3ra	Leto	IX.	*t.	11
vezno
GLASILO BELOKRANJSKE TRIKOTAŽNE INDUSTRIJE
Veselje in ponos v Dobovi
Tudi za letošnji občinski praznik bo več slovesnosti in prireditev. Mladina pa je vesela, ker bo ob tej priložnosti odprt mladinski klub v stari šoli. Sredstva za nabavo opreme je prispeval občinski sindikalni svet. Mladi obljubljajo, da bodo v lepih prostorih pestro in koristno izrabili prosti čas.
Tudi v delavskih športnih igrah, ki trajajo že dalj časa v počastitev občinskega praznika, so ekipe tovarne
ZA PRAZNIK METLIKE
BETI dobro zastopane in dosegajo lepe uspehe. Najboljšim bodo za praznik podelili diplome in pokale.
Ljudska knjižnica v gradu bo prav tako znova odprta za 26. november. Denar za preureditev je prispevala temeljna kulturna skupnost, nekaj pomoči pa smo dobili tudi od republiške kulturne skupnosti. Kdaj bo knjižnica začela poslovati, za zdaj še ni znano.
Franc Šetinc, sekretar sekretariata CK ZK Slovenije, na otvoritvi novega obrata BETI v Dobovi - Zadovoljstvo v lepih in svetlih prostorih
„Praznik je prišel tudi v našo hišo!“ — tako bi lahko veseli in zadovoljni vzkliknili z delavkami in delavci našega obrata v Dobovi, ki so v soboto, 27. oktobra dopoldne, slavili veliko delovno zmago. Ivka Cetin, najstarejša delavka dobovskega obrata BETI, je prerezala vrvico ob vhodu v veliko, svetlo proizvodno dvorano, pomembno pridobitev našega podjetja.
Praznik v Dobovi je potekel v variš Šetinc. Čestital nam je za
osvajalnosti vsem svetu.
ogrožen mir po
znamenju pridobitev in napredka, ki ga je zadnje leto zabeležila občina Brežice; vsakega 28. oktobra se njeni prebivalci spomnijo prehojene poti, iz-gnastva, NOB in vsestranskega napredka v socialistični izgradnji domovine. Letos smo se z obratom v Dobovi vključili v občinski praznik in ga proslavili tako dostojno, kot že leta nazaj ne. Imeli pa smo tudi kaj pokazati in kaj slaviti!
Najprej je bila ob 8,30 slavnostna seja obratnega delavskega sveta in poslovnega odbora BETI Dobova, ki je trajala do desete ure. Nato so se začeli zbirati vsi delavci obrata in prvi gostje, med katerimi smo opazili sekretarja sekretariata CK ZK Franca Šetinca, ki je naš rojak iz Mihalovec in zvezni poslanec, goste iz sosednih občin ter delegacijo odbornikov iz občine Velika Plana v Srbiji, s katero imajo Brežičani bratske stike. Slavje je ob 11. uri začel direktor Miro Gošnik, ki je pozdravil zbrane delavke in delavce, goste in predstavnike. Čestital je kolektivu v Dobovi za prehojeno pot in dosežene uspehe, ki temeljijo na dolgoletnem odpovedovanju, požrtvovalnosti ir pridnosti vseh članov obrata Za njim je Marija Glas, predsed nica obratnega delavskega sveta podrobneje opisala nastanek tei razvoj podjetja v Dobovi. Ot njenih besedah smo se sporni njali naporov, hudih let in tež kih preizkušenj v preteklosti ponosno pa smo pritrdili njenim besedam, da si zdaj kol samoupravljavci v socialistični družbi sami režemo večji in lepši kos kruha za nas in naše otroke.
Toplo pozdravljen od zbrane množice je nato spregovoril to-
občinski praznik in novo delovno zmago v kolektivu, ki koraka lepši bodočnosti naproti, čvrsto združen v delavskem samoupravljanju in opogumljen s pravicami, ki jih dopolnjena ustava SFRJ in ŠRS daje delovnemu človeku naše domovine. Obudil je težke spomine na žalostna leta izgnanstva, pri tem pa takoj tudi opozoril na zločinske naklepe črne svetovne reakcije, ki nadaljuje vrsto zločinov z izzivanjem v Čilu, na bližnjem Vzhodu, na Koroškem v Avstriji in drugod po svetu. Opozoril nas je na čvrstost in budnost vseh naših ljudi, saj je spričo dogodkov in izraelske
Spregovoril je tudi Tone Jesenko, predsednik občinskega sindikalnega sveta, nakar so razdelili 10 knjižnih nagrad najzaslužnejšim delavcem za uspešno izgradnjo obrata v Dobovi. Tovarišica Ivka Cetinje zatem prerezala trak v novo proizvodno dvorano, v kateri so naše delavke nato pokazale gostom, kako nam teče proizvodni trak. Z zanimanjem so si gostje in predstavniki ogledali obrat in njegovo pridobitev, nato pa posedeli v prijetnem kramljanju z nami na družabnem srečanju v prosvetnem domu.
Bil je velik praznik za vse, ki delamo v dobovskem obratu — in tak nam bo ostal tudi v spominu: kot spodbuda in ponos za priborjeni napredek v okviru celotnega podjetja.
V sob< , 27. oktobra, so slovesno odprli novi del obrata v Dobovi. Na fotografiji je Franc Šetinc, sekr- sekretariata CK ZKS, v pogovoru z eno naših delavk. (Foto: Pavle Riznič)
Do TOZD ni več daleč
Rokovnik in predpisi nas priganjajo, zato moramo skupno bolj poprijeti za praktično oživitev ustavnih dopolnil - Ko bomo o tem odločali, pa mora biti na sestanku zbrana večina
Uresničevanje delavskih ustavnih dopolnil (XXI., XXII. in XXIII. ustavni amandma) v praksi pomeni nov revolucionarni korak, novo kvaliteto v razvoju in poglabljanju samoupravnih družbenoekonomskih in vseh drugih razmerij. Takšni temelji pa ne izhajajo več od delovne organizacije, marveč od delavca in njegove temeljne organizacije združenega dela. Delavec kot neposredni proizvajalec postaja odločujoč činitelj v vseh temeljnih ekonomskih in delovnih razmerjih. Ustvarja in deli dohodek ter usklajuje svoje interese z drugimi delavci v organizacijah združenega dela.
Spomnimo se besed tovariša Tita aprila 1973 v zvezni skupščini, ko je dejal:
„Spremembe, kijih uresničujemo zdaj, imajo zgodovinski pomen. Ne gre samo za izpolnjevanje ali dopolnitev sedanje ustave, temveč za revolucionarno spremembo v bazi naše družbe, v proizvodnih odnosih, ravno tako v vsej nadstavbi. Mislim, da lahko z vso upravičenostjo trdim, da proizvajalci in vsi delovni ljudje še nikoli v zgodovini niso bili bliže uresničitvi vizije klasikov marksizma o razpolaganju z rezultati svojega dela in o vodilni vlogi pri vodenju celotne politike dru-žbe.“
Aprila 1973 so bili sprejeti trije zelo pomembni zakoni, ki na novo urejajo položaj organizacij združenega dela. To so: zakon o konstituiranju organi-' zacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register; zakon o firmi in imenu organizacij združenega dela in zakon o reševanju sporov in medsebojnih poslovnih odnosov organizacij združenega dela pred stalnimi razsodišči.
Ti zakoni dajejo jasno usme-
ritev in odgovore na številna vprašanja, ki so se pojavljala v zvezi z uresničevanjem že omenjenih ustavnih dopolnil v praksi. Prvi zakon določa, da se ' morajo vse organizacije združenega dela konstituirati do 31. decembra 1973. To pomeni, da moramo tudi mi v razmeroma kratkem času izpeljati ves postopek za ustanovitev in vpis v sodni register. Uresničitev te naloge pa je odvisna od vseh zaposlenih, predvsem pa od strokovnih služb in samoupravnih organov.
Konstituiranje delovne organizacije sestoji iz treh delov:
1. da se sprejme sklep o organiziranju temeljne organizacije, začasni statutarni sklep in izvoli delavski svet;
2. da se sklene samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo in izvoli delavski svet delovne organizacije.
3. da se sprejmejo statuti temeljnih organizacij v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju v delovno organiza-
ciio.
Izdelali smo program in določili roke za vse priprave, ki jih
vodi edino pooblaščeno delovno telo: komisija, izvoljena po delegatskem sistemu. Delegate volijo vsi deli delovne organizacije po ključu, ki ga določi delavski svet. Ta je na seji že določil naslednje dele delovne organizacije, ki tvorijo delovno celoto,- v katerih bodo delavci volili svoje delegate: kodranka, oddelek volne, snutkovna in raschel pletilnica, krožna pletil-nica, barvarna, konfekcija Metlika, Črnomelj, Dobova in Mirna peč, skupne službe, predstavništvo Ljubljana, obrat družbene preskrbe in izobraževalni center. Delegate volijo na zborih delovnih ljudi.
Komisija s pomočjo strokovnih služb izdela analizo - ekonomski elaborat, v katerem bo določeno, kateri deli delovne organizacije tvorijo delovno celoto in izpolnjujejo z zakonom določene pogoje za ustanovitev TOZD. Osnutek analize je že narejen in ga bomo obravnavali na sejah samoupravnih organov in na zborih delovnih ljudi.
Kot kažejo prvi podatki, izpolnjujejo pogoje za ustanovitev TOZD oddelki kodranke z volno, snutkovna in raschel pletilnica, barvarna, konfekcija Metlika, Črnomelj, Dobova in Mirna peč. Predlagano je tudi, naj se ustanovi skupnost TOZD osnovne proizvodnje in skupnost TOZD obratov konfekcije.
Medsebojne odnose med temeljnimi organizacijami združenega dela in delovno organizacijo urejajo samoupravni sporazumi. Deli podjetja, ki ne bodo organizirani kot TOZD, urejajo svoje odnose s TOZD in delovno organizacijo s pogodbami in z medsebojnimi dogovori.
Pogoji za organiziranje TOZD so po osnutku nove ustave naslednji:
„Delavci v delu delovne organizacije, ki tvori delovno celoto, v kateri se da uspeh njihovega skupnega dela samostojno izraziti kot vrednost, bodisi v menjavi v sami delovni organizaciji, bodisi na trgu in v kateri lahko delavci na tej podlagi uveljavljajo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice v medsebojnih razmerjih v delovni organizaciji, v drugi obliki združenega dela
in v družbi kot celoti - imajo pravico in dolžnost organizirati tak del kot TOZD. To pomeni, da delavci, organizirani v TOZD, prevzemajo vse pravice in obveznosti iz dela ter morajo sami in združeni z drugimi delavci omogočiti razširjeno reprodukcijo in nuditi socialno varnost zaposlenih. “
Torej bi po teh osnutkih za organiziranje TOZD ne bilo dovolj, da gre za del delovne organizacij, ki tvori delovno in ekonomsko celoto, marveč je potrebno tudi, da delavci zares in dejansko lahko uveljavljajo svoje temeljne in samoupravne pravice povsod in na vseh ravneh. Pomembno je še poudariti, da se noben del delovne organizacije ne more organizirati v TOZD na škodo drugega dela delovne organizacije ali podjetja kot celote.
Da bi pravočasno izvedli postopek za konstituiranje in vpis v sodni register organizacij združenega dela, smo določili naslednji rokovnik:
1. do 10. novembra 1973 bomo izvedli zbore delovnih ljudi in izvolili delegate v komisijo, ki bo prevzela vse priprave.
2. Do 20. novembra 1973 bomo razpravljali o elaboratu — ekonomski analizi ter o pogojih za ustanavljanje TOZD. Do istega dne je tudi čas za razpravo o osnutku samoupravnega sporazuma in čas za sprejem sklepov glede ustanavljanja TOZD.
3. Med 20. novembrom in 20. decembrom 1973 je z zakonom določen rok za vložitev ugovorov oziroma sprožitev ustavnega ali gospodarskega spora. V tem času bo potrebno opraviti še druge naloge in pripraviti samoupravne akte.
4. Med 20. decembrom in 31. decembrom 1973 bomo vložili zahtevek za vpis v sodni register.
Menim, da je treba posebej opozoriti na rokovnik, kajti vsaka zamuda bi imela za posledico, da do skrajnega roka — 31. decembra 1973 — ne bi mogli opraviti konstituiranja podjetja in vpisa v sodni register organizacij združenega dela.
Posebej opozarjam sodelavce, da je za veljavno sprejetje vseh sklepov potrebna absolutna večina vseh delavcev v delu delovne organizacije in ne samo večina na zboru prisotnih. Zato je potrebno, da se zborov delovnih ljudi udeleži zares vsak zaposleni.
JOŽE DOŠEN
Delavec naj odloča o sadovih tvojega dela. (Foto: R. Bačer)
VEZILO
Stran 3
Ljudje nismo samo »kadri«
Še marsikje ni premagana misel o neproduktivnosti vzgoje in izobraževanja, pa v isti sapi pravimo, da proizvodnja nujno potrebuje šolane in kvalificirane ljudi
V tovarni BETI že sedmo leto deluje poklicna tekstilna šola, v okviru katere pa se odvija širše izobraževanje, ki ni namenjeno le zaposlenim v tem kolektivu, ampak tudi delavcem
»Še bomo dali«
Veliko je takih, ki dajo kri. Nekaterim je to prešlo že v navado: ne morejo zamuditi „priložnosti'‘. Eni so dali kri že desetkrat, petnajstkrat in še večkrat. Štiri med njimi smo povprašali, kaj jih je privedlo do tega, da so se odločili dajati kri, zakaj dajejo kri in če bodo v bodoče še krvodajalci.
MILAN IVANETIČ: Prvič sem dal kri, ko sem bil pri vojakih. Zbirali so prostovoljce in nisem mogel odreči vabilu. Oglasil sem se, hotel sem poskusiti. S svojo krvjo bi rad pomagal drugim, pa tudi nikoli ne veš, kdaj boš tudi sam potreboval kri. Da. kri bom dajal, dokler bom zdrav in sposoben.
RUDI HRASTAR: Nesrečne okoliščine so hotele, da sem dobil transfuzijo, star šele šest let. Hvaležen sem tistim, ki so dali takrat kri zame! Pošteno je, da sem zdaj krvodajalec. To je moj dolg. Kri bom še naprej dajal, ker želim pomagati ljudem v nesreči.
SAVO VULETIČ: Bil sem vajenec v Novem Sadu. Tudi jaz sem se zaradi nesreče odločil, da bom krvodajalec. Kri dajem zato, ker s tem pomagam sočloveku v stiski. Odzval se bom akcijam Rdečega križa. Vedno!
MILAN KREMESEC: Hodil sem v srednjo šolo v Ljubljani, ko sem slišal za krvodajalsko akcijo. Pridružil sem se drugim prostovoljcem. Kri darujem, ker bi rad pomagal sočloveku v življenjski nevarnosti. Svojo kri bom dajal tudi v bodoče. STE VICA MEDEK ,
iz raznih belokranjskih podjetij.
Osnovni namen šole je izobraževati za poklic konfekcio-nar in pletilec. Razen tega je organizirano šolanje za odrasle, konfekcijsko tehnično in interno izobraževanje.
V skladu z načeli naše družbe bi morala vsaka delovna organizacija nuditi zaposlenim možnost dodatnega izobraževanja: tistim, ki nimajo kvalifikacije in drugim, ne glede na stopnjo že dosežene izobrazbe. Zakaj je to potrebno in zakaj poudarjamo izpopolnjevanje, menda ni treba posebej razlagati.
Naloga vzgoje je oblikovati in razviti individualnost človeka, kajti le od nje bo v pogojih nove produkcije odvisna usoda posameznika in družbe. Samoupravljanje in avtomatizacija nosita v sebi novo zgodovinsko kvaliteto, ki je doslej še ni bilo. Prav ti procesi pa zahtevajo visokokvalificirane neposredne proizvajalce.
Pri učnovzgojnem delu se vsi dobro zavedamo, da si morajo
Na seji centralnega delav-^	skega sveta BETI, ki je bila
£	10. oktobra, je bilo sklenje-
\	no:
. . . Pravilniku o javnem £	obveščanju v kolektivu se
^	doda nov člen, in sicer: de-
^	lavski svet ustanovi družbeni
^	organ upravljanja tovarniške-
^	ga glasila (izdajateljski svet).
^	V ta organ se voli sedem čla-
|	nov, od teh imenuje 2 člana
^	izvršni odbor SZDL Metlika,
^	2 člana imenuje delavski
|	svet podjetja, 1 člana OOZK
^	BETI, 1 člana sindikalna
^	podružnica BETI in 1 člana
^	mladinski aktiv BETI. Izda-
^	jateljski svet izvoli med člani
^	predsednika sveta. Predsed-
|	nik vodi seje sveta, in skrbi
^	za izvajanje programske poli-
^	tike in uresničevanje sklepov
^	seje. Za člana izdajateljskega
|	sveta tovarniškega glasila
^	imenuje delavski svet Maksa
£	Koležnika in Antona
|	Gašperiča.
.... Tehnični sektor mo-£	ra do 20. oktobra pripraviti
|	seznam delovnih mest s po-
^	sebnimi pogoji. Kot posebni
^	pogoji se smatrajo tisti, ki
utreti pot metode, ki kolikor mogoče pritegnejo učenca in razvijajo osebna nagnjenja in sposobnosti. Očitno je torej, da ni opravičila za pičli kos kruha, ki ga režemo naši vzgoji. Še marsikje ni premagana misel o neproduktivnosti vzgoje in izobraževanja. Ne gre za očitke, tudi ne gre za to, da bi plačevali posameznike po diplomah, ampak po vloženem delu.
Misel o vzgoji človeka je prisotna povsod. Človeka vzgojiti, da bo znal delati, je teže kot naučiti ga za dobro oceno. Vsak posameznik pa je več ali manj vzgojitelj, vzgojitelj svojih otrok, sotovarišev itd.
Učitelj je oblikoval svojo napredno podobo v revolucionarnem boju kot enak med enakimi sredi osnovnih plasti delavcev in kmetov. Učil jih je in se od njih sam učil. Ljudje zares nismo samo „kadri“ in to gotovo ne more biti vsa prihodnost mladih pokolenj, ki jih vodi pot v življenje skozi šolo. Tudi ta je del življenja.
DRAGICA NENADIČ
kvarno vplivajo na zdravje delavca.
.... Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov se dopolni z določilom glede izplačevanja dodatka na kvalifikacijo. Dodatek znaša 5 odst. na postavko za delovno mesto kvalificiranega delavca. Za določitev kvalifikacij, za katera določba velja, je zadolžena komisija za pripravo pravilnika.
.. . Pravilnik o delitvi dohodka in pravilnik o delitvi osebnih dohodkov veljata od
1.	oktobra 1973 dalje.
... Pograbni stroški za umrlega člana kolektiva se plačajo do višine njegovega mesečnega osebnega dohodka.
.. . Kadar je ostanek dohodka manjši, kot ga predvideva plan za mesec izplačila, bi morali izplačevati manjši osebni dohodek kot znašajo stoodstotne kalkulativne postavke. O tem odloča delavski svet.
... Vrstni red' vlaganj v osnovna sredstva v letu 1974 je naslednji:
-----------N
Vsak ima občutek, da se godi krivica le njemu. Že v osnovni šoli ga imajo učitelji na piki. Potem se spravi nadenj komisija za dodeljevanje štipendij. Vsi jih dobe, le on ne. Profesorji v srednji šoli ga mrzijo, dobiva nižje ocene, kot jih sicer zasluži. Prosi za službo, toda je ne dobi. Že ve, zakaj ne. Komisija za dodeljevanje stano-
Krivice
vanj njegove prošnje niti ne obravnava. Švrk v koš! Ves svet je proti njemu.
Občutek, da se nam godi krivica, imamo vsi. Za probleme in težave drugih smo gluhi. Pozdravljamo se skozi stekla avtomobilov, poznamo se po registrskih tablicah. Brzimo drug mimo drugega. To je edina krivica, ki si jo delamo!
T. G.
K____________________________>
1. sušilno razpenjalni stroj ž (3,900.000 din)
2. nabava 64 šivalnih stro- Ž jev (1,980.000 din)
3. nabava 13 okroglih ple-	^
tilnih strojev (7,240.000	Ž
din).	ž
. . . Naroči se dokončni	g
projekt za izgradnjo nove ši-	|
valnice v obratu Metlika. Ko	^
bodo na razpolago sredstva,	|
se začne gradnja ene tretjine	\
predvidenega objekta, v ka-	|
terega se bo preselila krojil-	^
nica.
... Naročili bomo projek-	^
te za gradnjo skladišča kemi-	|
kalij in skladišča za goriva.	^
. . . Analizo izostankov od	g
dela zaradi boleznin morajo	|
obravnavati vsi sveti OZD in	£
sprejeti ustrezne sklepe.
... Glede odločitve v zve-	£
zi s prodajo počitniškega do-	|
ma mora obrat družbene	^
preskrbe izdelati pregled	£
stroškov poslovanja za minu-	ž
lo obdobje od leta 1969 do	ž
1973.
... Naročili bomo pro-	^
jekt za gradnjo tovarniške	|
ambulante.
To so odločitve
I Kakšen bo zaslužek po novem !
Po javni razpravi in potrditvi delavskega sveta sta od 1. oktobra dalje v veljavi nova pravilnika o delitvi dohodka in osebnega dohodka - Gre za precejšnje spremembe, ki lahko močno vplivajo na višino zaslužka
Avgusta je bil predložen v razpravo osnutek prečiščenega besedila pravilnika o delitvi dohodka in osebnega dohodka. Javna razprava o merilih za delitev dohodka in osebnega dohodka se je pričela in končala v septembru 1973, osnutek obeh pravilnikov pa je bil obravnavan tudi v vseh organizacijah združenega dela. Oba pravilnika sta bila obravnavana še na samoupravnih organih in 10.
10.	1973 je delavski svet po celodnevni razpravi in dopolnitvah sprejel in potrdil oba samoupravna akta.
Dosedanja pravilnika so organi upravljanja sprejeli že v letu 1967 in sta veljala od 1. 12. 1967 do 30.9. 1973. V tem času so nastale znotraj podjetja, kakor tudi v samem sistemu poslovanja, razne spremembe. Dosedanja pravilnika sta bila že večkrat dopolnjevana s sklepi delavskih svetov. Spremembe kriterijev delitve dohodka in OD je narekovalo tudi gospodarsko gibanje v podjetju. O tem je razpravljal poslovni odbor na več sejah in sprejel sklep, da je treba pravilnika dopolniti in uzakoniti vse dosedanje spremembe. Za izvedbo te naloge je zadolžil posebno komisijo.
Med časom veljavnosti obeh pravilnikov je bil sprejet samoupravni sporazum za pletilsko-tehnološko skupino tekstilne industrije Slovenije. V tem letu
je bil sporazum delno spremenjen. Posamezne določbe tega sporazuma niso bile vsklajene z našima pravilnikoma. Vse to je vplivalo in nam narekovalo, da je potrebno sestaviti nova pravilnika in pri sestavi upoštevati vse spremembe.
Kaj prinašata nova pravilnika?
Pravilnik o delitvi dohodka določa, kako se deli ustvarjeni dohodek. Poudarek je na delitvi med osebnimi dohodki in skladi podjetja. V 5. členu je določeno, da se sredstva za osebne dohodke ugotavljajo ločeno po organizacijah združenega dela in sicer:
I. Proizvodne enote:
— krepirnica in volna
— snutkovna in rašel pletilni-
ca
— krožna pletilnica
— barvarna
— konfekcija Metlika
— konfekcija Črnomelj
— konfekcija Mirna peč
— konfekcija Dobova
II. Skupne službe
III. Obrat družbene preskrbe
IV. Izobraževalni center
V posebnem poglavju pravilnika je natančno opisano, kako se oblikujejo sredstva osebnih dohodkov posamezne organizacije združenega dela. V tem pravilniku je več poudarka na kvaliteti in režiji. Normativi kvalitete so poostreni in se zahteva več I. kvalitete. Od postavljenih normativov kvalitete je odvisen cenik del, ki je osnova za obračun mase osebnega dohodka, ki se razdeli med sodelavce. Predvidena je tudi omejitev režijskih delavcev. Kontrolo nad vsemi režijskimi delavci je prevzel poslovni odbor. V 21. členu je podan praktičen primer, kako se v proizvodni enoti izračuna masa OD in OD zaposlenih v tej enoti.
Pred izplačilom OD se masa OD korigira za vsa odstopanja pri kalu, odpadku, pri porabi utenzilij itd. Ti zneski niso majhni in lahko v določenih
primerih pride do odstopanja pri izplačilu tudi do 15 %. Zelo pomembno ugotavljanje kala v osnovni proizvodnji in odpadka v krojilnici. En odstotek letnega odpadka predstavlja polovico mesečnih dohodkov. Ugotovljeno in dokazano je, da je mogoče v našem podjetju znižati odpadek predvsem na račun boljše kvalitete, optimalne širine pletiva in z več pozornosti pri izbiri modelov in krojev.
Če bi vse to izpeljali, bi lahko na račun teh izboljšav povečali OD za pribl. 10 do 15 odst. Lahko računamo, da bodo določene novitete v pravilniku pozitivno vplivale na večji dohodek in vzporedno s tem tudi na višino OD. Če pa stvari ne bomo izboljšali in spremenili miselnost, da je uspeh ali neuspeh odvisen od vseh in vsakega posameznika, se nam lahko zgodi, da nam ti ukrepi zaradi negativnih rezultatov zmanjšujejo dohodek in v zvezi s tem tudi osebni dohodek. Vse je odvisno od dela, prizadevnosti in sposobnosti zaposlenih. Sprijazniti se bo treba z dejstvom, da brez uspešnega dela ni jela.
Nadalje pravilnik določa, kako ugotavljamo maso OD za režijske delavce v proizvodnji in v skupnih službah. Novost izplačila OD tem delavcem je v tem, da je masa OD skupnih služb odvisna od doseženega OD proizvodnih delavcev (70 odst) in realizacije (30 odst.), režijskim delavcem v proizvodnji pa od uspehov, ki smo jih že opisali za proizvodne delavce in
Franc Šetinc, direktor Miro Gošnik, obratovodja Božo Staroveški in drugi gostje si ogledujejo novo proizvodno halo v Dobovi (Foto: P. Riznič)
Naši so dobri
Ekipa BETI sodeluje v oddajah Spoznavajmo svet in domovino. Tekmovanje neposredno prenaša radio Ljubljana vsako drugo soboto ob 20. uri. V naši ekipi so: Jožica Tižak, Anica Jambrošič, Marjanca Bele, Cveta Jagodič in Nikica La-lič. V oddajah postavljajo vprašanja, ki zahteva]o precej razgledanosti. Naši predstavniki se še kar dobro držijo.
Dobro obveščeni občani — dobri samoupravljavci!
plačana v roku 90 dni, trgovski potniki ne dobijo nobenega plačila. Upamo, da se bodo tudi na tem področju stvari premaknile na boljše in bomo pospešili izterjavo dolžnikov, predvsem tistih, ki so starejši nad 90 dni.
V pravilnik o delitvi OD je vnešenih nekoliko manj novo-
od faktorja K2. Faktor K2 pomeni dodatek na doseganje norm in sicer pribl. 50 odst. poprečnega doseganja vseh norm v obratu. Iz tega sledi: kolikor nižji bodo OD proizvodnih delavcev in če ne bo dosežena planirana realizacija, bodo v tem sorazmerju nižji OD vseh zaposlenih v skupnih službah ali obratno. Pri vsem tem je zelo važen tudi letni oz. tro-mesečni plan. Vsi ti faktorji drastično vplivajo na višino izplačila OD.
Že več kot leto dni razpravljamo na vseh sestankih o znižanju zalog, toda uspeha ni bilo. Ker se z lepimi besedami stvari niso izboljšale, so z določili 24. in 25. člena pravilnika določeni ukrepi in izplačila nekaterih delovnih mest odvisna od vezave zalog. To so predvsem delovna mesta tehničnega in komercialnega sektorja, ki lahko vplivajo na stanje zalog. Potrjeni so že normativi, za odstopanja pa se korigirajo izplačila delavcev na delovnih mestih, ki so v pravilniku posebej navedena.
Novost dopolnjenega pravilnika je tudi v tem, da je višina OD trgovskih zastopnikov odvisna poleg dosežene realizacije še od stanja dolžnikov. Od osnove (realizacije) se odštejejo vse terjatve nad 90 dni; to pomeni, da od tistega dela prodaje, ki ni
Tatjana Gros si je z zanimanje ogledala našo modno revijo. Všeč soji bile predvsem bluzice iz diolen kolvere in polsatena. Tudi nad nekaterimi kopalkami se je navdušila. Pevka je obljubila, da bo imela decembra \ Metliki koncert, prepevala pa bo tudi na košarkarskem plesu, ki bo spomladi.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi očeta Daniela Pezdirca se lepo zahvaljujem tovarni Beti in sodelavcem za podarjene vence in tolažilne besede.
ZVONKO PEZDIRC
Tovarnizmi !
■
■
■
■
■
■
- Delo je ustvarilo člove- j ka. Delo ga bo pokopalo.
S
:
_ _ _ _ _	■
■■■■■■■■
- Delu čast in oblast, j Oblast smo mu dali. Kaj pa • čast?
----------
■
- Lahko je v petsobnem ] stanovanju razmišljati o eno- \ sobnih stanovanjih, ki jih ni. ■
________	■
■■■■■■■■
:
■
- Narod si bo pisal sodbo : sam. Seveda, če bo pisemn. j
TONI GAŠPERIČ | ■ ■
i
IHIIIIIIBIIIIIIIBHIIIIIIIIIIIIIIIVIIIMI
Sprejem mladih v Zvezo komunistov. Posnetek je bil narejen že pred meseci in škoda je, da zadnje čase naš fotoreporter nima priložnosti slikati kaj podobnega. (Foto: Pavle Riznič)
sti. Ta pravilnik smo vskladili in prilagodili že sprejtim sklepom organov upravljanja. Enotno je določeno nadomestilo za prevoženi kilometer z osebnim avtomobilom na 0,90 din (prej 0,90 in 0,80 din). Izplačilo dnevnic in stroškov za prenočevanje se je vskladilo s samoupravnim sporazumom.
Po sklepu seje DS so limitirana vsa izplačila OD ne glede na rezultate poslovanja in sicer tako, da višina teh ne more preseči:
— za delavce v proizvodnji 10 odst. doseženih obračunanih OD po individualnem obračunu;
— za vse režijske delavce je lahko količnik stimulacije največ 15 odstotkov;
— delavcem v neposredni proizvodnji, kjer ni individualnih norm, pa stimulacija ne more presegati 20 odst. OD.
Če bo realizacija manjša, bo to vsekakor vplivalo na izplačilo OD. V pravilniku je tudi določena novost, da se plačajo pogrebni stroški za umrlega člana kolektiva v višini njegovega poprečnega mesečnega osebnega dohodka. Oba pravilnika se uporabljata od 1. 10. 1973 dalje.
Kakor vidimo, je veliko spremenjenega in vse zadeve so napeljane v korist boljšega gospodarjenja in večanja OD zaposlenih. Noben pravilnik ali akt podjetja pa ne more biti tako dober, da bi zagotavljal, ne glede na rezultate, uspešno delitev in večanje osebnih dohodkov. Zavedati se je treba, da je potrebno najprej ustvariti in šele nato deliti! Pogoji so dani, sedaj pa je odvisno od vseh zaposlenih, kakšen kos kruha bomo imeli v bodoče.
JOŽE JANKOVIČ
Stran 6
VEZILO
V
Danes ti meni, jutri jaz tebi
Krvodajalske akcije, kije bila te dni v Metliki, se je udeležilo 83 članov našega kolektiva. V
GLEDALIŠKO
GOSTOVANJE
2.	decembra bo gostovalo v Metliki Mestno gledališče ljubljansko s komedijo „ Težave gospe WaronoveS to igro začenja temeljna kulturna skupnost gostovalno sezono 1973/74. Od decembra do maja si boste lahko ogledali sedem dramskih del. Poleg Mestnega gledališča ljubljanskega bodo gostovala še: Celjsko gledališče, Tržaško narodno gledališče in Mladinsko gledališče. Razen tega bo še nekaj glasbenih prireditev.
imenu komisije za krvodajalstvo pri občinskem odboru RK se vsem krvodajalcem najepše zahvaljujemo za humanost. Predsednik te komisije je doktor Tone Šuklje. Zahvalo so poslali tudi: odbor RK Beti, samoupravni organi podjetja ter vodstvo naše delovne organizacije. Vsi poudarjajo, da so nadvse zadovoljni s tako velikim odzivom.
Kri so dali (številka ob priimku pomeni kolikokrat):
Edvard Čemas 3, Anica Kočevar 4, Niko Mušič 7, Tone Matjašič 5, Ivanka Malešič 2, Anica Križan 2, Dušan Vukši-nič 5, Nada Jakljevič 1, Ivan Kralj 6, Boža Marentič 3, Marica Majerle 1, Jože Plesec 1, Jelka Sajatovič 2, Mirjana Vrli-nič 1, Rudi Hrastar 15, Anton Bohte 9, Ivan Brus 6, Marija Lebar 1, Jožefa Mužar 1, Slavo Ivičič 1, Marija Bede 1, Milena
Žele 3 Zvone Radkovič 10, Anton Stefanič 3, Nada Plut 4, Jože Štrucelj 1, Marjanca Bele 3, Mirjana Štrucelj 2, Marija Su-dac 3, Miloš Omerze] 8, Milan Ivanetič 17, Marija Štubljar 5, Jože Nemanič 13, Savo Vuletič 12, Martin Plesec 9, Baharija Gutič 2, Albina Kambič 4, Martina Kostelec 4, Martin Bajuk 2,
/------------------------- N
GREMO V KARLOVAC
Metliška mladina bo 17. novembra vrnila obisk Kar-lovčanom. Okrog 120 mladincev si bo ogledalo mesto, pomerili pa se bodo v košarki, kegljanju, namiznem tenisu in šahu. S predstavniki družbenopolitičnih organizacij se bodo pogovarjali o mladinskem delu in nadaljnjem sodelovanju.
Katica Gršič 1, Vida Šuklje 2, Jože Nemanič 1, Rezka Vardi-jan 10, Marija Črnič 1;
Jožica Cigič 5, Jože Bajuk 6, Milan Kremesec 11, Ana Kerin 1, Ranka Ilič 2, Ivan Štefanič 5, Duška Guštin 7, Blagoje To-šeski 5, Anton Štarešinič 1, Jože Starešinič 1, Anton Milek 4, Jernej Črnugelj 13, Anica Guštin 1, Stane Gašperič 1, Marija Plut 1, Anica Vivoda 7, Anton Zbil 7, Fanika Šegina 8, Marija Pezdirc 1, Bojan Cimerman 3, Ana Zvonkovič 3, Jožica Gerkšič 2, Jože Zvonkovič 3, Bojan Planinc 1, Miljenko Nenadič 7, Rezka Šoštarič 7, Jože Hozjan 6, Josip Prislac 2, Jože Matkovič 3, Ivan Kapušin 1, Lojzka Trstenjak 6, Matija Jarnevič 6, Ivanka Kočevar 3, Jože Gerkšič 2, Danica Razumič 1, Nada Fir 3, Ivan Kure 2, Martina Kočevar 6 in Zorica Lukarič 1.
Triinosemdeset članov kolektiva BETI je ob nedavni krvodajalski akciji darovalo svojo kri. Hvala jim! (Foto: P. Riznič)
VEZILO
Štren 7
ZA MAMICO IN HČERKO
Z modne revije za kupce
Vroče poletje je še zelo daleč, toda Katja že kaže kopalke „Holidej“, ki imajo krilce in jih bomo srečevali na plažah leta
1974.	Kopalke so narejene iz uvožene lycre v najnovejšem dosežku tiska. Ni čudno, da vzbujajo pozornost.
Tekst: Toni Gašperič Foto: P. Riznič
Jasminka in Roman sta naša dva mala manekena. Hitro sta se znašla med reflektorji in pred radovednimi ter kritičnimi očmi. Jasminka in Roman prikazujeta kupcem hlačke, pulije, trenirke, kombineže in kopalke.
r
To so naši fantje skupaj z ekipo Olimpije. Pavle Riznič jih je ujel na Pungartu, kjer je bilo slišati že uro pred začetkom tekme zavijanje ročnih siren, tuljenje trobent in človeških grl. Košarka je v Metliki šport številka 1 s črtico! Trener Pšeničnik je napravil iz naših košarkarjev ekipo in pol in Metličani so ponosni nanje.
BETI : Industromontaža
Kronika
Na novo so se zaposlili v obratu Metlika: Amalija Peterlin, Bosiljka Miličinovič, Alojzija Plesac, Zora Zagorac, Dragica Matešič, Terezija Priselac, Ana Ladika, Ana Gršič, Dragica Hrastov, Roza Čoraga, Dragica Hajko, Ljubica Reščan, Emilija Cvijak, Jelena Šekerovič. Odšli so: Amalija Fartek, Jože Plesec, Marija Beček, Anton Slane, Martina Badovinac, Rozalija Planinc in Danica Zmaič.
Iz obrata v Ljubljani je odšla Vera Zupanc, iz Mirne peči pa Štefka Červan.
97 (46:38)
Paleka (Zadar) in Srdoč (Rije-ka).
Beti: Kosovac 4, Davtovič 9,
Vergot 4, Prevalšek 1, Lalič 8,
Rožič 6, Medek 23, Arbutina 2,
Popovič 4.
Industromontaža: Basin 13,
Kauzlarič 15, Mazič 2, Valek 17, Kavedjija 3, Marelja 12,
Mandič 12.
Z uvrstitvijo med šestnajst najboljših ekip v pokalu Jugoslavije so igralci Beti dosegli svoj največji uspeh. Žreb je določil, da se srečajo z Industro-montažo iz Zagreba, ki ima v ekipi nekaj znanih in odličnih igralcev, kot so: Basin, Valek,
Kavedjija.
V prvem polčasu so fantje Beti odlično zaigrali, saj so vodili ves čas z dvema do osmimi točkami prednosti. Trener gostov je bil presenečen nad odlično igro Metličanov ter je s čestim menjavanjem igralcev skušal zmanjšati rezultat, toda Belokranjci se niso dali ugnati.
V drugem polčasu so pričeli Zagrebčani s hitrim presingom.
Igralci Beti niso mogli tega vzdržati, zato so Hrvatje visoko in zasluženo zmagali. Igralcem Beti lahko le čestitamo, saj so se srčno borili.
ZAHVALA
Ob žalostni in nenadomestljivi izgubi naše mame in stare mame
NEŽE RENKO
iz Kloštra pri Gradcu
se iskreno zahvaljujem sindikatu podružnice BETI Črnomelj, sodelavkam za podarjeno cvetje in sočustvovanje v težkih trenutkih.
Žalujoča hčerka IVANKA VIPAVEC
Uspešen konec
Sodnika sta sodila slabo, ne-emišljeno in živčno, toda nju-> sojenje ni vplivalo na končni zultat.
STEVICA MEDEK
S tekmo Industromontaža Beti se je končala, in to uspešno, letošnja košarkarska sezona. Zadovoljni so vsi, najbolj pa seveda igralci, saj je tekma z Industromontažo v osmini Jugo pokala zares uspeh, s tekmo z Olimpijo pa so igralci Beti dosegli drugo mesto v Sloveniji.
Fantje so v dveh letih, kar vestno vadijo, dosegli dve prvi mesti: leta 1972 so bili prvi v II. center ligi, letos pa prvi v 1. b slovenski ligi. Metličani — stari in mladi - so veseli takšnih uspehov, žele pa si jih tudi v bodoče. Igralci ne obljubljajo preveč, ker se zavedajo, da bo tekmovanje v 1. a slovenski ligi naporno, težko in zahtevno, obljubljajo pa športno in borbeno igro.
Trener Anton Pšeničnik je brez dvoma najzaslužnejši mož za uspehe. Ne smemo pa pozabiti na prvo peterko, ki je nosila največje breme: Lalič, Davtovič, Arbutina, Rožič in Medek. Seveda moramo pohvaliti tudi vse druge: Popoviča, Prevalška, Mileka, Kosovca, Željka Vergo-ta in mladince Gršiča in Jankoviča.
V tekmovanju v l.b ligi so fantje Beti dosegli še nekatere uspehe. Tako je bil metliška
trinajstica Medek najboljši strelec prvenstva s 461 koši, Davtovič pa je bil s 429 koši drugi. Tretji po zadetkih je Resman (Ježica) s 427 koši, sledijo Bal-derman (Kroj) s 404 zadetki ter Murko (Zarja) s 350. Arbutina je šestnajsti, Lalič pa dvajseti. Naj omenimo še to, da je Medek dosegel v eni tekmi 57 košev, kar je slovenski rekord.
Moramo priznati, da so košarkarji Beti daleč prišli. Ostane nam le še, da jim zaželimo tudi v bodoče kar največ uspehov.
STEVICA MEDEK
Ureja uredniški odbor: Branko Brine, Milan Dragi-šič, Silva Dular, Mirko Jelenič, Jurij Matekovič, Stane Mrvar, inž. Franc Oletič, dipl. inž. Ružiča Škof, Mira Vrlinič. Glavni in odgovorni urednik: Toni Gašperič; tehnična urednica: Ria Bačer.
Izdaja Belokranjska trikotažna industrija Metlika. VE-ZILO izhaja enkrat na mesec v 1500 izvodih. Stavek, filmi in prelom — Dolenjski list, tiska KNJIGOTISK Novo /nesto.
61:
Beti je odigrala tekmo v osnovni šoli Bršlin. Gledalcev se je zbralo okrog 200. Sodila sta
Najboljši strelec prvenstva l.b slovenske lige je Stevica Medek. Je pa tudi nosilec značke največ danih košev v tekmi. S 57 koši je slovenski prvak. (Foto: B. Kopinič)