 5 FEBRUARJA 1925. 1879. TELEFON: C0RTLANDT 2876. VOLUME XXXni. — LETNIK XXXIIT. ZAVEZNIKI HOČEJO URAVNATI MEDSEBOJNA NASPROTSTVA NOVI TAJNIK PREDSEDNIKA COOL1DGE-A Novi predlogi se tičejo kombinacije treK najmoc-najftih sil v varnostni pogodbi. — Dogovor s Francijo bo pomenjal prvi korak. — Dogovor med štirimi državami bi ugladil pot za svetovno razoroževalno konferenco v Združenih državah. Poroča Arno Dosch-Fleurot. PARIZ, Franciji 3. februarja. — Razprave glede varnostnih jamstev, ki so se pričele preteklega decembra med ministrskim predsednikom Herrio-tom ter angleškim ministrom za zunanje zadeve, Chamberlainom, so dospele do zanimivega stadija. Nemci so slušali stopiti v stik s Parizom glede Po-renskega varnostnega dogovora, a te poskuse je onemogočil napad, katerega je vprizoril ministrski predsednik Herriot v francoski poslanski zbornici. Sedaj so vprizorili iste po.skuse, a manj odkrito. Anglija se obotavlja ter omahuje med zavezniškim dogovorom, .obsegajočim Anglijo, Francijo in Belgijo za nedotakljivost Porenske ter bolj splošnim dogovorom za stabilnost Evrope. Ta dogovor naj bi vključeval tudi Nemčijo. Prvotne razprave so se tikale pogodbe z Ligo narodov. Nove razpradve pa se tičejo pogodbe s tremi najmočnejšimi evropskimi silami, ki bi praktično razveljavila ženevski arbitracijski protokol, v kolikor je pri tem Evropa prizadeta. Vprašanje je komplicirano ter zahteva obširnih študij, posebno ker stavlja Nemčija le poskusne ponudbe. Priznava se, da bi bilo prilično imeti Nemčijo v pogodbi in tudi v Ligi. Preprečilo bi tudi nemško-japonsko-rusko zvezo, ki bi bila popularna v Moskvi. Ce pa bi bila navzoča tudi Rusija, bi bilo mogoče uveljaviti ves svet obsegajoče razoroženje. Prvi korak, katerega vidijo vnaprej ter odobravajo v vladnih krogih, bo najbrž dogovor med Anglijo in Francijo glede oblike neposrednega varnostnega dogovora. "Ce bo vključena Nemčija, kar je vrjetno, bo posledica tega pospešen je korakov proti svetovnemu razoroženju. Povabilo iz Washingtona, lci je bilo nesprejemljivo tekom pretekle jeseni, ko je bil sestavljen ženevski protokol, bi ne zadelo na iste ugovore, ko bi bila evropska varnost že zagoto-Ijena potom pogodbe med štirimi najmočnejšim; silami/* Poslaništvo pri Vatikanu bo odpravljeno. Glasovanje v francoski poslanski zbornici je praktično odprav i 1 o francosko poslaništvo pri Vatikanu. — Radi-kalci, kot vedno v takih slučajih, s o podpirali predlog ministrskega predsednika Herriota. PA K1/4, Francija. 4. fobr. — Francosko poslaništvo pri Vatikanu bo opravljeno, .-.oglasno s sklepom poslanske zbornice. Ml-nistrwki predsednik je zmagal s H14 glasovi proti 2->0. Dobil je obivajao podporo šoti jalistov, radikalcev in radikalnih soci jalistov. Stranske desnice ki ko podpirale njegov zadnji na|va pismo .se je tikalo iržavnega preobrata v Manako-vem leta 1922. Bavarski princ se ni zadovoljil s tako splošno izjavo. ter noče obnoviti svojih odno-šujev s slavnim generalom. V nn-cijonalis&emh bavarskih krogih razpravljajo razburjeno o tej zadevi. Kronpritie Rirpproelit .zah-fi*va. da se mora Ludeiulorft' popolnoma skesati ter ga osebno prositi za odpuščanje, ker se smatra -načelnikom stare bavarske kraljevske hiše. Bolgarski princ Ciril, brat kra-'ja Borisa in sin prejšnjega kra-"ia Ferdinanda, j«' odpotoval 'iz Kohurga v Prago, da uveljavi am zavoje zahteve, ki se tičejo dragocenih jx>sestev pokojnega coburškega princa Filipa. Po smrti princa Filipa je bila rojena Češkoslovaška. V svoji o-•>oroki je postavil prline Filip pr. Toziasa, svojega načeka. kot glavnega dediča. Bolgarska linija k« ')ur"fke hiše pa se je-pričela boriti oroti testamentu z izjavo, da so posestva pokojnega v Češkoslovaški do>Jti večja kot jih dovoljujejo post a1 ve nove republike. O tem sporu razpravlja sedaj posebni komitej Češkoslovaškega parlamenta. obstoječ iz desetih članov. Ena hči princa Filipa izjavlja, la je upravičena do zapuščine, a moški člani koburške vladarske druiine pravijo, da so ženske čla-liee povsem izključene od vsake pravice do zapuščivi na temelju domače postavo. Češkoslovaška pa ima postavo, ki določa, da so moški in ženske enako upravičeno da deleža v vseh zapuščinskih zadevah. — j V Franciji je kruh zopet dražji. PARIZ, Francija, 2. februarja. Cena kriihni se je v Franciji zopet zvišala in sicer pet centimov pri vsakem kiloarramu. Homatije med Grško » Turčijo. LONDON, Anglija, 3. februarja. Anglija, Francija in Italija, ki mota imeti povsod svoj nos zraven, hočejo poseči v spor. ki je nastal med "Grško in Turčijo radi izgona patriarha iz Carigrada. Vladna kampanja proti unijam. Vlada kot pomočnica e-lementov, ki so proti organizaciji delavcev. — V oklahomskih rovih so uvedli open shop. JACKSONVILLE. Okla. f2. ebr. — Zveza lastnikov premogovnikov. ki je sklenila z United Mine Workers kontrakt. noče sedaj u-veljavCti v petindvajsetih rovih 'zmed šestdesetih takozvani open shop. Ta odredim je v očitnem proti-v ju z dogovorom, ki je bil skle njen v tukajšnjem mestu. Že sodil j obratujejo te rove na open -hop podlagi ter plačujejo delavcem mezde po mezdni lestvici izza leta 1&17. -84 odstotkov vseh rovov v Oklahomi bo moralo kmalu sprrjoti- open shop odredbo. ki sp direktno obrača proti or ga nizi ranemu delavstvu. — Podjetniki so dobili veliko in nepričakovano pomoč, ker vedo. da lastujejo številni premogarji hiše in posestva. katerih seveda nočejo z&pn>itl?ti. — Rajai se izneverijo uniji in organizaciji kot da bi pustili svojo hišo in posestvo. Ta dcanovja >o si premogarji prislužili s krvavimi žulji ter jih nočejo več opustiti niti po cele mesece trajajočih stavkah in brezdelnosti. Kot se zgodi vedno v takih -slučajih, je nudila država premogovskim baronom potrebno pomoč pri izvedbi odredb, katero so priborile unije z velikanskim naporom. Država je enostavno da la p r o m o gar sik i m baronom milico na razpolago. Mezdna lestvica iz leta 1917 dolbča. da znaša dnevna plača pre in ^ ga rja šest dolarjev, v primen S 7 in pol dolarja kot je bilo dogovorjeno na konvenciji v .Jacksonville. Plača od tone je dolar in cn cent. mesto dolarja in petin-dvajset centov kot določa zadnji dogovor med proizvajalci premoga in United Min? Workers. — ČUDNA MANUA Joseph Vestijrlia. italijanski žur-nalist. ki je imel v newvorskem italijanskem konzulatu svojo pisalno mizo in ki je upravičen imenovati se doktorjem medicine in filozofije. se je priznal pred sodiščem krivim male tatvine ter je bil odpuščen od sodbe, ki bo izrečena flnf 9. tejra meseca. Sest in štirideset let stari mož ima očividno manijo za nabiranje knjig. Priznal je. da je v teku zadnjih desetih let odnesel iz javne knjižnice na Peti Ave. nekako štiristo knjig, med njimi par dragocenih. katerih ni bilo mogoče nadomestiti. , Te knjige so našli v njegovem uradu ter so napolnile štiri tovorne avtomobile. Aretacija je bila izvedena na ovadbo nekega janitorja, kateremu se je zdelo sum Ijivo, da ima Vestiglia v svoji po- \ Razmere v jetnišni cahvTexasu. Okruto postopanje z jetniki v jetnisnicah Tex-asa je vzbudilo ogorčenje zakonodajalcev. — Jetnike so pretepali z usnjenim orožjem. Al'STLNT, Texas, 2. febr. — Pijančevanja, grafta in nečloveškega postopanja s kaznjenci so obtožili ljudi, ki so zvezani z u-pravo državnega jetniškega sistema. Te obdolžbe je vsebovala resolucija. katero je sprejela zakonodaja pred par dnevi in ki določa natančno preiskavo jetniških zadev v drža\1i. Oče te resolucije ie bil T. Irwin iz Dallasa. Imenovan je bil posebni komitej petih kongrešnikov, da livede preiskavo glede senzacionalnih obdolži-tev. Mr. Irwin se je pričel bori it i posebno proti uporabi korobača, spletenega Lz usnja, pri ustrahovanju kaznjetneev. ter zahteva, da se to obliko kazni sploh odpravi. Pred kratkim je bil aretiran v Dallas.« neki črni voznik, katerega so dolzili, da se je posluževal kakega korobača nad svojimi ma'am Spoznan je bil tudi krivim ter obsojen na deset dolarjev globe. Irwin je izvedel za to ter do-Tnal. da se tiče postava sicer voznikov in mul. no pa jetnikov, ki >f» nahajajo v državni kaznilnici. — '"Le pomiislite,— je rekel Frwin. — "Postava te velike dr-"ave določa, da se mora kaznjence. ki se ne pokore poveljem, kaznoval i s dvajsetimi udarci s tem lajbolj strašnim orožjem, a če se posluži člobek istega orožja nad parom mul, je občutno kaznovan. TViLko je vrjeti. tla bi bila taka stvar mogoča incd civiliziranimi narodi sveta in posebno tukaj, v Združenih Državah. '"Pričel sem preiskovati eelo zadevo. Ljndje. 'ki poznajo položaj. so mi pripovedovali povesti, vspričo katerih so -so mii pričeli jeziti lasje na glavi. Neki očividec mi je povedal, da je dobil neki kaznjenec tako močan udarec s korobačem, da ga je bilo mogoJ^ slišati na razdaljo petstotih jar-dov. "Ta "bat" ali korobač je tru-deset- intčev dolg. štEri širok in o"-minko inča debel. Napravljen je iz močnega usnja ter ima moČ-an ročaj. — Predstavljajte .si.'" — ^ rekel Irwin, — "če" vas zvežejo. vržejo na tla ter pričnejo pretepati s tem strašnim orodjem enostavno radite>ga. ker ste pregrešili proti kakemu jetniškemu pravilu! — Xe morem si misliti, da bi mogel krščanski narod te velike države trpeti taka divjaštva. Govoril sem s številnimi člani zakonodaje ter izvedel, da so istega mnenja glede tega vprašanja kot jaz.*' V svojem s por« Krilu je izjavila governerka Fergu.son. da je pred kratkim poverila svojemu možu, prejšnemu go v erne m i Fergusonit preisikavo jetnilških zadev v državi. Ničesar pa ni rekla glede grde ga postopanja z jetniki ter načinov kaznovanja. Omejila se je na splošne bana* Icnosti ter priporočila zakono-govem stanovanju na Hamilton ave. v Brooklynu. Zaprli so ga v ledenico ter odnesli $2!»8. Ti trije banditi so bili zasačeni ter obsojeni na deset do dvajset let v Sinir Sin«ru. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naše cen® sledeče: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $17.30 2000 Din. — $34.40 5000 Din. — $85.50 Pri nmkaillih, ki znašajo manj kot kot cn tiso« dinarjev rmftmamo »oaefcc] U centov zrn poštnino in druge stro&ke. Razpoftiljs na zadnje pošte in IzpUlnJe Teitni čekovni urad". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE1. 200 lir .......... $ 9.50 500 lir..........$22.75 300 lir .......... $13.95 1000 lir..........$44.50 Pri naročilih, ki saafiajo mai£ kot 2M lir rafcmamo posebej po 18 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in IzplaCnJe Ljubljanska kreditna banka v Trstu. Za pošiljat ve, ki presesajo FETTISOO -DINARJEV ali pa DVATISOČ LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. IMnarJca ta Uraat sedaj nI talna, i—Ja so vetkra« ta mv* » poceni tistega dne, ke mam prMe poslani denar v roks,™*^ POSILJATVE PO BKZOoAVNE* PISMU IZVRŠUJEMO T najkrajšem Času teb bačunamo ea stroške $i.- DosmsUs Festal Msmmj Order ali po Denar nam je pasIMl najbolje pa New York Bank Draft, FRANK SAKSEB STATE BANK 82 CortUndt Street, New York, N. Y. Telephone? Cortlandt \ GLAS NA&OiDA. 5. FEHR. 1925. GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) . Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Sakser, president Louis Benedik, treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA" "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leta velja list za Ameriko in Kanado ....................:..... $5.00 Za pol leta ............................ $5.00 Za četrt leta .......................... $1.50 Za New York za celo leto____ $7.00 Za pol leta..............................$3.50 Za niozetnstva za celo leto .... $7.00 Za pol leta..............................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. *'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. GLAS js ARO D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. ZANIMIVI Id KORISTNI PODATKI (Foreign Languagi Information Sorvlcfe — Jugoslav Bureau.) DAVČNA DOLŽNOST ODPOTUJOČIH INOZEMCEV. FRANCIJA IN VATIKAN Inozemci, ki odpotujejo iz Zdr. Drav, morajo dokazati, da so vza-dostili svoji dolžnosti glede dohodninskega davka, in si morajo v to svrho preskrbeti od davčne oblasti potrdilo o tem. Radi tega, kdorkoli ima namen odpotovati iz Amerike, naj se o-glasi pri davčni oblasti, bodisi pri Collector of internal revenue'" ali pri ''revenue agent*', v čegai delokrogu dotičnik stanuje. Tu naj v zadosti svoji davčni dolžnosti glede dohodka, ki ga je on prejel do konca koledarskega meseca pred nameravanim odhodom. L*im je plačal dolžni davek oziro-Ima čim je dokazal, da ni dolžan lik&kega davka, mu bo davčni u-radnik izdal potrdilo, da je vza-dostil davčni dolžnosti. To potr-Jilo treba pokazati dačnem urad-liku, ki vrši svojo službo na pomolu (pier), se katerega parnifc odpotuje. Poprej se je zahtevalo, da sc mora inoeemec podati v davčni Poslanika zbornica je omogočila ministrskemu Herric!m spraviti s poti nevarno vatinkansko vprašanje. Poslanska zbornica jo sprejela s 317 glasovi proti 24(3 predlog, da se ohrani diplomatičnega agenta pri Sveti stoliei, da zastopa Al za d j o in Lorensko. S pretežno večino je pa glasovala za odpravo francoskega poslaništva pri Vatikanu. Glasovanje se je vršilo po seji', katero je moral predsednik Painlo\e dvakrat prekiniti. Seja je prekašala glede nasilnih in burnih prizorov vse, kar se jih je dosedaj završilo v francoski poslanski zbornici, ki si je že davno pridobila sloves bučnega narodnega zastopstva. Čeprav pomenja rešenje vatikanskega vprašanja zmago za kabinet, ni v ministrskih krogih posebnega veselja. Opozicija, ki si skoro vse popoldne prizadevala zanetiti spor med različnimi skupinami večine*, se je norčevala iz vladnega uspeha ter izjavljala, da nima nobe-nerra pomena. Že drugič v enem tednu se je Herriot spri s svojimi socialističnimi pristaši, ki so nato objavili, da so glasovali ugodno za ministrskega predsednika le raditega, ker je napravil Tforriot iz cele zadeve vprašanje zaupnice. Pretekli teden so socijalisti odklonili varnostni govor ministrskega predsednika in včeraj je bilo treba dolgih pogajanj, da se jih pridobi za vlado. Sklep, da so imenuje zastopnika Alzacije in Loren-ske pri Vatikanu, dočim je ostala Francija prekinila dip-lomatične odnošaje, je bil storjen kljub negativnemu glasovanju večine poslancev iz odrešenih provinc. Dogovor med socijalisti in vlado je bil sklenjen, ko je Herriot obljubil, da ne bo klasificiral izdatkov za al-zaško misijo pri Vatikanu pod diploinatičnfrpi plačami in dovolil, temveč pod posebno rubriko, določeno za administrativne nepolitične izdatke. Predsednik Painlcve jo ožigosal poslance radi njih pomanjkanja dostojnosti, kajti člani desnice so prepevali Marseljezo. člani levice pa Internacijonalo. Današnji dogodki bodo brez dvoma ustvarili veselje med nasprotniki parlamentarnega režima," je rekel Painleve, ko se je pa drugem prekinjenju seja zopet pričela. *>šu * u i t Opozicija je mnenja, da bodo ponovni spori v vladni večini koncem konca dovedli do razkola med socialisti in radikalci. Oni, ki so v tesnem stiku z voditelji obeh strank, pa izjavljajo, da bo ob vsaki priliki kadar bo vlada v nevarnosti. iznova zapečatena 4'sveta zveza" in prepričani so, ua bo sedanja vlada ostala na krmilu Dop 18. Chicago, 111. Ker je št* precej hladno, ali bolje rečeno, mrzlo vreme, imamo dovolj časa za čitanje raznih novie. Nekatere teh novie nam naznanjajo izboljšanje delavskih razmer, drn ge o brezposelnosti. 3-je pa o prirejanju različnih zabav in veselic. Zdaj je pač pred pust in veselice se vrstijo druga za drugo, da se človek včasi kar odločiti ne more kam naj bi Sel, da bi se boljše zabaval in zavžil več dobrot in veselja. Tudi društvo Zvon. št. 70, J. S. K. J. se je odločilo in najelo Narodno dvorano za 14. februarja zvečer. Na programu je za isti večer velika maškaradna veselica. Odbor ie premišljuje in o šala $150.00. Kdor se zanima za prvo, ali katero nadaljnih nagrad, naj ne pozabi priti v Narodno dvorano 14. februarja zvečer, v kostumu, o katerem sodi, da bo prekosil vse. Zrele bodo tudi pra ve kranjske kiobase in druge podobne dobrote tega sveta. Za žejna grla bodo pa dobrote iz tistih ferečnih krajev, ..kjer toplo solnce sije, kjer nobene zime ni!" Pridite torej, ne bo vam žal! Član pripravljalnega odbora. Z zagrebške universe. Privatni docent dr. Ive PeValek je immovaij za javnega izrednega proesorja botanike na gospo-darakp^imgraki fakulteti z urad onega pristanišča, od koder odpotuje, (na pr. na Custom House v New Yorku), in da tam pokaže svoje davčno potrdilo, da dobi dovoljenje za odpotovanje, lakozvani income tax clearance certificate. Kdorkoli si je doma priskrbel davčnb potrdilo, ne mora več iti na Custom House, marveč zadostuje, da pokaže to potrdilo uradniku na pomolu. Kdor pa je prišel v New York (ali v ka ko drugo pristanišče) brez takega portrdila, mora še vedno iti na Custom House in tam zadostiti svoji davčni dolžnosti, t. j. pla'ea ti toliko davka, kolikor se tam zdi. da bi moral plačati. Ker to pomenja zamudo časa in, ker je potniku v New Yorku težko do kazati, koliko je zaslužil in koliko je plačal, je torej v skrajnem interesu takih inozemcev, da si predno se spremijo na po* priskrbijo davčno potrdilo od pristojna ga davčnega uradniku v mestu kjer so dosedaj stanovali. KDO JE ODKRIL FLORIDO? Peter Zgaga Pred štirimi stoletji se je špan-»ki pustolovec Ponce de Leon »pravil na pot, da najde " studence večne mladosti." Teera čarotb-lega studenca seveda ni našel, unpak odkril je pri tem Florido. Tudi dandanes gre mnogo tisoč Amerikancev iskati zdravje in .nladost v Florido, ki je postala ;no izmed svetovnih. zimoviaS in '.dravilišč. Leta 1493., ko se je Kolumbus ;pravil na svoje drugo potovanje v novi svet, se je Juan Pongee de i.eon nahajal v njegovem sprem-»tvu. Ni pa ostal dolgo v novem ;vetu, marveč se je povrnil v špansko, dokler ga ni kralj imenoval za vojaškega poveljnika vz.-lodnegra dela otok a Haiti. Ravno ia vzhodu Haitija leži otok Por-o Rico. Ponce de Leon je nekoli-cokrat obiskal ta otok; ugajale ■o mu njegove rodovitne doline ili še tbolj se je navdušil za Porto ftico, ko je slišal od domačinov, la je veliko zlata v pogorju. Od-oč-:4 se je zato. da osvoji otok. in >o mnogih mesecih borbe z domačini se mu je to posrečilo. Ko je panskemu kralju naznanil to nove osvojitev, bil je imenovan za »uvernerja te nove pokrajine. 3olan in utrujen od življenja ve-»nsga vojskovanja je hotel osta-,-iri svojo službo, ko je izvedel, 'iako Indijanci vedno govorijo n leki čudežni deželi tam nekje ^roti severu. V tej deželi tako j-e rdila indijamska pravljica — teče 'baje toudovita reka in, ako se starček skopa v njeni vodi, se zo-oet pomladi. Tam je baje tudi nek tok Bmiini, v katerem se nahaja tudenec, ki ima isto čudotvorno 'astnost. Ko je stari Ponce de Leon to slišal, je takoj sklenil, da inora odkriti studenec večne mla- dosti. V rani spomladi lea 1513. pripravil je ekspedicijo in odpLul proti severu, da najde to čudovito deželo. Proti koncu marca leta 1513. zagledali so gosto pogozdo-. ano obal iz zjutraj ob Cvetni Nedelji so se izkrcali tam. kjer se danes nahaja mesto St. Augustine. Florida. Vsa narava je bila v cvetju in Špancem se je zdelo, koi da se je dežela okinčila nalašea za Cvetno Nedeljo. Pokrstili so za to novo odkrito pokrajino z imenom Pascna Florida, kar pomenja Cvetna Nedelja. Takoj so začeli raziskovati notranjost; Pon-cc de Leon se je kopal v vseh rekah in studencih, ali ostal je rav no tako star. kot je bil poprej. Vzlie svojemu razočaranju je spoznal, da je odkril važno novo pokrajino in izposloval si je dovoljenje od španskega kralja in španske vlade za njeno osvojitev. On 'in njegovi nasledniki so deloma podjarmili domačine. Vsled tega odkritja se je Španska kasneje smatrala "za vpravtčeno lastnico vsega mogočega ozemlja v severo - ameriškemu kontinentu. , Leta 1763. je Španska od'stop'la Florido Angleški v zameno za Ku bo, in 1. 1821. je Florida prišla v oblast Združenih drza'v. Za mnoga stoletja je bogatstvo Floride ostalo neodkrito. Tupatam je bil kak vrt pomaranč aH šele začetkom tega stoletja se je spoznala prava vrednost te države. Njena prst in podnebje se izborno podata za pridelovanje citroninega sadja. t. j. pomaranč?, limonov, '"grapefruit." "lime"' itd. Tobak, bombaž, sladkor, koruza. krompir, riž in oves so drugi bogati pridelki. Ogromnn gozdovi so vir velikega bogatstva. Ni je bolj človekoljubne institucije na svetu kot je ameriški kongres. Menda je ni države na svetu, kateri ni še ameriški kongres ra-devolje posodil par milijončkov. In ameriški kongres se čisto nič ne razburja, ako te dolžnice odkrito izjavljajo, da ne bodo niti obresti plačale, kam šele kapital. Pa tudi v drugih ozirih je kongres skrajno človekoljuben. Senatorjem in poslancem dovoljuje visoke plače, in sploh st vsakogar usmili, ki je v potrebi in pomanjkanju. Tako naprimer čisti kongresne prostore v Washingtonu cela armada žensk-služabme. Te ženske pospravljajo, ribajo in čistijo, da se vse blišči in da je vse v redu. Te ženske so imele dosedaj $410 plače na leto. To je presneto malo. ako človek vpošteva sedanjo veliko draginjo. Sle so prosit za povišanje plače. Kongres je spoznal upravičenost njihovih zahtev in jim brez obotavljanja zvišal letno plačo za $2.80. Zanaprej bodo torej dobivale •^0 $412.S0 na leto. Salabold, to pa že nekaj od-leže . . . Ko se materino mleko izjalovi, se poslužujte Bordenovega Eagle Mleka, edinega pravega nadomestila za materino mleko. Če pošljete ta oglas The Borden Company, Borden Building, New York, vam bodo hraniti vašega otroka z Eagle Mlekom, povedali v vašem jeziku, kako 'je treba Priporočajo in predpisujejo ga zdravniki. Dept. 1 t^mm^m Novice iz Jugoslavije Pravijo, da je petek nesrečen lan, posebno če pade na trinajsti lan v mesecu. Ce bo za koga nesrečen petek dne 13. februarja, l>o nesrečen za nokega moža v Dupage County v lržavi Illinois. Možak je bil namreč spoznan •krivim girdega zločina in ga bodo v petek dne 13. februana obesili. Če za nikogar {Irugega ne, bo zanj ta dan strašno nesrečen. * Postarna ženska, ki je hotela biti vedno mlada in stara dvajset let. se je odpravljala na ples. — Veš kaj. — je rekla svojemu možu — k frizerju bom šla. da me bo navil in namasiral tei* namaza! z vsemi mogočimi mazili. Najlepša bom izmed vseh plesalk. — Koliko pa to stane? — jo je vprašal mož in jo nekako sumljivo opazoval. — Deset dolarjev. — je odvrnila. Mož je segel v žep. potegnil iz žepa bankovec za dvajset dolarjev ter ga izročil ženi rekoč: — Na. tukaj jih imaš dvajset .. . Ko ima moški s kako žensko opravka, se mora odločiti za. eno izmed dveh stvari; ali bo žensko skušal ljubiti, ali jo bo skušal spoznati. Ljubiti in poznati obenem na-/mreč ni mogoče. Novice iz Slovenije. f Dr. Janko Debejlak. 15. januarja dopoldne je podlegel v Ljubljani v starosti 56 let zavratni pljučnici, ki ga je pred tednom dni priklenila na bolniško postelj, poštni in brzojavni direktor dr. Janko Debelak. Ž njim je legel v grob eden našiti najboljših upravnih organizatoi-jev. ki si je pridobil nevenljivih zaslug zlastft za organizacijo poštne uprave v Sloveniji v kritični popre vratni dobi. Bil je mož širokega obzorja, energičen in nadvse delaven človek, obenem pa •dobrotijiv in skrben šef. ki je uži-Va'1 splošen ugled in spoštovanje. Dr. Janko Debelak se je rodil dne 24. junija 1868 v Malih Roa-nah pri Rogaški Slatini in se je posvetil poštni službi, v katero je stopil leta 1891 v Trstu kot postni praktikant. Osem let Ijpsneje je bil premeščen kot poštni ofi-cijal na Dunaj, Iger se je potem * vso vmstto poprijel juridienih Študij. Že čer tri ietaj jo bil j>ro- moviran in imenovain potem za poštnega koncepista. nakar je bil premeščen k poštni direkciji v Zader, kjer je ostal do prevrata ii' bil nazadnje imenovan za poštnega svetnika. Po prevratu mu je izročila takratna Narodna vlada vodstvo poštne uprave v Sloveniji in ga je po proglasitvi ujedinjenja tuai ministrstvo pošte in telegrafa potrdilo v tem dostojanstvu. Koncem leta 1920 je bil pova-šan v oblastnega diretorja in bil kot tak prvi slovenski poštni ravnatelj v Sloveniji. Na prav čuden način so se maščevali Jožef Ska mer., delavec iz Začreta, Jožef Bobnar, delavec v Trnovljah in Karol Re-zar, delavec v Leskovcu. dne 1. n o vam bra v Gaberju nad Francetom Ž. Ko so ga srečali, so ga s silo namazali s smolo. Obsojeni V nekem letovišču je živel človek. ki je dosegel starost stode-setili let. Občina se ga je posluževala za reklamo, češ, da mora biti zdrav kraj, kjer uspeva taka starina. In res so hodili ljudje od blizu in daleč gledat starca, ustavljali so se po par dni in puščali ta-mošnjim podjetnikom lepe denarje. Nekoč je nekdo vprašal priletno žensko, kaj je pravzaprav s tem starim človekom,- — Sama ne vem.— je odvrnila. — Odkar ga poznam, je vedno enak. In odkar ga poznam, ni ničesar drugega delal kot staral se. In verjemite mi. dolgo je tra- 'jalo. predno se je tako postaral. ★ Kinematografska igralka Misn Mary Minter je naperila tožbo proti svoji materi, češ, da je mati spravila zase marsikateri dolar, katerega je igralka zaslužila ko še ni bila polnoletna. Iz tegia je razvidno, da nekete-re kinematografske igralke s svo- Avtomatične telefonske centrale. Kakor javljajo iz Beograda. jugoslovanska komisija za reparacije prevzela v Berlinu naročene avtomatične telefonske centrale, ki jih je Nemčija dobavila na račun reparacij, in sicer štiri: za Ljubljano. Zagreb. Novi Sad in Skoplje. Te centrale so že odposlane po Donavi in bodo v kratkem prispele v Beograd, kjer jih razdele za določena mesta. Pasja steklina v Jugoslaviji. V zavodih za pasjo steklino, katerih je b.lo lani v Jugoslaviji pet. je bilo zdravljenih 3037 oseb. Po času so bili slučaji pa^jt* stekline v ines*»cu maju najbolj številni. V Sloveniji je l>il«> 14M -lučajev. Izmed vseh obolelih sta umrla samo dva. Mestna pekarna v Beogradu. Beograjske pekarne -.:> nedavno - eno kruha znatno poskočile. Mestna uprava je <»žirom na podražitev sklenila, da v najkrajšem času ur«*fli veliko mestno karno. ki sicer n-' bo moirla prevzeti cele oskrbe s kruhom, ki pa bo vendar lahko regulirala krušne cene. Čaruga prosi za pomilostitev. Glasoviti slavonski razbojnik Jovo Caruga je prosil sodišče, da poklice k njemu njegovega. zagovornika dr. Btijhera. Ta ^a .i * resnici posetil. nakar ga je Čaruga prosil, naj gresta skupno z njegovim očetom v Beograd i: prosita kralja za njegovo pomi lostitev. Caruga se ne počuti do bro. Bolehen je in ima noge od okov. ki jih nosi že leto dni. >ko ro s krivi jene. Tudi njegov tova r:.š Prpič "Veliki" je precej o slabel, vendar pa ne tako kakor ("a ruga. Ostala dva Čarugina pajdaša k" sta bila istotako obsojena na smrt. pa sta zelo dobro razpoložena. ker sta prepričana, da bosta pomiloščena. Branjevska smola. jZnano je. da si znajo ljubljau-ke sicer izredno prijazne mamice branjevke z Vodnikovega rn Pogačarjevega trga sijajno pomagati, da -spravijo čim več v svoj žep, kar zakrijejo rade r. najljubeznivejšim nesmšekom in toplimi besedami, ki se izražajo v pi-ekomemem hvalisanjiu ;svoje robe. V dnevih v novembru in dc-eembru pa so imele tri smolo in prišle p<> '•nesrečnem"' slučaju v obliki tržnih paznikov v kon-!:ki - ? !). zakona o pobijanju draginje. Ta namreč prav?':, da branjevke ne -mejo od kmečkih prodajalk prer 10. uro dopoldne k'.;-piti večje množine blaga, ki lt a 'ame v. razprodaji nato takoj pn-liraže in so tako kupovalke ]>r'i-siljene ]>o.seči globoko v žep. Te dni so bile te grešni.ee poklican«* na odgovor na znano številko 2S. ua sodišče. Prva sta stopila pre^l sodnika Alojzij in Celestina Rnvdek, Xokje. na "kmefkem" truu -.t m zapazila koš zeTo lepe Čebule in brzo poiskala prodajalko. Kupčija se je sklenala malo pred deseto. P»ilo bi vse dobro, da ni vladalo nekoliko nevoščljivo-sti med opazovalci. Nekdo izmed teh je ]>;>klical nadzorovalnega organa, in po prijavi je sledilo p'aeiio; tri dni zapora in tristo dinarjev 2Iobe za moža. ki je bil za kupčijo preveč vnet. potres v Dalmaciji. V noči od 15. na 16. januar so bili v severni Dalmaciji močni potresi. Najmočnejši je bil ob 3.4"» v pokrajini med Sinjem. Ben ko v-et in in Sibenikom. Po poročilih si ;smografličnega zavoda potrn ni napravil znatne škode. jo materjo ib&e tako ravnajo kot so Uli radi javjaega n^iLstva vsak ' svojim mo£em na lt^ dni ječe, _____' ■ r-ir..... NAJLEPŠA ZAVEST za vsakega človeka je, ako ima za slabe čase in svojo starost kaj prihrankov. S trdno in dobro voljo si pa to lahko vsakdo omogoči, ako hrani in če tudi pomalem vlaga svoje prihranke v sigurni zavod, kjer mu "denar dela denar* \ Taka prilika nudi se Vam pri nas, kjer sprejemamo vloge na — "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" in jih obrestujemo po 4% na leto. Svojim rojakom smo tudi glede denarnih pošiljatev v staro domovino, kakor tudi glede potovanja radi na razpolago ter jim vsled naših dologletnih skušenj lahko ceno in dobro postrežemo. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York Ameriški tip človeka: Na zadnjem, letnem sesftanku Ameriškega statističnega društva (American Statistical Association) v Chieafru je dr. Aleš Hrd-lička, znani češko - ameriški učenjak in kurator oddelka za fiziC-uo antropologijo Narodnega Muzeja Združenih Držav, prečit al ja-ko interesantno razpravo, ki je za nimiva slasti za razne plemenske fr k upi ne v Združen Hi Državah. Predavanje se je nanašalo na v-pliv primesi razorih plemenskih skupin na razvoj ameriškega tipa človeka. Med ostalim je dr. Ilrd-lička je izjavil sledeče : Gotovo je, da * ljudje katerisi-bodi narodnosti, pa naj bodo tudi iz raznoličnega plemenskega izvira. v teku stoletij, kar obstajajo kot jezikovna in politična skupi- j na. razvijajo enake navade, enako obnašanje in čim dalje več celo enake fizične sposobnosti, zlasti glede lica, in na ta. način stvolijo poseben tip, ki se precej lahko spozna izmeti drugih. Ta tip ne more se naziv at i "rasa*' ali pleme ali bi se morda v tako razvil. ako bi imel priliko, da živi tekom tisočero let oddaljeno od o-stalega sveta ali brez nadaljnih primesi. Razni tipi sedaj živečega belega človeka se med s&boj razlikujejo v glavnem na podlagi tega, kar so se ustvarili iz prejšnjih tipov. Tako je nemški tip posledica primesi Nordikov, Slovanov in Al piricev. in to nekako v enakih pr*j porcijah; francoski tip je posledica primeri Alpincev, Sredozem-■eev. jugozapadnih germanskih pl^ men in nekaj Normanov; sedanji angleški tip pa se je razvil iz neo-litičnega (novo-kamenega) tipa v Britaniji, iz širokoglavega tipa. ki se je prcfielil na otoke tekom bronaste dobe, iz Sredozemcev. pripeljanih za časa rimske vladavine, od germanskih plemen, ki danes tvorijo zapadno Nemško in Nizozemsko, iz NormanoA', Francozov in drngih manjših primesi Obstoj belokožcev v Ameriki ni tako dolgotrajen, da bi dopustili razvoj odločnega ameriškega tipa belih ljudi. Vzlic temu, ako st» jemlje v ozir ameriško prebivalstvo, obstoječe iz starejših dru žin (iz najmanj tremi generacijami obeh staršev rojenih v Ameriki) opaža se precejšen napredek v razvoju takega tipa. To starejše ameriško prebivalstvo izvira a glavnefn od Angležev z manjšimi primesmi v sledečem pojemajočem redu: Škotov, Škotov - Ir-cev, Nemcev. Iren*. Nizozemcev, Francozov in drugih evropdkih skupin. Angleško pleme je doprineslo tri četrtine krvi. Dosledno bi se seveda pričakovalo, da se a-meriški tip največ približuje k an gleškemu, 111 natančne raziskave so dognale, da je temu tako. Ameriška zmes pa vendarle že kaže svoje posebne razlike v marsikaterem pogledu; četudi je stare ameriško pleme najbližje angleškemu. vendar ni povsem isto. Od angleškega se razlikuje po svojih f iziognomskih značilnostih (po licu) in zlasti po svoji povprečno visoki |K>stavi, ki nadkriljuje povprečno postavo vsake druge večje skupine belokožcev. Ta smer napram razvoju ameriškega tipa belega človeka se razum visoke postave izraža tudi po bistveno srednji pigmentaciji (tj. barvi lica), po srednjo-dolgi glavi in lobanji, ali s precejšnjo dozo okroglosti glave (brahikefal-nosti) in po zmanjšanih in ople-menjenih kostnih potezah lica, kot so lične kosti in čeljusti. Ta tip poseduje nekje več nekje manj razne skupne duševne značilnosti. ki ga v splošnem, kar se t:če učinkovitosti, postavljajo med prvovrstne skupine »belokožcev. Počenši od tretjega desetletja prejšnjega stoletja se ta skupina pomešava z novodošleci iz Evrope. ki so prišli -v velikem številu in velik del katerih je prišel iz o-nih krajev izv onih narodnostnih skupin v Evropi, ki so med sfaro-Amerikanci bile zastopane le po nekaterih poedincih. Nastaje v-prašanje, kake posledice, fizične in mentalne, foodo vzniki«* iz tega novega dodatka. KRI2ARKA "OMAHA" V PANAMSKEM PREKOPU Ti novodošleci so bili večinoma iz sledečih skupin po njihovem številnem redu: Ircev-, Nemcev. Žkandinavce\r in Fincev, Centralnih Evropejcev, Slovanov, Italijanov in ruskih Židov. Manj številne skupine južnih in ruskih Slo vanov, Francozov, Spanjcev, Portugalcev in belokožcev iz Male Azije prihajajo le malo vpoštev, in isto velja tudi za postojmo pn-mešanje ameriških Indijancev z. ameriškimi belokožei. Ako uvažujemo vpliv, ki so ga ti novodošleci imeli na razvoj a-meriškega tipa, moramo najprej zavedati se dejstva, da so oni vsi deli belega plemena in da, četudi prinašajo s seboj neke posebna fizične in celo mentalne razlike, vendarle te razlike so jako mnogo manjše kot so razjlike med po-edinimi rasami v pravem zmislu besede, kot so med belokožei m rumeno - rjavci ali med belokožei in črnci. Na drugem metstu treba zavedati se, da so mnoge razlike, ki jih novodošleci prinašajo s seboj. Hamo površne in začasne naravi, namreč, da so razlike običajev bolj kot razlike kakovosti. Da se pravilno pojmi ono, kar ti novodošelci prinašajo, mora ra-ziskovatelj na tretjem mestu proučevati vse te razne narode m njihove uspehe v njihovi lastni do movini in tekom njihove celokupne zgodovine, ne pa le pod več ali manj abnormalnimi okolščinami, ki prevladujejo tdkom nekoliko časa po njihovem prihodu v Ameriko. Pod temi pogoji se bo našlo prvič, da večina teh skupin priseljencev obstoja fundamentalno iz istih starih etniških tipov in elementov, ki tvorijo večino narodov zapadne Evrope, dasi se razmerje teh elementov razlikuje od slučaja do slučaja. Nadalje bomo doznali. da niti eden od tih narodov se ne more v njegovi lastni domovini smatraiti za degeneriranega ali dejanski inferiornega (manj vrednega). In tretjič vidimo, da vsi ti narodi v svoji lastni domovini pokazujejo mnogo sijaj ne in celo izvanredne kakovosti in da vsi imajo častno zgodovino. Vse to nas prepričuje, da smerna pričakovati, da njihovi odcepki ali odšeljenci pod ugodnimi okolščinami ne bodo tvorili nikak ne-za želj i v dodatek h kateremusibo-di narodu, ki jim nudi zavetišče in roko pomočnico. Četrti način, da se ugotovi vrednost teh razl»ičnili priseljencev in njihov vpliv na ameriško celokupno«!, ako ine na tip. je proučevanje njihovega napredka in na predka njihove dece v tej zemlji. A'li morda najbolj direktni odgovor glede vpliva teh nedavnih priseljencev na ameriški tip se bo morda našlo v samem antropolo-gičneni raziskovanju teh priseljencev. Sedaj po prvikrat imamo dovolj podatkov o stari ameriški skupini, da pokažemo zares kar ona predstavlja. Tekom mi nulih desetih let pa se je antropologiji posrečilo nabrati točne fizične podatke o velikem številu pri beljenih skupin toliko za časa njihovega prihoda, kolikor po njihovem bivanju v tej zemlji. Ta proučevanja dokazujejo, da — razun morda ene ali dveh skupin najzadnjih priseljencev priseljenci prinašajo v to zemljo povprečno dober telesni ustroj m V splošnem normalne umne kakovosti belega človeka, ki — kakor dokazuje druga generacija — se dajejo lahko asimilirati v ameri fcke kanale. Druga generacija teh priseljencev je v splošnem popolnoma araerikanrzirana in je prevzela že toliko karakterističnih k;r kovosti starih Amerikancev, da je v mnogih slučajih tudi v fizičnem pogledu težko razpoznati jih kot nekaj posebnega od starejših Amerikancev. - Masa novejših priseljencev ne bo torej radikalno spremenila starejši ameriški tip ni fizični m mentalno, razun da bo morda po večala še bolj že sedaj mnogoštevilne vrste tega tipa, ki ofbstajajo v fizrognomičnem, fizrčnenj 5n mentalnem pogledu. Ali je mogoče žetev potrojiti? Evropejci so sicer dosti dosegli, v vseh ozirih jim pa vseeno ne gre kredit. Kitajci že tisočletja vztrajno eksperimentirajo s poljedelstvom ter so v tem pravi mojstri. Tudi na Ruskem je uveden kitajski sistem pridelovanja žita. Ena najopasnejših bolezni E-vropejcev je domišljavost. Vse znajo in vedo najbolje v svoji kulturni nadutosti, a vedno znova se odkriva, da -so mnogi evrop- meljito prekop'.jejo. preorejo ter pognoje ina gosto posejejo z žitom. ho žito doraste toliko, da za-en? dobivati kolenca, presajajo vsako bilko na pravo njivo in jo skd izumi prišli iz Azije, ali so se 1 vsade tako globoko, da tiči prvo Slika nam predstavlja ameriško križarko "Omaha", ko pluje skozi Panamski prekop proti Pacifičnemu oceanu, kjer se bo udeležila spomladnih manevrov. Velik uspeh dunajske policije. IZVRŠITELNE TROJKE Na starega leta dan je bil src- Dunajska policija je štirindvajset ur po umoru aretirala morilca mlade uradnice. Prilastil si je svo-ldi *til>a kakor bil° že poro" to denarja ter za seboj skrbno zabrisal vse sledo- "eano' pH b°lcm dnevu llbit 2113111 ve. Policisti so ga aretirali v kavarni v družbi njegovih prijateljev. Dunajski policiji se je posreči-1 vetla takoj vr?]a lia nj6g0V0 za_ lo izslediti in zapreti morilca u- sledovanje. Poiskala je njegovo radmee Berte Geislerjcve, katere umor je vzbudil na Dunaju nepopisno razjburjenje. Dobrih 24 ui-po izvršenem umoru je bil storilec že v rokah oblasti. Mož je šr zelo mlad. Piše se Karel Bergme-ister ter je sin bivšega profesorja na graški trgovski akademiji dr. Rudolfa Bergmeistra. Ko je morilec ušel zasledovalcem, je bila njegov* prva pot s skrito torbico in ugrabljenim denarjem v kopališče Diana. Tam se je okopal v kabini I. razreda in si je dal obvezati rane na roki. katere je dobil pri umoru. Iz ko- pališča se je napotil naravnost k trgovcu Reinliartu, kjer si je na- bavil novo perilo. Pri istem trgov cu je kupil tudi kovčeg. s katerim je odšed v neki hotel, ki se nahaja v prvem okraju. Tam se je upisal v tujsko knjigo za Karla Dumonta in je navedel, da je dospel iz Salzburga. Najel si je sobo in deponiral kovčeg Lz usnja pri hotelskem osobju. V kovčeg je izaprl svojo torbico in torbico umorjene žrtve. Obe torbici sta bili obl'iti s krvjo. V kovčeg je tudi vtaknil okrvavljeno žepno ruto. katero je ovil okolij ranjenega palca na roki. 1er par umazanih in s krvavimi madeži pokritih manšetov. stanbvanje in ko je zvedela, da ga celo noč ni brio domov, ji je bilo jasno, da ne more biti morilec nihče drugi kakor on. Kavarna, v kateri .se je imel st^-.stati Bargemeister s svojimi tovariši. je Ivila že pred šesto uro dobro zastražena od policijskih organov. Okrog šestih je Bergme-ister re.s prišel in se pridružil o-mizju mladih ljudi. Policijski nadzornik Kochlross je pristopil k njemu ter proglasil njegovo aretacijo. Bergmeister je prebledel kakor stena 111 je samo nekaj zajecljal, upirati pa se ni upal. Sledil je policijskemu organu 11 a bližnjo stražnico. Zasliševanje se je pričelo takoj. Bergmeister je na vprašanje, če je OTi krivec, brez zavijanja in oklevanja priznal, da je res 011 umoril nesrečno deklico. Pri zasliševanju je bil zelo redkobeseden. Povedal, je. da se je dogovoril z Geislcrjevo za sestanek v soboto ob 10. pred poldne. Takrat baje ni imel nobenega hudega. namena ž njo. Sele med potoma mu je kontoristka povedala, da gre po denar. Ko je doznal, da je inkasirala tako ogromni) vsoto, se je odločil za napad nanjo. Bergmeister je imel ob aretaciji pri sebi nekaj nad 16 milijonov Kmalu nato je zapustil hotel avstrijskih kron. Ostanek oropa-ter odšel na sprehod. Denar je j nega denarja je potrošil za peri-shraaiii v žep. Njegova prva misel 1», obleko, površnik in druge naje bila. kako bi se preoblekel, da Stavljene potrebščine ter za kopel, bi ga ljudje ne mogli spoznati po hotel in zabavo. zunanjosti. Nabavil si je novo o-bleko. površnik, klobuk, srebrno tabatijero, svilen šal in novo žepno uro z verižico. Zvečer se je u-deležil zabavne predstave v 1 komornem gledališču 111 po predsta- vi si je privoščili še obisk nekega kabareta. V hotel, kjer je imel sobo, se je vrnil šele proti jutru. Ko se je dobro naspal, si je dal v neki lekarni obvezati rano na roki in nato se je napotil v gostilno. Bergmeister se je rodil 1. 190^. v Inomostu. Detinstvo je preživel v Gradcu, kjer je obiskoval gimnazijo. Bil pa je zelo nemaren dijak in oče ga je kmalu vzel iz sole ter ga je dal v uk k nekemu knjigovezu. Ko se je izučil rokodelstva, je odšel 11a Dunaj. kjer Ipa ni dolgo časa delal. Postopal jo okrog in se izdajal za medieln-ca, filozofa in jurista. Živel je zelo pustolovsko. Šele zadnje čase kjer je obedoval. Po kosilu jo je* se je nekoliko popravil, kar je na vsekal proti južnemu kolodvoru. Tam je najel na trgu postreščka ter mu izročil pismo za gospodinjo, pri kateri je bil na stanovanju. Poslal ji je trideset tisoč kr. avstrijskega denarja kot stanarino za pretečeni teden. Denarju je bilo priloženo pisanje, v-katerem pravi Bergmeister. da se je odpeljal s stricem na Štajersko k zaroki. Zločinec je namreč svoji gospodinji prej- večkrat pripovedoval. da mu izbirajo doma bogato Uevesto Za šest o, uro zvečer se je dogovoril z nekaterimi znanci, da pride v kavarno na partijo šaha. Policija je bila medtem že doznal a od sestre umorjeme Berte, da je potilo njeigovega očeta, ki je izgubil že šest sinov, da je začel verovati v poboljšanje zadnjega o-troka. Na Dunaju je obiskoval šolo za umetno obrt. Nekaj časa je redno sledil predpisanim študijem. po novem letu pa se je vrnil na stara pota in sedaj je zapečatil usodo svojega življenja z umorom. Elektrifikacija švicarskih železnic. Koncem januarja se uvede na železniški .progi Mallorde - Brieg — Domossola v Švici električni obrat. S tem dobi Švica dve vcli- zadnje čase spremljal nesrečno žr-1 ki mednarodni železniški prosi z te v dijak Bergmeister in se je se- električnim pogonom. srbski četaški vojvoda nn patriot Stojan Miševič strah in trepet bolgarskih komitov. Po beograjskih listih posnemamo še nekatere zanimive važne podrobnosti. Atentator je izginil brez sledu, prebivalstva pa se je pola-slilo veliiko razburjenje iu silno ogorčenje. Da maščujejo smrt priljubljenega vodje, se je prebivalstvo -samo ponudilo, da pomaga pri zasledovanju atentatorja kar je imelo- koračno v resnici popoln uspeh. I)ne 5. januarja so kmetje v Kostiii Dolu. severno ott Končane, blizu bolgarske meje. zalotili v neki hiši atentatorja Cir. Grigorijevico Teleškoviča, ga zgrabili in v triumfn pripeljali v Štip, kjer so ga izročili oblastem. Atentator je ol> priliki aretacije milo prossl: "Xikar me ne ubij-te. vse bom ptfiznal!" Vest o njegovi aretaciji jc vzbudila po Štipu silno navdušenj" in je priredilo prebivalstvo pred županijsko zgradbo velike manifestacije, pred hišo ubitega vojvode Mfiševiča pa ovacije njegovi vdovi, ki je stala na pragu 5 ->vojo hčerko edinko, Nado. Po uboju predsednika "Ud ru-žen j a proti bolgarskim bandi-tom*\ Pane Janeviča v Struniici sredi meseca decembra, so jug. oblasti jxricele takoj sumiti, da s* je razpasla po Mcedoniji neka nova tajna teroristična bolgarska organizacija, ki si je nadela nalog. da pobije vse srbske četaške vojvode in tako zopet omogoči revolucijonarno propagando po Macedoniji. Tragična smrt vojvode Stojana Miševiča sredi Štipa je jug. o-blastt še potrdila v tem prepn čanju. Na podlagi številnih aretacij je štipska. policija namreč sedaj dognala, da obstojajo v Ma-cedoniji tajne bolgarske teroristične organizacije z imenom 'lz-vršitelne trojke' s sedežem v St/i-pu. ki imajo nalog, da pobijejo vse jug. četniške vojvode in druge nacijonalne borce na levi o-bali Vardarja. Zloglasni vodja macedonstvu-juščili. general Protogerov. je uvidel, da je vzrok vseh uporov in nezadovoljstev v Macedon-skem komiteju in Vojni ligi iskati v neuspehu bolgarske ko-mitske akcije na jug. ozemlju. 1'videl je. da se je tudi njegov položaj jako poslabšal, odkar se je odkrito pridružil nezadovolj-nežem tudi komitski vojvoda Pančo Mihajlov. Zato se je odločil, da s fnnančno podporo bolgarske vlade oagrnizira "Izvršitelne trojke" atentatorjev, da hi po »poboji vseh voditeljev četniške protiakcije na jug. ozemlju mogel na spomlad pričeti znova krvavo akcijo in obnoviti komit-ske organizacije, ki bi po starih metodah, z bomhami in nočnimi napadi na jug. vasi ustvarjale zadovoljstvo med jug. narodom v ondi že davno pozabili. Tudi v kmetijstvu so Kitajci preti nami. Da je vsak narod največje važnosti, da si prideluje dovolj kruha in sploh živil, ter da je v prehrani neodvisen od drugih, smo . vhleli pred vojno. Takrat šele so začel: obdelovati več polja ter gojiti ra-iaie hranilne rastline, ki so jih do-tlej popolnoma zanemarili. Mar-sikje so šele takrat spoznali vpž-nosrt pravilnega gnojenja, oranja, 'izbiranja posestva in poruda itd. Tako daleč pa še nismo, da bi poskrbeli za močnejše žitne bilke, t. j. za gojenje po več tucatov izra-stov iz enejga -sanrega žitnega zrna. Kitajci, zaičetnici poljedelstva ki že tisočletja vztrajno eksperi mentirajo 11a poljedelstvu, pa so mojstri že vte m oziru. Prisililo jih je k temu pač nedostajanje plodne zemlje. ,Zato jim mora biti omejena obdelana zemlja tem plodnejša, da preživlja silno mno goštevilno kitajsko ljudstvo. Tako zvana <£lopatna?? kultura Kitajcev obstoja iz presajanja malih žitnih brlk z omejenega zemljišča na široko njivo. Kitajci najpre kos zemljišča posebno te-1 pot napredka in reform. jci I te-1 žitno kolence že v prsti. V sveži, dovoljno pripravljeni in pognojeni vrsti začne nato presajeno steblo izredno bujno rasti, zakopano prvo kolence požene nove korcni-ce. in steblo se razvija v 30 do 40 bilk. Vsako zrno poganja tako podesetorjene bilke ki rode tak.-sto podesetorjene zrno. Tako jc žitno polje neprimerno bogatejše krasnega klasja 111 končna žetev je kajpada ogromna. Seveda zahteva tako gojenje žita velikansko dela. ki pa se izmeni t no izplača. Tudi na Ruskem sta brata Dom činska uvedla ta kitajski sistem pridelovanja žita in sta pridelala na enem hektarju približno 5003 kg. rži; z navad nuni sistemom sta losegla na istem prostoru kvečjemu 2400 do 2600 kg. Kjer je malo zemlje, se kitajski način vsekakor izplača. Na Kitajskem presajajo žito poleg žensk tudi otroci ter moški. Že pred 700 leti so Kitajci poznali brano iu oralo, v E-vropi pa jo poznajo jedva par sto let. Konservativno^ držn Evropo pri starih šablonah in treba je sile ali nesreče, da jo premakne na glasnim bolgarskim vojvodom. Brioni. četniškim Raznoterosti. Macedoniji in ga pripravile na revolucijo za avtonomijo Mace-donije. Izvršitelne trojki* so ubile med drugim tudi bivšega poslanika Daskalova v Pragi, Petra Oauljeva v Turinu, Mito Soko-larskega in še mnogo drugih, ne da l>i se posrečilo priti atentatorjem na sled. Ubijalec vojvode Stojana Miševiča je prišel na jug. ozemlje iz Bolgarske dne 28. oktobra iu se priglasil jug. s rezkemu poglavai-ju v Carevem selu. proseč ga za zaščito pred macedonskim kom>-tašem. Nato je odšel v Štip, kj~r ga je že pričakovalo vet; članov bolga-rske tajne terorfctič.ue 01--ganizaeije. med drugimi Lazar Ga eovič, ki je -prišel iz Strumice. Dobra Kukus in Stojan Stojča ter T raj če Jo vanov ič. Zanimivo je. da je i>ošiIjal munidijo za to lajno bolgarsko teroristično 07-ganizaeijo med drugimi tudi Ko-sta Nikolič, redov mitral j eškegn oddeMca 4. pp. v Užicah. Vsi ti so bili aretirani že prvi dan po atentatu na vojvodo Miševiča, dočlm se je atentatorju Cirilu Gligorl-jeviču Telškoviču. posrečilo ubežati in so ga dobili šele čoz nekaj dni. Aatentator je pri zaslišanju podal izredno zanimivo izjavo o komitski teroristični organizaciji in posebno o načrtu macedonske- Ponesrečen dijak, ga komiteja glede atentatov na1 Na-potu iz Soriee v Bohinj je vse znameniitejše jug. voditelje, v sorski planini težko ponesrečil ki delujejo za konsolidaciji* raz-i učiteljiščnik tretjega letnika Loj-mer v Južni Srbjii. ; zp Primožič. Na zledenili poti. ki Ciril Gligorijevič je m«l dru-,visi proti Bohinju, mu je spo- Stroški za madžarska poslanis'U'a Sedanja Madžarska, ki je trikrat manjša, kakor prejšnja kra-jevina Ogrska s Hrvatsko in Sfci-voniijo. vzdržuje v svrho ohranitve svojega starega sijaja in prestiža kar IS poslaništev, ki stanejo malo, sedaj brezpomembno dr-» žavo naravnost ogromno svoto G milijonov zlatih .kron ali 100 milijard papirnatih kron. Najdražja so poslaništva v Londonu in Washington 11, kjer dobe poslaniki o-sebno f>61G angleških funtov, oz. 26.000 dolarjev, t. j. 2 milijardi madž. kr. Nato sledi ]>oslaništvo v Turčiji, kjer dobiva poslanik e-110 milijardo kron. Prejemki berlinskega poslanika znašajo 725, pariškega 535, vatikanskega 547 milijonov, rimskega nekaj več. Od ltj poslaništev je sedaj le 10 zasedenih z izrednimi poslaniki in polnomočnimi ministri, ostalih osc-m pa vodijo legicij-ski svetniki. Celokupno diplomatsko osob-je Madžarske obstoja iz 352 oseb in članov njihovih rodbin. gim priznal, da je bil predno se je vralil v Stip kot emigrant pri £enralu Protogerovu v Sofiji, od katerega je dobil vse potrebne in-strukcije za izvršitev zločina. ^J0"0^ izpovedi spravljajo v jako slabo luč Cankovljevo vlado samo in njene izvrševalne organe v akeiji macedonskega komiteja. Sedaj j« dognano, da izvori četniške akcije niso mesta Petrič, Dzu-majtt^in Pernik. ampjflk Sofija sama. iz katere izhajajo vsi ukazi za. uboje in teroriziranje jug. življa v Južni Srbiji. Atentator je izjavil, da je bil poslan iz Soffije in da je bilo o njegovem nameravanem atentatu obveščeno tudi bolgarsko ministrstvo za notranje zadeve, oddelek za javno varnost. 'Podal pa je tudi še več drugih važnih izjav, o katerih pa varujejo oblasti v Interesu nadaljne preiskave najstrožjo tajnost.. Interesa nt no je, da so skoro vsi člani Izvrfiltelne trojke in njem pomagači. katero, so odkrili v Štipu v bližnjem sorodstvu z zio- drsnilo in je padel na onem mestu. kjer so mu jo lansko leto Italijani prestrelili. Zakaj se seno samo vname. Nemški profesor Mietlie je šele v zadnjih dneh mogel dokazati, zakaj so seno tolikrat samo vname. Prej so mislili to in ono, pravega pa niso zadeli. Miethe pravi, da sta v senu dve vrsti prav majhnih živalic ali bakterij; ena razvije toploto do 40 stopenj in nato umre. druga pa napravi toploto do 75 stopenj. Zato ni rudno, če se seno samo vžge, posebno, ce je prav na tesno stisnjeno. 7 • ■ Politični nemiri na univerzi v Neaplju. Na univerzi v Neaplju je prišlo j 15. januarja do hudih pretepov med fašistovskimi in opozicional-nimu poslanci. Univerza je bila ra d> tega za nedoločen čas zaprta. Ka kor ]>oroča 'Giornale d 'Italia \ so karabineri zasedli vse dohode, stotnija pehote pa je bila postavljena v bVižmi poslopja. PRODAM ČLOVEŠKEGA MESA Nadaljni petek preiskave v a-feri morilca Denka je pokazal v grozo vseh muensterberških prebivalcev, da Denke ni samo jedci, temveč tndi prodajal človeško meso. Pri preiskavi sobe, v kateri je Denke moril svoje žrtve, so bite odkrite zanimive podrobnosti. Najnovejša ovadba, s katero se bavi policija, se nanaša na poro ko, ki se je vršila v jeseni in je pri tem cela svetovska dražba ne vede uživala človeško meso. Pri preiskavi omenjene sobe se je našlo na mizi več kriminalnih romanov, dalje knjiga z napisom <4Mj?t Gott voran" ... in cela vrsta verskih .spisov, Iilazinu. na kateri je spal, je bila napolnjena z grahovimi luščinami. Trakovi, ki jih je uporabljal za čevlje, so bili spleteni iz človeške kože. Iz sledov na lesenih tleh je sklefpati, da se je večkrat bila ogorčena borba. Svoje žrtve je Denke razsekal na mizi. Prihodnje dni, se odstranijo tudi deske tal, ter obstoja sum, da so 'pod podom zakopane človeške kosti. Zanimivo je med drugim dejstvo. da je zdravstvena komisija pred kratkim napravila revizijo temeljnih tal v "Teiehstrasse" in da je oib tejj priliki obširno ogledovala dvorišča na desni in lrvl Denkove hiše, ne pa hišo samo, katera je na komisijo napravila že od zunaj * 'dober" in " čeden vtis. Zaslišan je bil kremar prenočišča "Zur Heimat", ki je izjavil, da se ni nih£e. ki je sledil vabilu Denka, vrnil v prenočišče KORAJŽNA ŽENSKA List "Atlantic'* priobčuje pismo svoje sotrudmice, ki opisuje življenje na Salamonovih otokih. Otok. na katerem živiva z možem, piše smela Američanka, je podvržen neprestanim viharjem in morskim valovom, tako da si par-niki ne upajo blizu. Skoro nikoli ne vidiva Evropejcev. Moj mož je večkrat odsoten ves teden, jaz pa ostanem na otoku samo z psom in samokresom za pasom. Domačini so zelo nezanesljivi, med njimi je celo mnogo kanibaflov. Dasi so prišli do njih misionarji, se vendar drže starih običajev in starejši ljudje pripovedujejo, kako so se borili za svojo zemljo in kako Vsalkega odfpadnika takoj požrli. Kadar so jasne mesečne noči, prihajajo domafčini na glavni otok. od koder me kličejo. .Cesto me v-prašujejo, če me je kaj strah, a Knjigama "Glas Naroda" Ljudska knjižnica: lfaša leta, trda ver, ...............65 Naša letaf broširano.............. .45 Na Indijskih otokih . ...........90 Naseljenci .,.................... .30 Novele in črtice...................90 Na Preriji ...................... .30 Nihilist .. ....................... .40 Narodne pripovedke za mladino: 3. zvezek .................... 35 4. zvezek ......................40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka....... 1.50 Narodna biblioteka: Svitoslav ................... .35 * Spisje ....................„. .35 Krvna osveta......................35 General Lavdon .......A..... .70 Napoleon 1...................... 1.— Babica .......................... 1.20 Nesrečnica ....................... .70 V gorskem zakotja ...............35 Za kruhom ........................35 Žalost in veselje..................L— 2 ongjem in mečem ..............3.— Grška Mitologija, 2 knjigi........ 1.40 Kranjske čebelice, poezije .........35 Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25 Ob tihih večerih, trda vez..........90 Petelinov Janez ................. .90 Pesmi v prozi, trdo vez............70 Prigodbe čebelice Maje trda vez... 1.00 Pabirki in Roža (Albrecht).........25 Povestice. Rabindranath Tagore, vsebuje 5 povesti.................40 Pasti in zanke. Kriminalni roman .. .35 Pariški zlatar.....................35 Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro- kovnjačev na Kranjskem......50 Poslednji Mehikanec ..............30 Pravljice H. Maj ar................30 PoveBti, 7>erač s stopnjic pri sv. Soku .35 Požigalec ....................... .25 Praprečanove zgodbe..............25 Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu..............25 Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50 Pol litra vipavca...................30 Ptice selivke, trda vez............. .75 Pikova dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto .....................35 Pravljice in pripovedke za mladino. lzvezek.......................40 2. zvezek.....................40 Pegan in Lambergar...............70 Rablji, trda vez...................75 Razkrinkani Habsburcani (Larish) .. .35 Revolucija na Portugalskem .........30 Rinaldo Rinaldini.................50 Slovenski šaljivec ................ .40 Slovanska knjižnica. Zbrani spisi, vsebuje 10 povesti.............60 Suneški invalid....................35 Skozi širno Indijo.................50 Sanjska knjiga, velika Arabska... 1.50 Sanjska knjiga, nova velika........90 Sanjska knjiga, srednja...........35 Spake, humoreske, trda vez....... .90 Strelec ...........................30 ber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., broš..................70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-none, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25 St. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., brofi. .............35 Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broš..............30 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil TJ. Žun, 112 str., broš. ',............30 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogri« , 236 str., br. .80 Št. 15. Edmond in Jules de Gon-court: Renee Mauperlif, roman, prevel P. V. B., 239 str., broš. .. .45 Št. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., broš.,.......... .45 Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str^...............30 Št. iS. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Pr. Bradač, 47 str., broš......25 Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str., broš..........50 Št. 20. Jul. Zeyer: Gompačd in Komurasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš..................45 Št. 21. Fridclin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str., broš......................... .25 Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerje-va sonata, roman, poslov. Fran Pogačnik, 136 str., broš........50 Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str., broš.,.........................80 Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. .35 Št. 27. Pran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35 Št. 28. O. Župančič: Veronika De-seniška, tragedija v 5 dej., 185 str. broš..........................70 Št. 29. P. H. Burroughs: Tarzan sin opice, roman. 304 strani.. .85 Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš......................50 Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str., .....................65 Spilmanove pripovedke: 2. zv. Maron, krčanski deček iz Li- banona .......................25 3. zv. Marijina otroka, povest iz kav- kaških gora...................25 4. zv. Praški judek.................25 8. zv. Tri Indijanske povesti........30 9. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega...........30 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega.............25 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis- jonov v Koreji............. Zbrani spisi za mladino (Gangl): 1. zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove- sti .......................... .50 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pes- mi ...........................50 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove- sti ...........................50 4. zv. trdo vezano. Vsebujte 8. pove- sti .......................... .5C 5. zv., trdo vezano. Vinski brat.....50 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50 Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s slikami......1.60 Rdeča kapica; pravljica s .. 1.00 Seguljčica; pravljica s slikami____1.00 Trnoljčlca, pravljica s .....1.00 Knjige za slikanje: Mladi slikar .................... .75 Slike iz pravljic ..... ............75 Knjige za slikanje dopisnic, popolna 2 barvami in navodilom: Mlada greda....................$1.— Mladi umetnik..................1.20 Otroški vrtec ................... 1,20 Za kratek Čas ................... 1.20 Zaklad za otroka.................1.20 IGRE .60 Strahote vojne....................50 13- zv BoJ 111 zma£a* P°vest jaz jim odgovarjam, da me varu>jSveta ^ j^jmi^'pripovedke je vrag moje domovine. Z energi-'« .30 .30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30 15. zv. Angelj sužnjev. Braziljska povest........................25 16. zv. Zlatokopi. Povest........ . .30 Stezosledec......................30 Sveta Genovefa...................50 .30 Strup iz Judeje...................75 čnim nastopom prisilim marsiko- Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30 ga. da položi pred menoj svojo sni, Svitanje (Govekar), vez...........1.20 zv. Prvič med Indijanci ali vož- Mco in ščit. Tudi krokodili naju j šopek, samotarke (Komanova) vez. .50 nJa v Nikaraguo ----------... .30 >esto poseeajo. Xa obrežje prile-1 Stric Tomova koča................50 žejo zlasti če je jasna noč. Smrde Sin medvedjega lovca. Potopisni ro- po gnilem mesu in sa, zvezana s posušenimi rastlinami, tako, da niti v koči niti v ograji ni nobenega žeblja. Take koee kljubujejo viharju 111 vremenskim nezgodam 2 leti. Hraniva se večinoma z konzervami. Najbližje skladišče hrane je oddal^jeno 60 milj kamor se morava voziti s parnikom. Pošto dobiva samo y slučaju, če se približa otoku kak pamik, in to jc za naju odgodek izredne važnosti. 1. zv. Poznava Boga...........30 3. zv. Pridni Janezek in Hudobni Mihec .......................30 7. zv. Jagnje .................30 .8. zv. Pirhi 13. zv. Sveti večer .30 .30 14.. zv. Povoden j...............30 15. zv. Pavlina 17. zv. Brata .30 .30 Veilika razlika. Pozno ponoči pride mož domov. Žena ga krega in pravi: "Ti grdoba, tri je že ura.'' — "Saj ni res,M se opravičuje mož, "naša ura gre deset minut naprej." Težka vloga. "Moja žena ima v novi igri prav težko vlogo." — 'Kalko to?( Saj ji ni trefoa skoraj nič govoriti!"— "J% vidffi, rtvno to je naj težje, ker nič ne govori." i SPLOŠNA KNJIŽNICA: Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena grada, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 Št. 2. Rado Murnik: Na Bledu, iz- > virna povest 181 str., broš......50 Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str.........1................35 Št. 4. Cvetko Golar; Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broš. .50 Št. 5. Fran Milčiski: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., brož: ..........*............. .25 Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., JbrofL . —............ .35 št. 8. »mfl Gaboriau: Akt štev. 113, roanan, poslovenil E. V. 530 18. zv. Preganjanje Indijskih misjo-narjev........................30 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 Tatic, Bevk, trd. vez...............75 Tri povesti .......-................35 Tunel, trda vez...................1.00 Turki pred Dunajem............. .60 Trenutki oddiha...................40 Veliki inkvizitor (ljubezenski roman) ........................ 1.00 Vesele povesti...............30 Vera (Waldova) broš..........35 Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore broš..........................60 Irdo vezano.................75 Volk spokornik in druge povesti za mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spisi......30 Vodnik svojemu narodu ...........25 Zgodba Napol huzarja vez.........1.50 Zmisel smrti................ .... .60 Zadni dnevi nesrečnega kralja ......60 Zadna pravda ....................50 Zmaj iz Bosne ....... ............ .80 Zlatarjevo Zlato ................. 1.00 Zločin in kazen, 2 knjige 1. del, trdo vezano ...................... 2.50 Zločin v Orčivaln, broš........75 Za miljoni, .......... .65 Ženini naše Koprnele ..............35 Zmote in konec gospodične Pavle .36 Zgodovinske anekdoti .............30 ■ Zbtrka slovenskih povesti: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo..........35 2. zv. Bildo brexdno . ............................35 3. zv. Vesele povesti.....................35 4. zv. Povesti in sBke . .....................35 Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj Burke in šaljivi prizori, eno in več dejank ...................80 Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedšolna. Trpini........1.00 Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Če sta dva. Šala v enem dejanju.....35 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4 dejanjih.................50 Eda, drama v štirih dejanjih........30 Hlapec Jernej, v 9 slikah...........50 Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem v 3 dejanjih..................35 Mati, Meško, tri dejanja...........70 Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja ..........................30 Medved snubač................... .30 Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30 Sovražnik žensk, enodejanka,.......35 Pogodba, burka s petjem v dveh dejanjih .........................30 Poljub, v dveh dejanjih............30 Tončkove sanjs na Miklavšev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60 njih ..........................60 R. XT. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez............. .45 Revizor, 5 dejanj trda vezana......75 Ujetnik carevine, veseloigra v 2 janjih ........................30 Veronika Deseniška, trda vez.....1.50 Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih .........................35 Ljudski oder: 3. zv. Miklova zala, 5 dejanj..... 4. zv. Tihotapec, 5 dejanj....... 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja........60 Zbirka ljudskih iger. 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje .......................... 9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave....... 12. snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Planšarica ....................30 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije De- vice, Marijin otrok............30 14. snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov........30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fa-bjola in Neža ................30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka...................30 .70 .60 .60 .30 MEŠANI IN MOŠKI ZBORI: Priložnostne pesmi (Grum) ...... $1.10 Slovenski akordi (Adamič) I. zv. .. .75 Slovenski akordi (Adamič) II. zv. .. .75 33 mešanih in moških zborov, izdala Glasbena Matica..............1.00 Pomladanski odmevi.........*.....45 Ameriška slovenska lira (Holmer) .. 1.50 Orlovske himne (Vodopivec) ......1.20 10 moških in mešanih zborov (Adamič) .........................45 16 jugoslovanskih narodnih pesmi (Adamič) 2. zv................80 Dvanajst pesmi I. in II. zv. izdala Glasbena Matica .................50 j SAMOSPEVI: Pastirica, Kanglica, Snegulčica .... .45 Nočne pesmi (Adamič)............1.25 Šest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica .........................45 MOŠKI ZBORI: (Foerster) ................... .40 12. Pange Lingua. Tantum Ergo Gem- tori. (Foerster) ...............50 12 Pange Lingua Tantum Ergo Gefcri- tori (Gerbič) .................50 Srcc Jezusovo. 21 pesmi na čast Srcu Jezusovem. (F. Kimovec).....50 Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor. — Sopran, alt, tenor, bas ................40 Hvalite Gospoda vnjegovih svetnikih, 20 pesm na čast svetnikom. (Premrl) .....................40 10 obhajilnlh in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Grum) ..........35 12 Tantum Ergo (Premrl).........50 Missa in honorem Sanctae Caeciliae. (Foeerster) .................50 Missa in honorem St. Josephi (Pogach- nik) .........................40 Missa Brevis et facilis (Sattner) .. .40 Missa de Angelis (kimovec) .......40 Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) .......................40 Oremus pro Pontifice .............40 Eyrie ...........................60 K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) .........................40 Sv. Nikolaj ....................... NOTE ZA CITRE: j Buri pridejo, koračnica............25 Veseli Bratci (Pahor) .............40 Slovenske narodne pesmi (Hubad) * izdala Glasbena Matica.........40 Trije moški zbori (Pavčič) izdala Glasbena Matica .................40 Domovini (Foerster) izdala Glasbena Matica ...................... 40 Narodna nagrobnica (Pavčič)...... *35 j Slovenski citrar (Wilf an)..........25 Gorski odmevi (Lahamar) 1. zv. .. .45 Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. .. .4 RAZNE PESMI S SPREMLJE VAN JEM: Gorske cvetlice (Lahamar) četvero in petero raznih glasov...........4o Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvo- spev .........................20 V pepelnični noči (Sattner), kantanta za soli, zbor in orkester, izdala Glasbena Matica .............75 Dve pesmi (Prelovec) za moški zbor in bariton solo.................20 Kupleti (Grum). Učeni Mihec, kranjske šege in navade, nezadovoljstvo. 3 zr ezki skupaj..........1.00!«. , . „, . Kuplet Kuza - Mica (Parma) .. . 40'Narodni zaklad. ,Zbirka slovenskih Naši himni (Maroll) dvoglasno s spre- L PeSmi .............. mljevanjem klavirja...........151 sPavanlca ...................... Safaran. Ruska pesem. — (Wilfan) .25 NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodni pesmi za tambura- ški zbor in petja. (Bajuk) ........ 1.30 Bom sel na planince. Podpuri slov. nar. pesmi. (Bajuk ( .......... 1.00 Na Gorenskem je fletno............1.00 NOTE ZA GOSLI: Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi .. .50 Uspavanka .......................25 NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-NJEM KLAVIRJA .90 .70 PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad____2.50 2. Slovenske narodne pesmi (Bajuk) .........................45 3. Narodne pesmi (Gerbic) .. NOTE ZA KLAVIR: Klavirski album za mladino (Pavčič) 1.00 Tri skladbe za klavir (Adamič).....50 Tri skladbe za klavir (Premrl).....45 Moje sanje .......................20 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1., 2. in 3. zv. skupaj ........................ 1.00 Slovenske narodne pesmi Benečije MALE PESMARICE: narodni potpouri. Slovenski biseri, (Jaki) ....................... .40 Golden rain (Aletter) .............20 Slovenske zdravice (Fleischmann) .. .20 (Orel) ". 45' Oh morski obali. Valček. (Jaki).....40 »Pripoznanje. Polka mazurka. — (Jaki) .......................40 _ Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) .40 Polka mazurka. (Jaki) .......................40 St. 1. Srbske narodne himne.......Vesela plesalka. St. 2. Znnjski Frankopan.........1d! Št. 4. Pod oknom.............. Št. 5. V sladkih sanjah.......... Št. 6. Jadransko morje.......... št. 7. Pri oknu sva molče rlonela .. .15 ' jLjubavno blebetanje. Polka mazur. (Jaki.) .......................40 " ^jZmiraj zvesta, polka, (Jaki).......40 3 * ; Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) .50 * « **"■*"" *.....:.........Pozdrav Gorenjskej, valček ....... 1.00 št. 9. Pogled v nedolžno oko.......Primorski odmevi Fantazija. - Št. 10 Na planine.................lo ' J Št. 11. Zvečer .....................15 (Breznik) ...................50 St. 12. Vasovalce .................15; ...............15 _ 1 Orel. Koračnica. (Jaki) ............ .25 Nocturne des Etudiants (Aletter) .20 Mabel. Intermezzo (Aletter)........20 At a Penguins Picnic. Intermezzo (Aletter) .....................20 St. 13. Podoknica ........._..... Narodne pesmi za mladino (Žirovnik) 3 zvezlki skupaj ...............50 Slavček. zbirka solskih pesmi (Medved) .........................25 Vojaške narodne pesmi (Kori).....30 Narodne vojaške (FerjanČic).......30, Zabavne. Različne, ducat...........25 Lira, srednješolska 2 zvezka skupaj $2.— [ Newyorske. Različne, ducat ... J25 Velikonočne, božične in novoletne RAZGLEDNICE: PESMI IN POEZIJE: Balade in romance (Aškre) trdo vez. 1.25 broširano ......i..............80 Bob za mladi zob, trda vez.........40 Gregorčič, poezije trda vez........75 Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko .. .40 Ko so cvele rože, trda vez...........60 Godec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) Trdo vezano ................ .75 Moje obzorje (Gangl) ............ 1.25 Marcic (Gruden) broš............30 Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih pesmi ......................40 Primorske pesmi (Gruden) vez......35 Pohorske poti (Glaser) broš........30 Slutne (Albreht) broš............30 Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pedmi v angleščini..................1.25 Slovenska narodna lirika. Poezije .50 Sto ugank. (Oton Zupančič). — Poezije ...................... \50 Vijolica. Pesmi za mladost.........60 Zvončki Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano........ .90 Zlatorog, pravljica, trda vez....... .60 .40 str., brb8. ....................* .60 o« zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji Št. 9. Univ.prof. dr. France We- kruh i..........«..,..,«,..., .66 Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 2. zvezek; Pri zibelki; Cerkvica; Ne tožim; Oj planine; Oj s Bogom ti planinski svet; solskodomski mladini ; Na bregu...............40 i 3. zvezek: Psalan 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč.......... 4. zvezek: Ujetega ptiča tožba; Za- kipi duša; Dneva nam pripelji žar; Pri pogrebu............. 5.zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; ,Z vencem tem ovenčam davo; Triglav...........40 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ..................40 7. zvezek: Slavček; jZaostali ptic; Domorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo 8. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.); Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in senca (mešan zb.); Stoj, solmčice stoj; Kmet-ski hiši ..................... 9. zvezek: Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večerni zvon; Zdravic'e. I.; Zdravice II.; Oče večni; Tone solne e...........75 CERKVENE PESKI: ducat ........................25 Iz raznih slovenskih krajev, ducat.. .40 Posamezne po ................05 Narodna noša, ducat...............40 Posamezne po.................05 j Planinski pozdravi, ducat.........40 401 posamezne po.................05 Importirane prorokovalne karte 1.— .40 .40 PESMI Z KOTAMI: MEŠANI ZBORI: Flaninske.il. zv. ^tffm mešani *bori, izdala Gluftena Matica •••.••••i.l(.lai>>, Domači glasi. Cerkvene ptesmi za mešan zbor .................. 1.00 12 cerkvenih pesmi za razne prilike cerkvenfega leta ...............50 12. Tantum Ergo. (Premrl).........50 Maine pesmi za mešan zbor. — (Sattnter) .................... .50 .45 'Sfatienžka Sv. IfttiKa* za mešan Zbor, s spremljavo orgelj .......... .50 .45 10 Evharističnih pesmi sa mešan A. ZEMLJEVIDI: Zemljevid Jugoslavije.............80 Slovenske dežele in Istra...........25 Združenih držav veliki............40 Združenih držav, mali..............15 Nova Evropa .....................50 Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona, Co-lorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po........25 Zemljevidi: Illinois,. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — vsaki po ...........................40 Velika stenska mapa Evrope......2.00 Prorokovalne karte.............. $1.00 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini. Money Order ali poštr.e znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekom andirajfte pismo- Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto. "GLAS NARODA" SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St„ Hew Yom GLAS NARODA, 5. FEBR. 1925. F. H. Doatojevskij: Iz spominoy mladeniča. \_ _ KATEDRALA V NEVARNOSTI ( Nadaljevanje.) Des Grieux jo je hotel samo odvrniti od visokih vsot, predlagal je staviti na številke, po enojki in na celoto. Postavil sem po njegovem navodilu po zlatu 11a vrsto prvih dvanajst lihih števil in po pet zla-tov na vrsto števil od dvanajst do osemnajst in od osemnajst do štiriindvajset. Vsega skupaj smo postavili šestnajst zlatov. Kolo se je zavrtelo. ,.Zero!"4 je zaklical kruper. Vse smo izgubili. ..Tepec!" je zakrivala babica na des Grieuxa. .,— Ti protivni Francoz, ti! Pa še svetuje, nesramnež! Izgini, poberi se! Ničesar ne razume, pa se meša!'' Strašno razžaljeni des Grieux je skomignil z rameni, porogljivo pogledal na babico in odšel. Sam se je začel sramovati, da se je mešal; preveč nestrpen je bil. Naj smo se še tako trudili, smo čez eno uro vendar vse zaigrali. ,,Domov!" je kriknila babica. Niti besedice ni zinila tja do drevoreda. V drevoredu, že blizu hotela, pa je začela vsklikati: „Kakšna prismoda! Kakšna pri-sinoduha! Ti stara, ti stara pri-smodulia!" Čim smo došli v stanovanje, je zaklicala : „Čaja mi dajte in pospravite! Takoj odpotujemo!" ,.Kam izvolite odpotovati ?" je vprašala Marfa. ..Kaj te briga! Kar te ne peče. tega se ene dotikaj! Postapič, pospravi vso prtljago! Odpotujemo nazaj v Moskvo. Petnajst tisoč' rlatov sem zafrčkala." ..Petnajst tisoč, matuška! Bog obvari!" je vsklikuil Potapič ter sklenil obžalovano roke, misleč najbrže, da ji bo to po godu. „Xo. no, tepec! Se vzdihoval ! Molči in pospravljaj ! Hitro naj predlože račun, takoj!" ..Prvi vlak gre ob devetih in pol," sem ji rekel, da bi ustavil njeno naglico. ..A koliko je sedaj?" ..Pol osmih!" .,Kakšna neprijetnost! Toda nič ne de. Aleksej Ivanovič, ni vinarja nimam v denarju. Tu imaš dva papirja, steči tja in menjaj mi iu. Sicer nimam s čim potovati." Odšel sem. Ko sem se vrnil čez pol ure v hotel, sem našel vse naše pri babiei. Vest, da odide" ba-ftica v Moskvo, jih je še bolj presenetila nego vest o njeni izgubi. Vzemimo, da ji vsled odpotovanja ostane premoženje, toda kaj bo sedaj z generalom ? Kdo izplača des Grieuxa ? M—lie Blanche seveda ne bo čakala smrti babiČine in jo gotovo potegne s knezom ali pa s kom drugim. Stali so pred njo, jo tolažili iu mirili. Pavline zopet ni bilo. Babica je strahovito kričala na nje. „Poberite se, hudiči! Kaj vas brigaKaj leze k meni ta kozja brada," jc kričala na des Grieuxa, — „a ti prismoda, kaj bi rada. kaj se smukaš okoli?" se jc obregnila na m—lie Blanche. „IIudič!" je šepnila Blanche besno in oči so ji zažarele, toda naenkrat se je zakrohotala in odšla. ..Živela bo sto let!" je kriknila generalu, ko je odhajala. „Torej ti računaš na mojo smrt?!" je zavpila babica na generala. „IIajd! Poženi jih vse, Aleksej I vanovič. Kaj vsa briga ? Svoje sem zabila, a ne vsega." General je skomignil z rameni, se sključil in odšel. Des Grieux za njim. „Pokliči Praškov jo!" je velela babica Marfi. Čez pet minut se je vrnila Marfa s Pavlino. Ves ta čas je bila Pavlina v svoji sobici z otroci in je najbrže nalašč sklenila, da je ne t>o ves dan na izpregled. Obličje njeno je bilo resno, otožno in skrbi polno. -».Praskovja," je začela babica, „je-li res, kar sem prejle od strani tilišala, da se hoče baje ta tepec, tvoj očem oženiti s to neumno, lah- je. ka-li. ali še kaj slabšega? Povej, ali je to res.'" ..Prav gotovo ne vem, babica," je odvrnila Pavlina, „todaiz besedi m—lie Blanche same, ki ne vidi potrebe skrivati, sklepam...." .,Dovolj !" jo je prekinila babica energično. ..Vse razumem! Vedno sem si mislila, da se mu kaj takega pripeti, in vedno sem ga smatrala za silno prismojenega in lahkomiselnega človeka. Napihnil se je, da je general, kar je šele postal, ko je šel kakor polkovnik v ostavko, in se dela tako važnega. Jaz, draga moja, prav dobro vem, kako ste pošiljali v Moskvo brzojavke: „Stegne li kmalu starka noge?" Dcdščine ste čakali, kajti brez denarja ga ta podla deklina — de Oominges se zove kaj ne ? — niti za svojega lakaja ne vzame; poleg tega pa ima še umetne zobe. Pravijo, da ima lepe denarce, da jih izposojuje na obresti; kapital ima. Tebe, Praskovja, ne dolžim, saj ti nisi pošiljala brzovjak, in prejšnjega te tudi nočem spominjati. Vem, da si slabega značja — osa! Če pičiš, zateče. Toda žal mi je aa te, ker sem ljubila tvojo pokojno mater Katarino. Ali hočeš? Pusti tu vse in pojdi z menoj! Saj se nimaš kam dejati; tudi je nepristojno za-te, biti sedaj ž njimi skupaj ! Stoj!" je prehitela Pavlino, ki je hotela odgovoriti; „nisem še končala ! Ničesar ne ,bom zahtevala od tebe. Hišo, dvorec, imam v Moskvi, sama veš; lahko si izgovoriš vse nadstropje za-se, četudi cele tedne ne prideš k meni, če ti ne bo ugajal moj značaj! Torej hočeš ali ne?" ..Dovolite najprej, da vprašam, ali hočete res takoj odpotovati?" ,,Kaj misliš, da se šalim ? Rekla sem in odpotujem. Danes sem zabila pethajst tisoč zlatov na tej vaši trikrat prokleti ruletki! Pred petimi leti sem obljubila, da pre-naredim cerkev v Podmoskovski iz lesene v zidano; namesto tega pa sem tukaj zafrčkala. Sedaj se odpeljem. draga moja. zidat cerkev." Mislim, da si se utrudil z menoj. Na, vzemi si teh petdeset zlatov...." „Pokorno se vam .zahvaljujem, toda sramujem se..,." „No, no!" je zakričala, toda tako energično in grozno, da se nisem upal braniti in sem vzel. „Ko boš po Moskvi tekal brez službe, se kar pri meni oglasi, te že kam priporočim. Zdaj pa le pojdi!" Odšel sem v svojo sobico in legel na postelj. Zdi se mi, da sem ležal tako vznak, z rokami pod glavo pol ure. Katastrofa je bila že tu in marsikaj je dala premisliti. Sklenil sem, da bom jutri odločno govoril s Pavlino. A! Francoz! Torej je resnica! Toda, kaj je moralo tičati za iem? Pavlina in des Grieux! Za Boga, kako sorazmerje ! -Vse to je bilo docela neverjetno. Hipoma sem skočil pokoncu ves iz sebe in hotel iti poiskat m. Astleja ter ga prisiliti na vsak način, da izpregovori. M. Astlej ? To je še tudi zagonetka za-me. Nakrat je nekdo potrkal na vrata, pogledal sem, bil je Potapič. ;,Očka, Aleksej Ivanovič, gospa vas kliče!" „Kaj je ? Se odpravlja ? Do vlaka je še dvajset minut." „Xemirni so, očka, komej sede, Hitro, hitro, vas žele. Radi Boga, ne obotavljajte se!" Takoj sem stekel doli. Babico so pripeljali na hodnik; v rokah je imela listnico. t ..Aleksej Ivanovič, pojdi naprej, pojdimo!" ..Kam vendar?" „Naj izgubim življenje," ako ne preigram zopet vsega nazaj. No, lia jd, brez vprašanj! Tam do polnoči grajo?" ! Otrpnil sem, pomislil, toda takoj se odločil. | ,.Antonida Vasiljevna, naj bo1 karkoli, ne grem!" „Zakaj ? katciro jc v spanju zakoncem«, presekad glavi. Ker se mu ni posrečilo. da proda starčevo 'kravo, ie vze Ionih 4000 Din., ki jih je dvignil Verdelj iz hranilnice, da kupi novo kravo. Po Ilercegovem priznanju so o-rožniki v Vidmu odredili izkopa ^ anje na Verdeljevem dvorišču hi v resnici našli 6 metrov za hišo zakopani trupli Verdelja iu njegove žesie. Sekire, s katero sta l>---!a umorjena, pa še sedaj niso našli. Zagrebška policija je aretirala j >>edaj tudi Hereegovo ženo. ki jo našla dne 19. januarja v Kar-Jovcu. Jakob Verdelj in njegova žena -ta bila stara 59 let. Žena je bila loma iz Tuhlja na Hrvatskem, on a iz celjske okolice. Otrok nista imela. CINTKAL H«t. rmOm UKDCHWOM * IMHUMOa M. V. Slika nam kaže slavno londonsko katedralo Sv. Pavla. Arhitekti pravijo, da se bo katedrala porušila, če je ne bodo pravočasno popravili. Če ne bo drugače, bodo morali katedralo popolnoma preži dat i. Strašen umor pri Krškem. Postaren kmet in njegova žena sta vzela za svojega mladega človeka in sta mu nameravala ob smrti izročiti posestvo. Ker pa ni hotel toliko časa čakati, je ubil svojega gospodarja in njegovo ženo ter trupli zakopal za hišo. Umor je izvršil s sekiro. Morilec na varnem. Brezplačna ilustrirana knjipa glede patentov in papir za Skiciranje se pošlje. Pišite zanjo danes v slov. jeziku. BRYANT & LOWRY Registered Patent Attorneys 320 Victor Bldg.. Washington. D. C. Koledar za leto 1925. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA* NAJVEČJI j SLOVENSKI DNEVNIK V 1 ZDRUŽENI n DRŽAVAH _____. POSKUŠAJTE TO NA LASEH / — 15 D NI Še nobeno leto nismo Koledarja tako naglo prodajali kot ga letos. Skoraj sleherni, ki ga je naročil, nam sporoči, da je ž njim nadvse zadovoljen. Vsebuje dosti aktualnih člankov, lepih povesti ler nasvetov, ki pridejo prav vsaki gospodinji. Nadalje vsebuje kratko zgodovino priseljevanja v zadnjih petdesetih letih ter natančno besedilo nove priseljeniške postave. Globok in mnogo odkrivajoč je tudi član.ek "Svet bodočnosti". Kdor licče imeti Koledar, naj «ra takoj naroči. Potem naj vam pa zrcalo pokaže uspehe. Pišite za precejšnjo poskusno ponudbo. Mi treba, da bi vaSi lasje postali tanki, niti da bi vi postali plešasti, kajti je način, ki uniči bacil, kateri uničuje lase. Ta različen način bo zaustavil tanšanje las. mrtvilo las. odpravil prhaj in srbe-"ico. otemnil sive lase, zaustavil preteCe ali naraščujofo p'.eSo ter ojačil in podnlj-šal življenje las moških in žens-k. Pošljite n e (sedaj. da ne bo prepozno za 15 dnevno precejšnjo poskusno ponudbo. AYMES CO. 3932 N. Robey St. H-101, Chicago. II'. Pozor čitateHi. Opozorite trgovce in o ortnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste i ajih postrežbo zadovoljni,; «a oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem bost* ustregli vsem Uprava "Glaa Naroda" V Vrbinski vasi pri Vidmu jc 'živel stari grobar Jakob Verdeli srečno življenje z svojo ženo Marijo. Prihranil sd je toliko, da je postavil na stare dni malo hišico j in uredil posestvo, na katerem se je bavil z mlekarstvom. Ker so ga »imeli okolčaifi jako radi. je ime! Kaj je to.' Ste mari' ogo odjemalcev. vsi znoreli?" „Makar! Toda jaz bi si potem očital zato ne maram. Nočem biti ..Kaj pa zdravilne vode? Saj niti priča, niti udeleženec! Pustite Mladeni£ bi] jako priden ste se radi tega sem pripeljali!" me, Antonida Vasiljevna! Tu ima-jjp ^^ pridojbU simpatije Francozinjo? ..Pojdi se solit s svojimi vodami! Ne draži me. Praskovja! Ali delaš nemara to nalašč ? Povej, greš ali ne.'" „Zelo, zelo se vam zahvaljujem," je rekla Pavlina z občutkom, „za pribežališče, ki mi je predlagate. Deloma ste uganili moj položaj. Hvaležna sem vam in pridem k vam nemara prav kmalu, ali sedaj imam vzroke.... važne in se ne morem mahoma odločiti. Ako bi vsaj teden, dva ostali....44 ..Torej nočeš ?'' „Ne morem. Vrhu tega ne morem zapustiti brata in sestro, ker.... ker.... be more res zgoditi, di ostaneta popolnoma ^zapuščena, tedaj.... ako me vzamete z otrokoma, tedaj gotovo pridem k vam in verjemite mi, da zaslužim to v vaših očeh," je pristavila ognjevito, „to-da brez otrok ne morem, babica!" ..No, le ne cmeri se!" Pavlina ni niti mislila cmerite se, saj je celo jokala prav redko. „Tudi za ta piščeta se najde prostor, velik kur-nik. Tudi sta že za šolo godna. Torej ne greš za sedaj z menoj ? Praskovja, le glej! Rada bi ti naredila dobroto, toda saj vem, zakaj ne maraš oditi! Vse vem. Praskovja ! »še slabo naletiš pri tem Francozu!'' Pavlino ja zeLila rdečica. Jaz pa sem kar zatrepetal. (Vsi vedo V Samo jaz še ničesar ne vem!) ,.Ne, no! Ne mrgodi se! Ne bom govorila dalje. Samo glej, da ne bo nič slabega, razumeš? Pametno dekle si in žal bi mi te bilo! Pa dovolj, kaj mi mari! Idi in srečno!" Babica, jaz vas še pospremim," je rekla Pavlina. „Ni treba! Ne delaj napotja. ISita sem vas vseh!" Pavlina ji je poljubila roko, toda babica jo ji je odtegnila in jo sa-uift poljubila na lice. Ko je stopala Pavlina mimo mene. me je bistro pogledala, toda se takoj ozrla proč. „Z Bogom tudi ti, Aleksej Iva-Igrelka novic, samo ura je še do vlaka. te vaših petdeset zlatov nazaj. Bogom!" In položivši zavitek z zlati Z i na Da si cOajiša posel je vzel Vei-delj v hišo mladeniča, ki mu je pomagal pri razua.šauju mleka. in si obeh zakoncev, tako, da sta se odločila. da mu po smrti prepustita jscitvo pod pogojem, da ostane pri bližnjo mizico poleg babičinega na- fcjjh in se bavi za gospodarstvo in slonjača, sem se poklonil in odšel. :iiju„0 vzdrževanje. Mladeniča sta „Neumnost!" je zaklicala za klicala za Joižeta, dočim za nje menoj; „četudi ne greš, brez tebe gov priimek rtikdo ni vedel. Oo-uajdem tja! Potapič, pojdi z me- vorilo se je. da je prišel iz Raj- no j ! No, vzdignite, nesite! henburga. ker je bil zaposlen v M. Astleja nisem našel in sem se kamnolomu. Tako je šlo naprej vrnil domov. Pozno, ob eni po-K«o 1-- decembra preteklega leta. polnoči sem izvedel od Potapiča, jka se je zgodil strašen zločin, o kako je zvršila babica. Vse je za-|katerem smo svoječasuo ž<« poro-igrala, kar sem preje razmenjal, čali. t. j., še deset tisoč rubljev. Prist ulil se je k nji oni Poljak, kateremu je dala preje enkrat dva zlata in je ves čas vodil igro. Naj- Tega dne so ostali namreč vsi Verdeljevi odjemalci brez mleka. Ljudem se je zdelo to čudno, ker so vedeli, da je bil starec točen. prej je zapovedala Potapiču, naj jZato so začeli spraševati za njim. stavi, a potem ga je pognala; rav- Ko so prišli do njegove hiše. so no tedaj pa je priskočil Poljaček. Kakor nalašč je razumel ruski in celo govoril nekakp mešanico treh jezikov, da sta se za silo razumela. Babica ga je ves čas nemilo zmerjala in „dasi se je oni neprestano „polagal pod stopinje panske", ga ni niti moči primerjati z vami, Aleksej Ivanovič," je pripovedoval Potapič. „Z vami je ravnala kakor z gospodom, a oni jej je, sam sem videl, ubij me Bog na mestu, kar z mize kradel. »Sama ga je dvakrat zasačila in ga obsipala zato, očka, z vsakovrstnimi besedami, celo za lase ga je enkrat potegnila, prav res, da se je vse okoli zasmejalo. Vse je zaigrala, vse, kar ste ji razmenjali. Pripeljali smo jo, revico, semkaj — samo vode je nekoliko pila, se po-križala in takoj v postelj. Izmučila se je seveda in je takoj zaspala. Pošlji ji Bog angeljsko spanje! Oh, vrag poberi to za-granico!" je skienii Potapič, „re-kel sem, da ne bo nič dobruga! Da bi bil že skoraj v naši Moskvi! In česa ■imamo tam, v Moskvi? Vrt, cvetlice, ki jih sploh ne vidiš tukaj, vonjavo, jablane cveto, prostor ne, treba je bilo ki za gra-nico? Oho-bp!" JtPride našli okna in vrata zaprta, in iz liiše se ni na klice nihče javil. Tudi o Jožetu ni bilo nobenega *!<•-du. Stvar je bila prijavljena policiji. ki je odredila obširno preiskavo in ugotovila sledeče: Dva do tri tedne poprej je Jože nagovarjal Verdelja in njegovo ženo, naj kupita še eno kravo, da bi se posel povečal. Starček se je dal pregovoriti. Dvignil je že iz Kašelj oslabuje sistem in je vedno neprijeten* Tukaj pride na pomoč Cough Balsam. Te5i razdraženje, odpravi pičlo st sluzov, olajša kašelj in može preprečiti cbcti resnih bolezni. Cera 25 in 00 ccntcv. Yprai»jta nZcjz lalannra. A > /L7'J C E D A P RAPIDS, IOWA mestne hranilnice v Krškem 4000 Din., vendar do kupčije ni prišlo. \Du igi dan. ko .sta izginila zakonca. jia je -lože vzel eno kravo ln jo odvedel na sajem v Krško. Po-siiujal jo je mesarjem. Neki mesar mu je dal za njo 2o0 Din. are, dru J.ri dan pa je prišel po njo v Vrbin -ko va > in hotel pla^a-ti ostalo vsoto. V hiši je nasc'1 samo Jožeta. Ko pa mu je Jože povedal, da gospodarja ni doma, se je mesar premislil Ln zahteval povračilo a-rc. Ker se je mesaru zdela stvar sumljiva, je zadevo naznanil tudi na županstvu. Drugi dan je prišel župan osebno in našel na Verde-l.jevili vratih napis; "Jaz sem ju->ak i/. Like in se nikogar ne bojim. Stari >in stara sta odšla v toplice in se nikdar ne vrneta.'-' Župan je o tem takoj obvestil orožnike. ki so potem s silo vdrli v Verdeljevo hišo. kjer se jim je ;ii(iila strašna slika. Vse pohištvo je bilo prevrnje-r.o in razmetano. Postelnina je bi- okrvavljena, po zidovju in tleli polno krvi. Verdelja in žene pa ti! bilo nikjer, istotako tudi ne Jožeta. Brio je takoj jasno, da je zločinec najbrž vrgel svoji žrtvi v Savo. Ko je bil zločin odkrit, so se nekateri spomnili, da je Jožeta pred dvema dnevoma posetila njegova žena. ki je prispela iz j Ka r lovca in od nesla iz hiše precej obleke in perila. Verdeljeva hiša je bila namreč popolnoma ople-njena. Zasledovanje morilca je bilo močno otežčano. ker nihče 111 vedel za njegov priimek. Bil je po znan kot Martin Prpič, Joža Kla->ie in Josip Masie. Čez nekaj dni. ko se je mislilo, da je izginil brez sledu, pa je poslal Joža iz Zagreba v Rajhenibiirg dve pismi nekemu tovarišu, s katerim je delal v kamnolomu. Kmalu nato pa je zopet zabrisal vse sledi 'in je bilo Vse poizvedovanje za njim brez uspeha. Tudi zagrebška policija jc vodila preiskavo. Lstotako zaman, dokler ni prišel končno v Za greb poslovodja kamnoloma v "Eajhenburgu. Ta je na cesti spoznal skrivnostnega Jožeta in do redil njegovo aretacijo. Ugotovilo se je, da je Joža iden tičen z Josipo mHercegom, starim 29 let. mehanikom iz Karlom-ca. Hereeg je priznal, da je umoril in oropal Verdelja in njegovo ženo in trupli zakopa-1 za hišo. Po daljšem obotavljanju je tudi prf. znal, da je tudi njegova žena vedela za zHoein in odnašala stvari iz hiše. Umor je izvršil s sekiro, s MASKARADNA VESEICA Društvo Zvqn, št. 70, J. S. K. J. priredi v soboto, dne I 4. februarja, 1 925, VELIKO MA5KARADNO VESELICO v Narodni dvorani na So. Racine .Dt., in 11". 18 Stri't. Chicago, Illinois. Začetek točno ob sedmi uri zvečer. Vstopnina za osebo 50 centov. Razdelilo se bo nagrad v vrednosti $150.00. Odbor bo skrbel za dobro postrežbo. Na svidenje torej 14. februarja zvečer! Odbor. 2Q čisto novih IH^t 00| * O «P d • 10-inč SLOVENSKI COLUMBIA REKORDOV SAMO IW.-rda riste imeli nikdar tak-- TtrJ'iVo IV. sjset (20) pristnih Columbia slovenskih rekordov, vsi Cist'' novi (na obe strani«, Isuru-Jh iz i.^Je -u-loe-e. 40 pesmi, vse m^'iCne Str-v'ike, — sodba, instalment!, petje. ples. d.j-H. narodno, Itd., nekaterih največjih slovenskih umetni kov. Cena 75c. za vsako;?.!. Ne pos'jite domrja. Samo poSljite nam danes svoje ime in naslov. Plačajte poštarju, ko vam bo prinesel. $5.00 in par centov za poštnui.j. Ne pišite n -.m za cenik, ker jih ne tiskano. Tola mi garantiramo, da boste z 20 poslanimi rekordi popolnoma zadovo.jni, ail vam pa vrnemo denar — FEDERAL MAIL ORDER CORP., Dept. 58. 414 Broadwiy. New York City._ HHMiMHnniHMni DR. LORENZ «42 Penn Ave., PITTSBURGH, PA CDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK &PECIJALI8T MOŠKIH *OLEZNI. Mej« stroka j« zdravljenje akutnih In kroničnih bolezni Jaz •am U zdravim nad 25 let ter Imam akuinje v vseh boleznih •In ker znam elovznsko. zato vaa morem popolnoma razumeti m »poznat. JI? Mn ' da V" ozd"av«'" I" vrnem moč In zdravje. Skozi M let «eir pridobil poeebnc akuinje pri ozdravljenju moikih bolezni. Zato ee morete popolnoma zanesti na mene, moja akrb pa Je. da vaa popolnoma ezdre ¥lm. Ne otflaiajte, ampak pridite čimprej«. Jaz ozdravim zastrupljeno kri. mazulje in lise po telesu, bolsznl v orlu ia-padanje las, bolečine v kosteh, stare rane, oslabelost, živčne In bolezni v ms-fiurju, ledlcah, jetrah, želodcu, rmenico, revmatlzem, katar, zlato žito naduha'td Uradn« ur«: V ponedeljek, sredo In petek od dopoldne do I popoi< ▼ torek, četrtek ln sobota od 8. dopoldne do t. zvečer: t ced»IJz> prasnlklfe oč 19. dopoldne do 1. popoldne. me- I s itd | dne; I d Posebna oonudba našim čitateljem Prenovljen! pisalni rtroj "OUVER" $2a B Btrelico ra slovenske čr ke,e,M- $25.- OLIVER' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lah-Eo rsak pil«. Hitrost pisanja dobite s vajo. BLOVEKIO PUBLISHING COMPANY Vnr York, M. Y GLAS NARODA. 5. FEBR. 1925. PAST ROMAN IZ NAPOLEONOVIH VOJN. Spisal Rafael Sabatini. —. Za Gl. N. poslovenil G. P. (Nadaljevanje.) — Že dostikrat preje ste 'potegnili Dicka iz zadrege, — je rekel kapitan. " N — To st in stot il in zdi >e mi. da jc bil to moj glavni posel izza časa, ko sem se poročil z njegovo sestro. V tem »slueaju^pa je šel pre daleč. Kaj neki morem, storiti? - — Lord Wellington Vas ima rad, — je rekel kapi tu Tremayne. Bil je miren mlad mož, pravcato nasprotje razburjenosti O'Moya Čeprav je bil nekako dvajset iet mlajši kot generalni pribočnik, so vendar vezale oba močne vezi prijateljstva, in tej okoliščini se je moral tudi Tremayne zahvaliti, da je dobil mesto tajnika generalne ga pribočnika. :sir O'Moy »>e jc ozrl vanj ter rekel nato: — To je rcAiiiea. a cm ljubi še bolj postavo, red, in vojaško disciplino in nji bi le ogrožali svoje (prijateljstvo ž njim. če bi skušali zavzeti »e za takega mladega tepca. — Ta mladi tepec je vaš svak. — ga je opomnil kapitan Tremayne. — Kaj pač moreni storiti, Tremayne.' — Zaključil pa je svoje bexile z vprašanjem: — Pri moji veri, možak, ne vem, o čem razmišljate 7 — Jajz mislim na Uno, — je rekel kapitan Tremayne na svoj običajni mirni način in le besede so padle Ikot mrzla voda na vroči železo jeze O'Moya. Mož. ki lahko sprejme potrpežljivo očitanje, prikrito ali odkrito. da ne zadostuje svoji ženi, je sorazmerno redka prikazen, ter ni nikdar človek kova in temperamenta O'Moya. Pripomba Tremavne-a ga je ostro zadela in sicer v še povedani meri radi prijateljstva, ki je obstajalo med kapitanom ter Ladv O'Moy. To prijateljstvo j: bilo v prejšnjih časih trn v peti O'Moya. V dnevih svoje snubitve jc poznal ostro ljubosumnost Tremayne-a ter videl v njem rivala, ki bc koncem konca zmagal, že radi svoje mladosti. Ko pa je O'Moy, ki je položil na tehtnico -svoje premoženje, razkril Uni Butler svoje ljubezen, katero je ona tudi sprejela, je prišel konec ljubosumnosti in obnovljeni so bili stari odnošaji kordijalnega prijateljstva med obema moškima. O'Mov je >icer domnetval, da je njegova ljubosumnost izginila. Od časa do časa pa se je pojavilo v njem vznemirjenje, katerr bi moral sprejeti kot. svarilo, da je to ljubosumje le dremalo. Kol v>i velikodušni ljudje je bil tudi O'Moy izvanredno ponižen napram ženskam in ta ponižnost ga je več kli pa je zatrl kot nelojalne napram svoji ženi, kot ne-vrodne poštenega človeka. Ob gotovih prilikah je celo zaničeval sa mega sebe, tla jih je sploh kedaj gojil. Una sama pa je oživila te dvome, ko je stavila pred tremi meseci predlog, naj se pozove namesto pomočnika genralnega -pribočnika Ned Tremayne-a, ki je bi takrat v Torres Vedra-s, pri polkovniku Fletcher j u. V reakciji sa-: iozaničevanja in mike vrste ponosa je sprejel O'Moy predlog ii. tekom naslednjih treh mesecev je počival v njem vrag ljubosumnosti. \">ed slučajne pripombe, koje indiskretnosti bi se moral zavedali kapitan Tremayne, pa se je ta uspe van i vrag ljubosumnosti zopet vzbudil v njem. O'Moy pa se je znal obvlada.ti, ker ni hotel natopiti v smešni ulogi ljubosumnega moža. — To je zadeva, — je rekel. — katero lahko povsem mirno prepustite meni. Ko je izgovoril to, je tesno stisnil ustnici. — - Gotovo, — je ritkel Treinavne, ki se ni niti malo razburil — S;i j dobro veste, kako se Una zavzema za Dicka. — Ko -cm se poročil z Uno. — je rokel generalni pribočnik os 14 o, — -c nisem poročil s celo Butlerjevo družino. — Prav do sinrli sem se navel.čal eskapad Master Kicliarda. Sam naj se izmo • a iz zadreg in jaz mu ne bom pomagal. -- Torej mislite, da ne boste dvignili prsta, da mu pomagale' — Niti mazinca, — je rekel O'Moy. Trtmavne, ki je pogledal v odločne, sinje oči generalnega pri-bočnika, je zapazil v njih trden sklep, katerega sicer ni mogel raz unieti, a ga pripisoval neki stvari izven njegove vednosti, ki je morala obstajati med O'Moyem in njegovim svakom. — Zal mi je, — je rekel resno. — Ker pa ste takega mnenja, bi rajše videl, da bi Dieka ne prijeli živega. Una bi bila strašno užaljena ter nočem niti razmišljati o tem. — In kdo, za vraga, vas »prosi, naj razmišljate o tem? — je za rjovel O'Moy. — Mislim, da vas cela ta zadeva sploh nič ne briga. -- Dragi Sir O'Moy! To je bil vzklik protesta, ki je izražal obenem bolest in ogorčenje. S tem je stopil Tremayne popolnoma iz kroga oficijelnih od-nošajev, ki so obstajali med njim in generalnim pribočnikom. Vzklik pa je tudi spremljal pogled ogorčenja ter ranjene občutljivosti. O'Moy, ki je zapazil ta pogled, je postal v istem trenutku žrtev reakcij«'- Njegova impulzivna in dobrodušna narava ga je takoj napo lila do tega, da st> je odkrito sramoval samega sebe. Vstal je ter ponudil kapitanu roko. — Dragi dečko. — je rekel, — prosim vas odpuščanja. Neiz-ni(i no me jezi, tla se divjak v meni vedno oglaša. Prepričan sem. da ni to le v stiku z al'ero Dicka. To je skoro najmanjši del neprijetnosti. vsebovanih v tej poslanici. Tukaj! Prcčitajte sami ter so-due. če more človeška narava prenesti toliko. Kapitan Tremayne je sprejel pismo ter sedel za svojo anizo, da ga prečita. Ko jc delal to, je postajalo njegovo lice vedno bolj in bolj resno. Predno pa je prečital, je nekdo potrkal na vrata. Vstopil je vojak ter objavil, da ravnokar prišel Don Miguel Forjas v Monsanto, da se posvetuje z generalnim pribočnikom. — Ha. — je rekel O'Mov na kratko ter izmenjal pogled s svojim tajnikom. — Privedi gospoda noter. Vojak je odšel in Tremayne je stopil izza svoje mize ter položil pismo na mizo generalnega pribočnika. — Prav ob pravem času, je prišel, — je rekel. — Tako ob pravem času, da je naravnost sumljivo, — je odvrnil O'Moy, kojega irska narava se je naravnost vzrado-itila vspri-čo bližajočega se spopada. Naj me vzame vrag, a lepa ura se pripravlja za Mr. Forjasa. — Ali naj odidem? — je vprašal Tremayne. — Nikakor ne. Povodna roža. Ko sem hodil v ljudsko šolo,! sem bral mnogo takih in podob- ] lih zgodb: DSjak jc hotel doseči rožo, ki je rastla iz vode in se bohotila na mirni gladini, bela, široka in opoj na. Ta roža! Človek je pijan od lje, če je samo vidi. Vse bi vrgel >d sebe in šel ponjo. utrgal jo kari iz žrela. Roža je sijala krasneje. krasne-je. Deček je vrgel obleko raz sebe in planil v valove. Voda je pljus- OSEM DNI DO LJUBLJANE! PREKO HAVRE — PARIŠKEGA PRISTANIŠČA Z OGROMNIMI PARNIKI NA OLJE DE G RAS SE is. februarja P R A N C E — 28. februarja Kabine tretjega razreda z umivalniki in tekočo vodi za 2. 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja iu pijača. 19 STATE STREET ^^^■I^^hmmh^B ALI LOKALNI AGENTJE NEW YORK fW kniia. gladina se je vznemirila, legende! Resnica je, da mu omah-Deckove roke so otepale vodo, oči m. roka zaduji hip da se lZvije te (Dalje prihodnjih.) se niso obrnile oel rože, srce ni oel lehalo. Že je bil blizu, oči so loei-e posamezne liste, zeleno pero se e zganilo oel sunkov voele. V litem hipu--kdo ve. kako se le zgodilo? Ali ga je udušil vrti-lee. a'i ga je pokopalo zlo? Mrvo golo trupelce so našli tisti veer. OkamendLa, stisnjena' pest je iščala v roki en list, rože ni bilo likjer. Ko so eleli na oeler, so položili ist poleg njetga. Mati je izagrebla >braz v dlani in jokala; vse je iz-•inilo. le veliki, krvavi sledovi so »stali . . . Te vrste 'zgodbe so se mi zdele epe, ko nisem razumel njih po-nena. Stokrat lepše se mi zdijo, co me bolijo, ko so tako žive. da jih ne morem iznebiti niti v sa-ljah. ne v šoli. Kadar pišem, mi »ežijo skozi zavest in me motijo. V ča.sniku berem osmrtnice, !olga kolona jih je. Ka j bo z dr*>-esom, katerega cvet se v pomladi tako silno osiplje ? Tam pa je ličica mladega, lepega fanta, •od sličico je zapisano, kje je bil -ojen. kdaj je bil rojen in kako. la je bil vzor. da je obetal mno ro . . . Kako klavern spomin! Za sakega teh posebno izdajo lista — pa jih je preveč. Vsakdo drži ^elen list v rokah, rože pa ni ni-'cjer. (.'emu sem trpela zate? pra ,*i mati. Povodne rože čakajo. Kje ste nladi plavaei, kje krepke roke la jih odtrgale ? Kje so mlada te-osa. ela jili ni ? Kako. ela so kri-•anteme na njih prsih? j je teko, elajati odgovor, ko pa ni be-ede za to: prvo mora vzcvesti ti-ta beseda, da jo bo mogel izgo-*oriti jezik. Še mati bi je ne mo-rla povedati, ni materin jezik je 'ajpopolnejši: če ta ne najde iz-aza. ga ne najde nihče. Piedc&tal strmi v me. globina a soli o me izprašuje . . . Sivola-ec bi rad k počitku: ali celo pet-lesetletje ni elalo moža. ki bi sto* nI na moje mesto? Kje so vsi listi z rožo? Oltar je prazen . . . Ne iz .maiodušja. iz moči so te aoje beseele. Ce zamižim. plavajo povodne ■oŽe preel menoj. Že v sanjaih sem stegnil roko . . . Roka je ostala prazna, niti lista ni bilo v njej. iti sladkega nasmeha na mojih ustnah. Kako čudovita je resnica, kolini rezultat, ki .se ne da pre?križa-i. Mlad človek oelreveni pred •jim. za hip osteklenijo oči od mrtnega začudenja, potem S" vda. mora se velati: nasmeh se mu vkleše na ustna. Komaj je bil zagledal gladino n rožo na njej in še ni jasno pre-notril vseh njenih oblik in njene ijajne velikosti, že je vrgel oble-fo raz sebe, sklenil roki. u po gnu ?lavo in izginil v vodo. T>uša Je -»ripravljena, v srcu je postlano. >či •ho se priučile blesku. Saj ni loločeno. ✓kelaj jo doseže. Vse rade, vse se širi — doseže jo gotovo, zagrobe vanjo glavo, kdorko-i bo ž njim, bo srečen. Tisoči rn Lis'oči hrepenijo po nji. On bo mu-:an in velik, z njrm bodo močni m -eliki vsi . . . Koliko j-ih je bilo . . . Ko jim je roža zasijala čisto v bližini ln je :util_vsakteri nje opojnost ter je lila roka tako blizu, da se je do-.aknila beiliih, bahatih listov in iskala stebla pod vodo. da bi utrga a cvet, tedaj se je dogodilo in se iogodi nekaj, kar se ne pripeti nobenemu izmed onih. 'ki hodijo navadna pota. Ali je to blisk *?. dalje, a li sila iz dna valov? Eni trdijo, da "zagleela mladenič v roži rešitev vseh ugank in od vest seda lo in udari v par sunkih ter vzdrži na površju samo zato. si more zastaviti zadnje vpraša-nje, ki je najžalostnejše z najbrid kejšim odgovorom. Potem izgim-. ^mrt ga zadavi in gleda brezbrižno preko polja, na usta leže smeli. To je vse. Vse drugo pa je nerazrešeno: še nihe ni povedal vsega. Vsak trenutek bi ponovil zgodbo. Vsak treraitek bi vedel dodati še eno besedo, nečesa pa bi ne vedel . . . Ne blagrujem jih: tebi bi bilo strašno in meni strašno. Z enim samim se je odtrgalo kos me j ne in kos tdbe. del nas vseh: njin trašne oči so še v smrti vedele to. Kadar zamižim. vidim povoelne rože. In vse bi morale biti poirga-ne. Oltar je prazen . . . mešč ne z novimi ladjami. Med drugim bo vzhodno indijsko bro-dovje sredi leitošfnjega lerta ojače-no s tremi najmodernejšimi in najhitrejšimi k niža rk ami, od katerih dve še nista dograjeni. Mati. Vse je potrpel in vse pretrpel. Bili iso ga z besedo in z l'okami. Luščili so mu telo in dušo. Niesar več ni imel. ne spominov, ne skrivnostnih želja, ki se dolgo opletajo človeka in zgodnje mladost: kot nepozabljena melodija. Takrat, ko so mislili, ela je postal ka men ali mrtvo kolo, ki se suče od vetra ali vode, se je naenkrat elo-goelilo nekaj čudovitega, da smo zatrepetali vsi, zavzeli se vsi in se camislili v njegov mili, zdaj tako okrvavljeni obraz Vsega oblitega s krvjo, zalitih obrvi in brkovi so ga pripeljati pred poveljnika. Od zvezanih rok je še puhtela kri. bajonet je bil rdeč do ročaja. Čez obleko se je poznal elolg curek. Ponižne oči in mil obraz sta dobila ponosen izraz. Gledal je v dno oči in še globlje. Nihče bi ga ne mogel obsoditi. Kot da se je na lašč in za zabavo oblil z rdečo tekočino. 'j Ali si . . He preelno je poveljnik izprego-voril, je pokimal in dejal: 'Sem.' "Kaj ti je storil, človek nesrečni ?'T Gledal je in ni mu prišlo na misel, ela bi odgovoril. "Ali te je okradel?" Oelmajal je. "Ali te je tepel?" Oelmajal je odločneje. Zdaj _>e imel že solze v očeh. "Ali te je žalil?" Pogleelal je razprto in pri pra vil besedo, ki se je eudno lomila r Triu od neznane žalosti in ogorčenja. Dvakrat so mu zatrepetale ustnice, in se je beseda zatlačila v grlu. potem je bruhnil. "Mojo mater je klel . . Potem je zamižal in obrnil glavo v tla. Vsi smo moličali in zrli brez besede in sape^ Straža je nehote stopila od vrat . . . Čakal je, da so ga peljali, kot je zapisano v pravici. Predložitev težišča angleške mornarice v vzhodno vodovje. Kakor poroča "Evening Standard". namerava Anglija prelomiti težišče svojega vojnega bro-dovja iz Severnega morja v vzhodno vodovje in so bili tozadevni načrti že predloženi admiraliteti v aprobaeije. Izgradnja vojne lu-ke v Singaporu in izgradnja drugih brodovnih oprišč pr?elsitavlja 'e del novih taktičnih mornariških ukrepov. V vzhod nji Indiji, na Ki tajskem in v Sredozemskem motili nahajajoče se vojne ladje bo-„ do zaporedoma poklicane v elomo lja umrje. Blago vam, ki ljubite! vino, I n m ka^ prenire je ne in nado- Kako se potuje v/Stari in nazaj v Kdor je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na tančno poučen o potnih listih, prt Ijagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vara jih zamorem-dati vsled naše dolgoletne izkuSnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v III. razredu. Glasom nove naselniške postave bi je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, za morejo tudi nedraavljuni dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi d?lj : tozadevna dovoljenja izdaja gene ralni naselniški komisar v Wash ington, D. C. Prognjo za tako do voljen je se lahko napravi tudi • New Yorku pred odpotovanjem, tei se pošlje prosilcu v stari kraj gla som nanovejše odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE 12 STAREGA KRAJA Kdor želi dobiti sorodnika al svojea iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugosla vije bo pripuščenih ▼ prihodnjih treh l^tih, od 1. julija 1024 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa eamorej dobiti sem žene iD otroke do 18. le ta brez, da bi bili gteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Štejejo kvoto. Stariši in otroci od 1& d> 21. leta ameriSkih državljanov p Imajo prednost v kvoti. Pišite ■ pojasnila. Prodajamo vozne liste za vse pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York Prav vsakdo— kdor kaj iiče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupnje; Kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —• MAT,T OGLASI t "Glas Naroda9' ZDRAVNIŠKI NASVETI ZA PAMETNEGA Pametni jih bo dobicka-nosno vposteval. XK .IF..ITK SVINJINE. DOKLER XI DOBRO PREKUHANA, č:e notete postati nesrečni ter dobiti v se za gostu najhuj-še pošasti tmkulje. Na tisoče moških in žensk jer ima. ne da bi s« tt-fja. zavedali Znano je. da so jajčeca tega strašnega zajeda,vca skrita v svinjini, in če svinjina ni dobro kuhana, se jajčeca razvijejo v gorkem Človeškem želodcu, in vi boste mislili, da se vam je približal konec. Ta pošast, ki včasl naraste od 50 lo 75 čevljev, vas bo počasi iajedla do -smtti. Vse hranilne soke-bo použila sama. Vedno je na delu, in pusti vam e tisto. fc£r ne koristi. Tiosti moških, žensk in otrok se zdravi za kako dru^o bolezen ln sicer neuspešno, do.:im je njihova resnična bolezen pošast—traku I ja. Gotovo znamenje te po-Sasti so oddajanja njenih delov, morebitna pa izguba teka z včasnim izpeha-vanjem, pokrit jezik, zgaga, bolečine v hrbtu, stegnih in nogah, omotica, glavobol. občutek omedlevice s praznim želodcem, veliki, temni kolobarji krog oči. Želodec je težak in napihnjen. Včasl se čuti neko premikanje od želodca proti črevesom. Človek tudi čuti kot da b> se mu nekaj premikalo proti grlu. Ponavadi bolnik jako dosti pljuje, ima rmeno kožo, malo tehta in ima slabo sapo. V največ slučajih so bolniki brez v«ake volje, ni jim mar delo, vedno so leni. To pošasti, ki včasih dosežejo dolžino 50 Čevljev, povzročajo tudi božjastne napade. Če se splazi v sapnik, lahko zaduSi svojo žrtev. Iznebite se takoj te pošasti, dokler ne izpodkoplje zdravja. Pošljite $10.48 za polno zdravilo Laxta-nn, to slavno današnje zdravilo proti trakuljl. COD se ne pošilja. Naznačite starost. Če nimate trakulje. ni Škodljivo. Prodaja ga. samo I>axal Co.. 535 T-axal FtMjr., Bex 963. Pittsburgh. Pa. Za zavarovanje zavojčka SSc posebej. p,—f —Adv't* Kretanje pamikov . Shipping New* 10. februarja: Arabic, Cherbourg ln Hamburg. 1*. februarja: Olympic, Cherbourg: George "Washington, Cherbourg in Bremen; Dulllo Genova. 17. februarja: Ohio, Hamburg; Deutschland, Hamburg. 18. februarja: De Grasse, Havr«. 19. februarja: Mongolia, Cherbourg in Hamburg. 21. februarja: Aquitania^ Cherbourg; Pittsburgh Cherbourg in Hamburg; Veendam Rotterdam; President Roosevelt, Cherbourg. 2«. februarja: Martha Washington, Trst; Stuttgart Cherbourg in Bremen. 25. februarja: La Savoie, Havre. 28. februarja: Leviathan, Cherbourg; France. H&v re; Berengaria, Cherbourg. 5. marca: Clevland, Bmilti'Erne in Hamburg; Minnekahda. Cherbourg in Hamburg. 7. marca: Olympic, Cherbourg; Pres. Harding. Cherbourg in Dremen; Conte Verde, Genoa.. 10. marca: « Bremen, Bremen; America, Cherbourg in Bremen. 12. marca Pittsburgh Cherbourg in Antwerp; Westphalia. Hamburg. 14. marca: Aquitania, Cherbourg; Suffren. Havre; George Washington. Cherbourg in Bremen; New Amsterdam Boulogne in Rotterdam. 16. marca: De Grasse, Havre. 18. marca: Orduna, Cherbourg in Hamburg. 19. marca: Albert Ballin, Pouiogne in Hamburg. 21. marca: Leviathan. . Cherbourg: Majestic, Cherbourg. France. Havre: Conte Rosso Genoa. 24. marca: 1'res. Wilson. Trst. 25. marca: Bere n gar is. Cherbourg'. 26. marca: Thuringia, Hamburg. 28. marca: Olympic, Cherbourg: Taris, Havre: Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen; Reliance. Cherbourg in Hamburg; Ohio. Cherbourg in Hamburg: Veen-dam. Boulogne. 31. marca: \ jart. <*h«- Stuttgart, ("h^rbouig in Bremen. 1. aprila: Mauretania. Cherbourg. 2. parila: ~' Deutschland Boulogne in Hamburg. 4 aprila: Homeric. Cherbourg; Ascanin. Cherbourg: Pres. Harding, Cherbourg in Bremen. 7. apri'a: Resolute. Cherbourg in Hamburg; Republic. Cherbourg in Bremen. S. aprila: Aquitania, Cherbourg; La Savoie, Havre. 9. aprila: Zfeland, Cherbourg in Antwerp: Ml.. Clay. Hamburg. 11. aprila: M ajestio Cherbourg: Leviathan. Cherbourg: Veiendam. Boulogne in Rotterdam; Conte Verde. Genoa. 14. aprila: Martha Washnigton, Trst. 15. apri'a: Rerenguria. Cherbourg: lie Grasse, Havre; America, Cherbourg iu Bremen. 16. aprila: , Cleveland, Boulogne in Hamburg: Pittsburgh. Cherbourg in Antverp; Columbus Ciierbourg in Bremen. id. aprila: Olympic Cherbourg: France. Ihn;-re: George Washington. Cherbourg in Bremen: Orbita. Cherbourg. 21. aprila: Belgenlund, Ciierbi^irg in Antwerp. 22 aprila: Mauretanid, Cherbourg: Suffren, Havre. 25. aprila: Paris, Ha.vre; Homeric. Cherbourg; Orduna Cherbourg: Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen, 28. aprila: Lapland Cherbourg in Antwerp; Luetzow. Bremen. 29. aprila: Aquitania. trherbourg. 30. parila: Ohin, Cherbourg in Hamburg: Allien Ballin, Boulogne in Hamburg. 2. maja: Majestic, Cherbourg: L t > han. Cherbourg. 16: maja: T'.-iri««. Havre — S tem parnikom bo spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank. Cosulich Line Znižane cene. DO TRSTA—REKE—DUBROVNIKA Tretji razred tja $95. Tja in nazaj $162 Drugi razred $135. Tja in nazaj $253 EDINA ČRTA DO JUGOSLAVIJE. Martha Washington 24. feb.; 1.4. april Presidente Wilson 24. marca: 12. maja Udobno potovanje. Kratka pot z že leznico. PHELPS BROS. & CO., 2 West, N. Y Izdal sem novi cenik Domačih Zdrav i katere priporoča Msgr. Kneipp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pišite takoj po brezplačni cenik, da ga imate v slučaju potrebe pri rokah. SEMENA V zalogi imam na|on!jšn vrtna, cvetlična in ooljska semena. Pišite po brezplačni semenski cenik. Blago pošiljam poStnine proft-.«. Math. Pezdir Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 smo že skoro razprodali. V kratkem času smo ga prodali več tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par sto izvodov zalogi. Cena s poštnino vred 40 CENTOV. I Oni naši zastopniki, ki še niso ' naročili koledarjev, naj se požu-i rijo, da ne bo prepozno. | SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St.. N. Y. C. Oženite se. Poslali vam bomo popolen seznam žensk. Članic naSega kluba, z imeni, naslovi in opisi za samo $1.00. Naročite danes. — RELIANCE F CLUB, Box 376. Los. Angles. Cal. Trinajsta žena se išče. V občini Feheregvhaza" na Sed-mograškcin je »toi':! Frane Szapa »yos starejši kljub svojim 78 letom trden sklep, da se zopet oženi. da-J je po 'zanesljivih informacijah pokopal ž1 šest žen. od šestih drugih pa. se je sporazumno z njimi ločil. Kdo ve. ali bo bas s trinajsto srečen? Suhe Kranjske klobase. ŽEI/ODEC IN DOMA SUŠENO MESO POŠILJAM ŠIROM AMERIKE PO — 35<< FUNT PROTI EKSPRESNEMU PREVZET JU. JOHN KRAMER 5307 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. Odprt Zaprt. ČEMU KUPITI SKREP, KO LAHKO KUPITE ZA $35.— pravi extra glasan VICTOR gramofon, ki poje čisto kot zvon. I*o!es toga. Vam damo še osem slovenskih ali nemSklh Columbia plošč zastonj ln 30 Victor igel. — Opomba: Victor plcSč ni dovoljeno dati kot darilo. Dalje smo dobili zopet nove stenske velike Koledarje za leto 1925. Vsakemu našemu naročniku, kdor kaj naroči, bomo poslali krasni koledar v darilo. Nove, prave Victor plošče za februar v zalogi. 6SG74 Jclina Liza, polka Sladke rožica, valček, 12-col . »1.25 77810 V Varšavskem ribjem trgu. Fclska kri, mazurka ____ 75c 77811 Poljub, valček Pesem smeha, .......... 77746 U Boj! U Boji, pesern. Garavuša. pesem — Hrvatski zbor. .. 75c 75c NOVE PIANO BOLE 7571 Zlata mati, vaJček .......70c 11504 Jadran obali, valček .....70c 12549 Jesenski noči, polka .....70e 12552 Dragi je daleč, polka ... 70c 12335 Srčno veselje, polka ... 70c 3511 Radecky marš. ........... SSc P9981 Roosevelt marš .........*I0c 42250 Doodle Doo Doo. Fox tro 75c 42536 How do you do, Fox tro. 75c J 2525 Fojd konjiček pojd. mari 7rc 12532 Vesela poskočnica, polka . 70c 12526 Veseli bratci!, polka ----. 70c IVAN PAJK 24 Main Street Conemaugh, Pa. CEXIKE ZA VICTROLE. LOŠČK IX PIANO HOLLE ZASTONJ. ... •-,: -L •