5V OĆi 3ra xx* Ijen io ri1 sp 3d* 3Sti ki ijen rd 385 , v L ni'p rna sre rež se vri i ki jaf slo« znil etn rej |arj sči sve i A GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA LETO IX ŠTEVILKA 80 OKTOBER 1981 PO SEJI OBČINSKE KONFERENCE ZKS VRHNIKA Stališča in sklepi so čas akcije je pred nami V sedanjih zaostrenih gospodarskih družbenih razmerah ni časa za pojavljanje starih ugotovitev o tem, kako 1 občini šepamo na tem ali onem področju gospodarjenja ali samouprav-lanja. Razmere se morajo spremeniti Ja bolje. Sedaj je čas za akcijo, za konkretno ravnanje in uresničevanje dogovorjenih sklepov, čas za stabilizacijsko ravnanje v vsaki delovni skupini v ftlruženem delu in v drugih dejavnostih. Komunisti morajo biti na tem po-iv "fočju v prvih vrstah borbe za stabilizacijo, najprej morajo zaostriti delovno disciplino v svojih vrstah in z lastnim zgledom potrjevati pripadnost avantgardi delavskega razreda. Tako bi Phko zelo na kratko povzeli razpravo Ja minuli seji občinske konference 'KS Vrhnika, kjer so razpravljali o uresničevanju sklepov programsko volilne konference in o aktualnih družbenopolitičnih razmerah v občini. Kritično so ugotavljali, da aktivnost komunistov, osnovnih organizacij, kakor tudi Očinske konference in njenih organov v tedanjem trenutku ni najboljša. Slišati je bilo mnenja, da se ne zavedamo resnosti iiedl tedanjega ekonomskega položaja, da se isa Prepočasi spreminja odnos do nalog, ki •m Srno si jih zastavili v zvezi z gospodarsko stabilizacijo in zato tudi ni čutili izrazitejših k,jjj! 'n trajnejših aktivnosti vseh družbenopoli-ftei tirnih organizacij. Pri tem je najbrž res, da 16 marsikaj, kot je poudarilo nekaj delegatov iz gospodarskih organizacij odvisno 'udi od mnogih drugih dejavnikov tako v republiki kot federaciji. Vendar je vsaka družbena in samoupravna celica kot del naše družbe odgovorna za njeno trajno ekonomsko in politično stabilnost in njen nadaljnji razvoj. Tudi komunisti v naši občini poudarjajo to odgovornost, tudi v programske usmeritve so jasno zapisali, da mora biti stalna naloga v vseh osnovnih organizacijah in v organih ZK, da sprotno ocenjujejo tako družbenopolitične kot tudi ekonomske razmere. To v nekaterih okoljih stalno delajo in se spopadajo z vsemi negativnimi pojavi, ki so zlasti v nasprotju s politiko gospodarske stabilizacije in seveda tudi ustrezno ravnajo. Tako pa še ni povsod. Sprejet je bil jasen sklep, da morajo komunisti v izvršnem svetu in ISS ob sodelovanju komunistov v OZD in KS zagotoviti, da bo v najkrajšem času izdelana ocena stanja pogojev in možnosti gospodarstva in druženih dejavnosti v sedanjih in prihodnjih razmerah gospodarske stabilizacije. Pri tem pa je treba še posebej oceniti realnost srednjeročnih planskih prizadevanj. Ob kritičnih ugotovitvah in ocenah o nezadostnem in neustreznem delovanju komunistov v posameznih okoljih so si bili delegati povsem enotni, da je nujno takoj speljati temeljite obravnave v vseh prizadetih osnovnih organizacijah in sprejeti ustrezne sklepe in ukrepe za povečano aktivnost posameznih članov, osnovnih organizacij in ZK v občini kot celoti. Med drugim je občinska konferenca podprla stališče komiteja in sprejela pobudo družbe- nega pravobranilca samoupravljanja Vrhnika kot pristojnega organa družbenega nadzora za uvedbo začasnega ukrepa družbenega varstva v Komunalnem podjetju kot možnost, da se vsestransko poručijo razmere v Komunalnem podjetju in v komunalnem gospodarstvu kot celoti in ugotovi odgovornost. Do vseh teh vprašanj imajo komunisti opredeljen odnos, v žarišču boja pa morajo biti pri uresničevanju novih družbenoekonomskih odnosov, za večjo produktivnost dela in za poglabljanje samoupravljanja. Le dejanja so dokaz zrelosti in sposobnosti komunistov v vseh družbenih okoljih, le njihov izostren razredni posluh ob ocenjevanju posameznih pojavov, pravičnega od nepravičnega, samoupravnega od nesamoupravnega pa zagotovilo, da bo njihova beseda, ki mora sloneti na moči argumentov v samoupravnih okoljih kaj veljala. In predvsem več veljala! Zategadelj zasedanje občinske konference ne zveni kot manifestacija, temveč je bil dejansko delovni dogovor komunistov, usklajevanje stališč in mnenj in oblikovanje akcije. Na tej konferenci je bilo navrženih še mnogo tem o katerih bodo člani konference morali spregovoriti, kajti sedanji čas poleg discipline na delovnem mestu zahteva tudi disciplinirano in organizirano uresničevanje partijskih sklepov in stališč drugih družbenopolitičnih organizacij. Sedaj, ko so v vseh osnovnih organizacijah prebrali sklepe 21. seje CK ZKJ jih ne smemo odložiti, zapreti v predal miznic, temveč jih soočiti z razmerami v lastnem samoupravnem in življenjskem okolju, povzeti zaključke za svoje okolje in v skladu z 11. sklepom CK ZKJ o odgovornosti tudi delati. Prva šola v Borovnici je bila zgrajena 1876. leta in je po velikosti predstavljala eno tretjino sedanjega starega objekta. Druga tretjina je bila zgrajena 1925. leta, ko so potrebe zahtevale novo širitev. Nadaljnji hitri razvoj Borovnice je ponovno zahteval večjo osnovno šolo, zato je bila leta 1960 še dozidana. Venda še niso bili rešeni vsi prostorski problemi. Novo zgrajeni prizidek, ki meri 3430 kv. m uporabnih površin, pa bo za dolgo nudil ustrezne pogoje za normalno vzgojo in izobraževanje; celo več: dane so možnosti za prehod na celodnevno šolo že v prihodnjem šolskem letu. Na fotografiji: predsednik občinske skupščine Vladimir Mejač odpira nov šolski objekt. ODPRTA NOVA ŠOLA V BOROVNICI Možnosti za celodnevno šolo Vzgoja in izobraževanje sta eno najpomembnejših področij družbenega življenja. Današnja stopnja družbenega razvoja zahteva izobraženost delovnih ljudi in občanov. Ravno vzgoja in izobraževanje sta nepogrešljivi sili v nadaljnjem razvoju družbenoekonomskih odnosov in ekonomske rasti kot podlaga za hitrejši in stabilnejši razvoj naše družbe. Tega pomena so se zavedli vsi našli občani in uspešno združevali denar, s katerim smo rešili najbolj pereča vprašanja na področju vzgoje in izobraževanja v občini. Rezultati vseh delovnih ljudi in občanov so vidni. Zadnjo soboto v septembru je bil velik praznik za krajane Borovnice. Slovesno je bil odprt nov prizidek k osnovni šoli. Ne smemo pa prezreti tudi ostalih že zgrajenih šolskih in vzgojno-var-stvenih objektov v občini: prizidek k Cankarjevi šoli, vrtec v Dragomeru, na Bregu, prizidek k vrtcu na Vrhniki, obnovitev prostorov vrtca na Hribu in na Tržaški cesti na Vrhniki, v novem hramu učenosti so tudi že otroci iz Dragomera in Loga, kjer bo uradna otvoritev šole ob dnevu republike. Naš pisatelj Karel Grabelj-šek-Gaber je 18. oktobra praznoval petinsedemdeseti rojstni dan. Kako bi mu mladi in pionirji lahko najiskreneje čestitali, kot tako, da so ga povabili medse v Cankarjevo knjižnico, da jim pove še kakšno partizansko zgodbo. Z zanimanjem, tako kot z zanimanjem berejo njegove knjige, so mu prisluhniti. Zaželeli so mu, da bi še dolgo ustvarjal in napisal veliko knjig. Tem željam in čestitkam občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij se pridružuje tudi uredništvo. Ob tej priliki so v Cankarjevi knjižnici pripravili razstavo njegovih del in predstavili dve njegovi knjigi, ki sta izšli v ponatisu pred kratkim: Partizanski obrazi in Hude preizkušnje. NA VRHNIKI Podaljšana proga primestnega prometa l^nčna avtobusna postaja primestnega prometa Uli tiniki se bo, kot kaže, že konec oktobra prema-M*a dobra dva kilometra naprej. Končna postaja y*a Voljčevi cesti pri garažah. in^fcsno postajališče bo tudi pred domom JLA, da bo °Ki krajanom Lošce, Klisa in Gradišča, naslednje po- 1^.. _;__. Letos so v Pamečah odkrili rtornenlk narodnemu heroju jHacu Voljču-Fricu. Tedaj so te s predstavniki KS Vrhnika JTOovorili za medsebojno so-^iovanje. Sredi oktobra so se na Vrhniki, si izmenjali Iz-*u*nje in se dogovorili za nadaljnje sodelovanje. Skupaj so J" ogledali tudi kasarno Ignaca •JUJča-Frica ter njegovo platno hišo, kjer so jih sorodniki narodnega heroja lepo 'Prejeli. Predstavniki KS Pajace—Troblje pri Slovenj gradcu so jim poklonili album {Jjtografij z odkritja spomenl- stajališče pa bo na Tržaški cesti pri Mantovi. Sedanja avtobusna postaja na Jelovškovi pred tržnico tako ne bo več potrebna in bo ukinjena. Povedati še velja, da je bila opravljena že poskusna vožnja. O tej rešitvi primestnega avtobusnega prometa je razpravljal tudi svet KS Vrhnika in z njo soglašal. v VOLILNO PROGRAMSKA KONFERENCA OK ZSMS — NOVO VODSTVO Mlad človek se mora angažirati Mladi so na volilno-pro-gramski konferenci v začetku oktobra izvolili novo vodstvo občinske konference ZSMS. Za predsednika so izvolili Antona Pečarja, za sekretarko pa Mileno škulj. Pregledali so delo predsedstva in organov OK ZSMS v preteklem enoletnem mandatnem obdobju in sprejeli program Anton Pečar z Vrhnike, rojen 1958, diplomiran inženir lesarstva, zaposlen v DO LIKO Vrhnika, je dolgoletni aktivni član 00 ZSMS Vrhnika, v mandatnem obdobju 1978 — 80 je opravljal funkcijo predsednika osnovne organizacije. V letu 1978 je bil izvoljen v predsedstvo OK ZSMS Vrhnika. V predsedstvu je opravljal funkcijo sekretarja KMKS, predsednika centra za klubsko dejavnost In predsednika komisije za obujanje revolucionarnih tradicij. dela, ki je nadaljevanje že nekajletnega dobro zastavljenega dela. V oceni so si bili mladi enotni, da so vse akcije izvedli dokaj uspešno in da najbolj pereči problemi v mladinski organizaciji niso akcijske narave. Dejstvo namreč je, da so vse akcije izvedli predvsem zaradi odziva in pripravljenosti za sodelovanje osnovnih organizacij, so ugotavljali. Ni jim pa povsem uspelo preseči sedanjega in najti poti k večji angažiranosti ZSMS v reševanju vseh problemov in težav, ki tarejo mladega človeka. Tu so poudarili predvsem zaposlovanje, štipendiranje in stanovanjsko problematiko mladih. Poudarjali pa so, da se bodo v prihodnje morali še bolj vključiti v akcijo za ustalitev gospodarstva, več angažirati pri krepitvi političnega sistema, ljudske obrambe in družbene samozaščite ter realizaciji zakona o usmerjenem izobraževanju. Ravno zato bo potrebna večja demokratizacija dela, večja odprtost in nove oblike dela v določenih okoljih. Še posebno pozornost bodo posvetili vključevanju osnovnošolske mladine in mladih delavcev v občinski konferenco. Izpostavili so problem zaposlovanja, ki so ga letos sicer intenzivno obravnavali. Obsodili so težnje, ki so se ponekod pojavile, da bi vzroke za naraščajočo brezposelnost iskali v izkoriščanju ugodnosti, ki jih prinaša status nezaposlene osebe z raznimi materialnimi podporami. Pri obravnavanju tega družbenega problema so nasprotovali podcenjevanju obsega brezposelno- sti. Menili so, da je potrebno posebej ostro nastopiti proti stališču, češ, da število brezposelnih ni zaskrbljujoče in da je nek »normalen odstotek«, ki je značilen za vse ekonomije. V občini ta problem sicer ni pereč. Vendar je polovica iskalcev zaposlitve tistih, ki prvič iščejo delo, zato je potrebna vsa resnost pri reševanju brezposelnosti. Milena Škulj iz Brezovice pri Borovnici, rojana 1961, medicinska sestra, je dolgoletna mladinska aktivistka. V 00 ZSMS Brezovica pri Borovnici je opravljala funkcijo sekretarja osnovne organizacije in člana predsedstva KMKS pri OK ZSMS Vrhnika. Leta 1980 je bila izvoljena v predsedstvo OK ZSMS, kjer je opravljala funkcijo predsednika KO DO-D. Leta 1979 se je udeležila zvezne MLA Črna gora, na zvezni MDA Posočje 80 pa je bila komandantka brigade »Ivan Cankar«. Mladinska politična šola — IG 81 Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije je organizirala Mladinsko politično šolo od 16. —18. oktobra v Domu obrambne vzgoje na Igu. Prisotnost osnovnih organizacij iz krajevnih skupnosti In organizacij združenega dela ni bila najboljša, čeprav so bila predavanja zanimiva, predavatelji pa so bili vidni družbenopolitični delavci iz občine in s Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Poslušali so predavanja o vzrokih za nastanek sedanjih težavnih razmer v gospodarstvu in o možnostih sanacije razmer, govorili o položaju organizacij združenega dela v občini, o sedanjih gospodarskih razmerah, o odnosih med verskimi skupnostmi in samoupravno družbo, o družbenih organizacijah In društvih v krajevni skupnosti in o povezovanju z OO ZSMS. Seznanili so se z zaostrenim mednarodnim gospodarskim in političnim položajem z delovanjem krajevne samouprave v občini in z možnostmi uveljavljanja interesov ZSMS znotraj tega sistema, z ak~ tulanimi nalogami ZSMS v republiki, občini, TOZD, krajevni skupnosti ter v družbeni organizacijah in društvih. Žal pa so na tej politični šoli ugotovili, da obljube vedno le ne držijo, da ljudje niso »mož besede« in da se niti ne opravičijo za morebitno odsotnost. Tako so ZTKO, ZKO in ŠD Partizan izpustili še eno priložnost, da se z mladimi iz cele občine dogovorijo o nadaljnjem sodelovanju, ki bi obojim zelo koristilo. Na tej politični šoli so poskušali z novim načinom dela — s pogovorom za okroglo mizo — in ugotovili, da je to dobra oblika dela, zato bodo s tem še nadaljevali. Tako zasnovan in izpeljan program idejno-političnega izobraževanja seveda ni namenjen samemu sebi, temveč predvsem akcijam vseh mladih v občini. Pri tem pa že lahko opozorimo, da je cilj tega usposabljanja v tem, da pridobljeno znanje utrjujejo s samoizobraževanjem in z vzpodbudnim delom v svoji osnovni organizaciji. M. Š„ A. M. Delegati odločno za ukrep družbenega varstva v Komunalnem podjetju Delegati občinske skupščine so se na sejah vseh treh zborov (družbenopolitični zbor je bil 28. oktobra, skupna seja zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela pa 29. oktobra) odločili, da se v Komunalnem podjetju Vrhnika uvede začasni ukrep družbenega varstva, ki ga je predlagal družbeni pravobranilec samoupravljanja za Vrhniko in Logatec in ga podprle tudi vse družbenopolitične organizacije. Ta predlog so delegati na družbenopolitičnem zboru po burni razpravi sprejeli enoglasno, na sejah obeh zborov pa z veliko večino. Zbori občinske skupščine so namreč že lani spomladi ob obravnavi letnega poročila o delu Komunalnega podjetja ugotavljali, da Komunalno podjetje zavlačuje z realizacijo investicijskih del in tudi posumili v realnost višine stroškov, Tedaj so sprejeli sklep, da je potrebno takoj strokovno in finančno pregledati vse investicije, ki jih je izvajalo Komunalno podjetje v zadnjih dveh letih. Ta naloga pa dalj časa ni bila izvršena in ker komunalno podjetje in SKIS nista našla skupnega jezika glede vrednosti opravljenih del se je IO skupščine SKIS januarja letos odločil za 5-člansko kolovdacijsko komisijo za pregled in obračun izvršenih del. V komisiji sta sodelovala tudi najodgovornejša delavca Komunalnega podjetja, ki sta poleg ostalih 3 članov komisije zapisnik tudi podpisala, vendar sedaj Komunalno po- djetje oporeka pristojnosti te komisije. Kaj je ta komisija ugotovila? V glavnem to, da je bilo zaračunano več kot pa je bilo dejansko opravljenega dela — če se ne spuščamo v številke, kar kot so poudarili delegati in tudi na organih družbenopolitičnih organizacij, ko so obravnavali predlog za ukrep družbenega varstva je bilo to često poudarjeno, da niti ni pomembno kolikšna je ta številka, pomembno je, da je bilo res preveč zaračunano. Videti pa je, da je šlo za okrog 700 starih milijonov. Najbrž bo držalo, če so se tudi delegati tako odločili, da Komunalno podjetje v svoji obširni obrazložitvi zoper predlog, ki so ga prejeli tudi delegati ni natančno pojasnilo vzrokov za tako ravnanje in na zadovoljiv in utemeljen način ne oporeka ugotovitvam družbenega pravobranilca samoupravljanja, ki so bila osnova Koordinacijski odbor za usmerjanje mladih v vojaške in obrambne poklice je učencem naših osnovnih šol skupaj z vrhniškim garnizonom organiziral ogled kasarne. Starešine in vojaki so jih seznanili z vojaškim poklicem in s sodobno vojaško tehniko. za njihovo odločitev. Pravobranilec pa je v utemeljitvi omenjal še več poskusov preveč zaračunavanja, pri katerih so komunalci popustili. Precejšnja kritika je bila izrečena, ne samo na seji skupščine, temveč tudi na sejah družbenopolitičnih organizacij na račun nadzornih organov pri izvajanju del, ker niso pravočasno ukrepali oziroma vzpodbudili tekoče reševanje zadev. Vendar to še ne pomeni, kot je dejal pravobranilec, da so potem lahko zaračunavali kolikor so hoteli in je to prešlo že kar v stalno prakso. Na seji družbenopolitičnega zbora pa je bilo še posebej poudarjeno, da je zavoljo zaostrene politike investiranja in omejevanja investicij možno pričakovati pomanjkanje dela in neizkoriščenost razpoložljivosti Komunalnega podjetja, zaradi česar je še posebej pomembno, da vsa nastala vprašanja kar najhitreje razrešimo in ustvarimo pogoje za nemoteno poslovanje in delo v Komunalnem podjetju. Pravobranilec je med drugim v utemeljitvi ugotavljal tudi motnje v samoupravnih o-lnosih. Tudi komisija za družbeni nadzor je ugotavljala, da je Komunalno podjetje s svojim ravnanjem povzročalo stalno negodovanje in nezadovoljstvo občanov zaradi (ne)oprav-Ijanja in zaračunavanja storitev. Ravno tako so naletele na gluha ušesa zahteva izvršnega svetg, da ugotovijo odgovornost posameznikov za nastalo stanje. Tako pobudo je dal tudi občinski sindikalni svet pa tudi ni naletela na plodna tla v družbenopolitičnih organizacijah v podjetju. Trdili so, da je pri njih vse v redu. Pa kaže da le ni bilo. Vsaj po odločitvi delegatov sodeč ne, kajti osvojili so poleg začasnega ukrepa družbenega varstva z odstavitvijo individualnega poslovodnega organa tudi potrebo po omejitvi nekaterih samoupravnih pravic delavcev. Vsi trije zbori so imenovali tudi začasno kolegijski poslovodni organ katerega predsednik je Alojz Saje, člana pa Rajko Harisch in Peter Pet-kovšek. Je požarna varnost dobra? Predzadnji teden v oktobru je bil namenjen požarni varnosti. Kot je že običaj, ne bo odveč, če še enkrat pogledamo, kje so napake, ki izzivajo rdečega petelina. Največkrat je to prav gotovo malomarnosti in neprevidnosti — o tem bi morali največ razmišljati. Dejstvo namreč je, da število požarov iz leta v leto narašča in ker naraščajo predvsem veliki požari, narašča tudi škoda. Zakaj je gorelo...? Malomarnost. Pa tam...? Spet malomarnost. Kar prepogosto se še sliši ta beseda. Dokazano je, da je malomarnost povzročila v Sloveniji v letu dni kar 702 požara z več sto milijonsko škodo. Ugotovimo lahko, da je požarov zaradi malomarnosti vse več. To pa nam dokazuje, da marsičesa nismo storili. Sicer pa poglejmo kako je pri nas, v naši občini. Tudi pri nas v zadnjem času ni bilo ravno malo požarov: samski dom na Stari cesti, manjši požari v delovnih organizacijah, v gozdu, pred kratkim pa kar dva kozolca na Verdu. Požarnovarnostne predpise imamo. Pa še strogi so, samo.. Ali jih tudi poznamo in jih upoštevamo in znamo tudi ukrepati. Na to vprašanje smo hoteli odgovor, ko smo se skupaj z miličniki in požarno varnostnim inšpektorjem podali sredi noči na akcijo, ko so pregledovali požarno varnostno situacijo v naših delovnih organizacijah in budnost čuvajske in vratarske službe. Lahko rečemo takole: vratarji in nočni čuvaji so budni, večinoma znajo rokovati s sredstvi za gašenje, tudi vedo, koga bi poklicali v primeru požara in kako bi ravnali ob manjšem požaru. Marsikje pa vratarji nimajo požarno obrambnih načrtov v vratarnicah, ali ne vedo zanje. Temu pa sami najbrž niso krivi. Na občinskem SIS za varstvo pred požari smo zvedeli, da kljub temu, da imamo v ob- Gasilnl aparat je potrebno preizkusiti in napolniti vsakih šest mesecev. »Temule« je potekel rok in kaj lahko smo se prepričali, da ni imel pravega učinka. Najbrž pa za to ni odgovoren vratar. čini najnižjo prispevno stopnjo (0,10 odstotka iz BOD) za uresničevanje programa SIS za varstvo pred požari in celotno gospodarstvo poravnalo teh obveznosti. To ne sme veljati Gasilci v prostovoljnih in tovarniških društvih imajo pogosto vaje. Tudi v tednu požarne varnosti so se srečali na vajah v Parketarni na Verdu. samo za premislek. Kako gasiti, če je hidrant založen, zasut ali neuporaben. Tudi to je eno od vprašanj, če ocenjujemo požarnovarnostne razmere. Komisija je pregledala cestne hidrante na Vrhniki. Večina hidrantov je uporabnih, so pa tudi taki, ki so povsem zasuti, eden je bil celo založen z drvmi, povsod tudi niso vidne oznake. Kaj če zagori. Bomo toliko časa iskali hidrant, da se bo požar razbesnel? Še marsikaj bi lahko naštevali. Toda že premislek je za to dovolj. In tudi za akcijo, da se vse pomanjkljivosti čim preje odpravijol Številna prostovoljna gasilska društva sicer neprestano vadijo, skušajo pridobiti mlade v svoje vrste, si nabavljajo opremo itd. Samo nanje pa se ne smemo zanašati, tudi vsi občani moramo ravnati preventivno in se usposobiti za ravnanje s protipožarnimi sredstvi. Če verjamete ali ne, marsikdaj je bil tako že preprečen požar, ki bi lahko povzročil kar precejšnjo škodo. Pripomoči moramo k boljšemu stanju, k stanju pri kakršnem bo imel rdeči petelin kar najmanjše možnosti, da se razšopiri. Strokovna ekskurzija delavcev Opekarne na Gradbeni sejem v Gornjo Radgono je bila koristna, saj so si obenem ogledali tudi opekarno v Gornji Radgoni in si z njihovim1 delavci izmenjali organizacijske in tehnične izkušnje. M. BORČK Delavci nosilci socialne politike Na šesti razširjeni seji občinskega sindikalnega sveta, 20. tobra je tekla razprava o pripravah na tretjo konferenco ZV< sindikatov Slovenije in o predlogu družbenega pravobran* samoupravljanja za uvedbo ukrepa družbenega varstva v' munalnem podjetju, obravnavali in sprejeli so tudi osnutek P grama za uresničevanje resolucije III. kongresa samoupra cev v naši občini. Že na osnovi akcijskega programa so v občinskem sindikalnem svetu pripravili operativni program priprav na tretjo konferenco sindikatov, ki je usmerjal delavce v osnovnih organizacijah v obravnavanje vloge in nalog sindikatov pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike in zagotavljanja socialne varnosti. Tako so v Fenolitu delavci spregovorili o varstvu pri delu in poudarili, da moramo varno delo pojmovati kot nepogrešljiv del socialne varnosti delavca in kot bistveno prvino za produktivnost dela in doseganje večjega dohodka. Zato je tudi vzniknila pobuda, da morajo delavci ob obravnavanju rezultatov gospodarjenja ob zaključnih računih obravnavati tudi vprašanja iz varstva pri delu. Predvsem pa morajo dajati pobude za njihovo reševanje. V Usnjarni so imeli tematsko razpravo o produktivni in smotrni izrabi delovnega ter prostega časa delavcev. Med drugim so delavci ugotavljali, da nekateri socialni korektivi, ki smo jih sprejeli v naši družbi niso delovali v smeri vzpodbujanja produktivnega izkoriščanja delovnega časa, to je v smeri vzpodbujanja dobrega dela. Še več, je poudaril njihov delegat na konferenci, dnevno se namreč v praksi srečujemo z ugotovitvami, da nekateri socialni korektivi že delujejo v nasprotju s prizadevanj za dobro in učinkovito delo. To trditev so podkrepili z veljavnimi merili za odmero otroškega dodatka. Niso namreč tako redki primeri, ko delavec celodnevno delovno učinkovitost prilagaja merilom za odmero otroškega dodatka. Taka merila so ovira tudi v primeru organiziranja nadurnega dela, dela v tretji izmeni itd. In nenazadnje vse preveč se še vedno prosti čas koristi za dodatne delovne napore, ki omogočajo pridobitev zaslužka izven delovnega razmerja. To pa ovira večjo produktivnost v delovni organizaciji, zato je bistveno, da postane delo iz delovnega razmerja osnovni človekov motiv. t Le večja izraba delovnega časa bo zagotavljala povsem uspešno izvrševanje socialne politike oziroma zagotavljala socialno varnost vseh delavcev. V Kmetijski zadrugi so razpravljali o socialni varnosti kmetov in ugotavljali, da je nesprejemljivo, da še vedno velja na- vi čelo ena kmetija — ena i J rostna kmečka pokojnina. Pf( *' lagali so, da se za vsak* I kmeta, ki mu je delo na kn^ n edini vir preživljanja zagotovi-1$ cialna varnost, to je v terjjlB meru pokojnina — ne samo ^ lastnike, ampak tudi družin* člane, saj sedaj socialna varrf žene na kmetiji še vedno ni u1 n jena. Tudi to je eden od vzrol I zakaj mladi zapuščajo kmetij* poudarila delegatka. O izobraževanju in zapos vanju s poudarkom na uresni' vanju usmerjenega izobrazb nja in na zaposlovanju mlađ P ter invalidnih oseb so spregoj L rili v Kovinarski. Tako v Kovii* ^ ski kot tudi na sami seji sves j? naletela na dober odmev LiW I pobuda za ustanovitev del' niče s posebnimi pogoji za zaP slitev invalidnih oseb, kjer n«J delali delavci raznih poklicev Ot Iskri pa je bila razprava na te' Pn prehrana med delom in reM iti, cija delovnih ljudi. I« Na vseh tematskih razpraj C pa je bilo čutiti premajhen m I med delavci, zato so se naj u dogovorili, da je še čas, Pry^ sem pa prilika ob obravnav* fl> devetmesečnega poslovanja/1 tudi v manjših delovnih org* I zacijah pogledajo kako 3 i't probleme. Delegati pa so';«i\ enotni, da v največji meri laj^ vplivamo na izboljšanje raz'' Vr prav z boljšim delom ozirorfl1 boljšo produktivnostjo dela. „, Pri obravnavi predloga d'1 ^ benega pravobranilca sa^J pravljanja za uvedbo začasfl" M ukrepa družbenega varstvi na Komunalnem podjetju so PJJP log podprli in zadolžili osnonlfe organizacijo Zveze sindikat^ \ podjetju, da pričnejo preverj«! ga predlogu družbenega pravoj!^ nilca samoupravljanja nave^ta nepravilnosti in ukrepati v oK*L svojih pristojnosti. Sprejeli so program uresflljv vanja resolucije III. kong{$£ samoupravljalcev, ki povzetek že opredeljenih na« vse*' programih vsakodnevnega osnovnih organizacij. Glede na to, da imamo pf stališč, resolucij itd. so ugo1 Ijali, daje resolucija III. kongr samoupravljalcev že dovolj ^ kretna, zato naj ta program * kot pomagalo OO'ZS, za nar vanje aktivnosti, v lastnih s<{ nah na konkretnih problemipPi naprimer priprava pravilni^'*" nagrajevanju, nadalje bitka, &< izvrševanje planiranih i še ne prinaša nove vsebine. a ^čani poznamo poslovalnico krf Vsem kot Pr°daino mesto , sečnih vozovnic, vendar je to , iranska dejavnost, posloval-J£a za prometno delovno orga-^jo SAP. V zadnjih dveh je bila, zaradi kadrovskih in jušnih gospodarskih težav, tu-.Wna dejavnost poslovalnice aj okrnjena. S stalno zapo-'ijo dveh delavcev (namesto gtiL^a) želijo zagotoviti čim bolj zlil/ olno turistično ponudbo na nf^niki. ^snovna dejavnost posloval- — informacije o voznih redih, prireditvah, turistični ponudbi SRS in SFRJ, — prodaja mesečnih vozovnic. V bližnji prihodnosti bodo prizadevanja poslovalnice Integrala usmerjena predvsem v kvalitetno opravljanje sedanjih dejavnosti in v razširitev aktivnosti z novimi ponudbami. V načrtu imajo zaenkrat tri pomembne pridobitve za občane Vrhnike: razpisne izlete z odhodom z Vrhnike z izbranimi, zanimivimi cilji, v zimski sezoni redne prevoze na smučišča Ulovke ter prodajo vstopnic za najbolj privlačne prireditve v Ljubljani. Poslovalnica Integrala želi in preskrbi občanom prijetno rekreacijo po dostopnih cenah. F. SMRKE Na osnovi pobud in usmeritev in pospešenega evidentiranja v septembru in oktobru je evidentiranih kar precejšnje število možnih kandidatov tudi za najodgovornejše funkcije na občinski ravni. Samo za najodgovornejše funkcije v skupščini občine: za predsednika SO, podpredsednika, predsednika zborov in predsednika izvršnega sveta je evidentiranih 49 možnih kandidatov. Za predsednike skupščin samoupravnih interesnih skupnosti pa je v povprečju evidentiranih po pet možnih kandidatov. Pri tem so ugotavljali, da so se v samem začetku srečevali z nekaterimi težavami. Evidentiranje za najodgovornejše funkcije kar nekako ni šlo, kot da so v temeljnih sredinah mislili in nekateri tudi želeli, da se za te funkcije evidentira samo na občinski ravni, v tako imenovani bazi pa naj bi potem o evidentiranih samo razpravljali. Končno je najdena prava pot — za vse te funkcije so pretežno evidentirali v osnovnih okoljih^h že lahko ugotavljajo, čeprav še ne želijo zapreti nadaljnjega evidentiranja, da je že na osnovi sedanjih evidentiranih možnih kandidatov možno poiskati konkretne kadrovske rešitve. Seveda na osnovi znanih kriterijev, načel in meril kadrovske politike. Kljub dokaj ugodnemu trenutnemu stanju v pripravah na volitve se že srečujemo z nalogami, ki nas še čakajo, oziroma so že tik pred nami. V prvi polovici novembra bo potrebno v vseh okoljih oceniti priprave na volitve, predvsem postopek evidentiranja. Še posebej bo potrebno to pogledati glede na potrebe posameznega okolja — pregledati število delegacij, delegatov, organov in podobno glede na kadrovske možnosti, ki jih imamo. Dokončno bo potrebno ustvariti evidenco evidentiranih možnih kandidatov na osnovi metodologije, dogovorjene v okviru republike. Se posebej pa so na seji predsedstva Občinske konference SZDL poudarjali, da bo o vseh evidentiranih možnih kandidatih potrebno javno spregovoriti. Evidentiranje je namreč javni postopek in s tem tudi izraženo javno družbeno priznanje vsakemu evidentiranemu. Še posebej je potrebno voditi javno razpravo že v predkandidacijskem postopku o vseh možnih kandidatih za vodilne funkcije. Pri tem so opozorili, da moramo vsi paziti, da v javnih razpravah ne bo prihajalo do politi-kanstva in zakulisnih debat. Na osnovi predhodne razprave pa bodo organi CK SZDL skladno s svojo ustavno in zakonsko vlogo uskladili in izoblikovali predlog možnih kandidatov za najodgovornejše funkcije. Sočasno oziroma že prej bo treba izdelati tudi kriterije in merila za izvolitev na odgovorne funkcije. Sicer so več ali manj že znana in izhajajo iz družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike, potrebno pa bo izdelati tudi specifična merila v posameznih organizacijah. Velja še povedati, da bo po sprejetem rokovniku pred-kandidacijski postopek trajal do konca januarja, nato pa se pričnejo kandidacijski postopki s kandidacijskimi konferencami na vseh ravneh, temu pa sledijo volitve v mesecu marcu. Oživljanje kluba samoupravljalcev Na Vrhniki je pred neka, leti že deloval Klub samoupravljalcev, ki pa v takratni politični klimi v občini hI dobil tistega mesta In vloge, ki mu — kot posebni interesni obliki organiziranja in povezovanja delavcev in občanov za stalno, načrtno in neposredno izmenjavo izkušenj samoupravne in družbenopolitične prakse — pripada. Po dveh zaporednih nesklepčnih sejah skupščine kluba ter po neuspelem poskusu organiziranja posvetovanja članov delavskih svetov nekaterih večjih vrhniških organizacij združenega dela o izvajanju določil zakona o združenem delu v konkretni praksi je delo zamrlo. Izkušnje delovanja klubov samoupravljalcev v sredinah, kjer le-ti uspešno delujejo, ter sklepi, sprejeti na 4. seji skupščine klubov samoupravljalcev Slovenije, so vzpodbudili predsedstvo občinskega sindikalnega sveta, da ponovno pretehta možnosti in interes za ponovno formiranje kluba samoupravljalcev. Ker so klubi samoupravljalcev bili na 8. kongresu Zveze sindikatov Slovenije opredeljeni kot oblika in metoda delovanja sindikata, je odgovornost za bodoče delovanje kluba prevzel občinski sindikalni svet. Le-ta je že imenoval iniciativni odbor za ponovno formiranje kluba, čigar naloga je opraviti vse potrebne priprave za ustanovno sejo skupščine kluba. Iniciativni odbor se je oktobra dvakrat sestal in na sejah opredelil konkretne zadolžitve posameznih članov, tako da bo do ustanovitve kluba lahko prišlo takoj po zaključku javne razprave o samoupravnem sporazumu o ustanovitvi in delovanju kluba samoupravljalcev. R. BEUERMANN »je posredovanje turističnih t4^u9 Te usluge delimo lahko na n5ne 9|avni področji: na izlete in t? * oddih. Pri izletih razlikujejo ^ ^Pisane, na katere se prijavni 10 posamezniki, in tako ime-j/ 9!jv?ne naročene izlete, ki jih or-$ ^iztramo za skupine na želje j«f d "ovnih organizacij sindikata, Kletev in drugih družbenih or-'fcacij. Pri oddihu ponujajo letnih in zimskih počitnic i (_-■ Posebne programe za konec loj ^*na in za praznike z večdnevni JJ* bivanjem na morju, v turi-J*nih krajih na celini, v zdravi- 4 "UrtKin na kmetiiah- Celotno po-' j dri • P°Pestn)°tudi s programi rj V^ agencij kot so Kompas, W ^otours in Atlas. •3 granske dejavnosti posloval- i&HolL80 26,0 raznolike in s0 ^ g. P9 občanom in delovnim or- i} ^"'zacijam premalo znane. To ' pQtst0ritve' ki jih vsak večji kraj ;i' OhfcUte in ki i'n skoraivsak 3» ^an kdaj koristi: t rezervac'ie letalskih vc-f>! v^ic JAT in lnexa na domačih - posredovanje avtobusnih Denar za vzdrževanje cest, zimske službe in javne razsvetljave bo zagotovljen V obdobju priprav na srednjeročno plansko obdobje 1981-85 so bile v komunalnem gospodarstvu občine, poleg ostalih, velike težave glede zagotavljanja finančnih virov za realizacijo posameznih programov. Predlagani finančni vir 1 odstotek iz dohodka (osnova BOD)—v fazi sprejemanja sporazuma o temeljih srednjeročnega plana ni bil sprejet Vse nadaljnje akcije pri pripravi osnutka srednjeročnega plana SKIS so bile usmerjene v to, da bi delovni ljudje In občani spoznali potrebo po uvedbi tega vira. V tem obdobju so se pojavile predvsem dileme glede statusa delavcev, ki so zaposleni Izven naše občine In bi sredstva iz dohodka za Izgradnjo in vzdrževanje komunalnih naprav združujejo drugje, ne pa v kraju bivanja. Kot zelo pomembno vprašanje so delegati naše občine Izpostavili problem celo v skupščini SRS. Pri tem gre za vrsto nerešenih vprašanj, predvsem s področja stanovanjskega In komunalnega gospodarstva. Ker se v fazi sprejemanja srednjeročnega plana v vrhniškem združenem delu nismo uspeli dogovoriti o uvedbi prispevka iz dohodka, smo sklenili, da bomo akcijo kljub temu nadaljevali. V akcijo so se vključile DPO in Izvršni svet, ki sta v ta namen organizirala tudi skupno sejo z vodilnimi delavci OZD v občini. Vsa ta dejstva in potreba po boljšem komunalnem standardu so vodila k spoznanju, da je uvedba tega finančnega vira važen predpogoj za izvedbo programa vzdrževanja cest, zimske službe, javne razsvetljave v obdobju 1981-85. Pristopanje k samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za vzdrževanje kolektivnih komunalnih naprav v občini Vrhnika za obdobje 1981 -85 se je po dopustih zelo intenzivno nadaljevalo. V oktobru 1981 smo ugotovili, da je k samoupravnemu sporazumu od skupno 38 OZD ali 4166 delavcev pristopilo 24 OZD ali 3261 delavcev, oziroma 85,4 odstotka odklonilno stališče je posredovalo 5 OZD ali 296 delavcev, oziroma 7,1 odstotka. (Kmetijska zadruga Vrhnika, PTT TOZD Vrhnika, Obrtni center, Dom upokojencev, VVZ Vrhnika), svojih odločitev pa ni posredovalo 9 OZD delavcev, oziroma 7,5 odstotka (LIKO TOZD Tovarna vrat, TOZD Servisi energetika, TOZD Blagovni promet in delovna skupnost skupnih služb, ŽITO, TOZD Pekarna, Glasbena šola, Notranjski zdravstveni dom — skupne službe, Lekarna Vrhnika in KZS). Ker je veljavnost sporazuma od 1. 7. 1981 dalje, je Izvršni odbor sprejel ugotovitveni sklep, katerega predlaga skupščini v potrditev, da je k Samoupravnemu sporazumu pristopilo 3261 delavcev ali 85,4 odstotka in ga smatra za sprejetega. Za vse tiste OZD, ki pa omenjenega sporazuma niso sprejele, predlaga skupščina Samoupravne komunalne interesne skupnosti, da Skupščina občine Vrh- nika uvede odlok o prispevku po hitrem postopku. Po okvirnih podatkih bi za drugo polletje 1981 zbrali 2.025.000 din, s tem da bi podpisniki sporazuma poravnali sprejete obveznosti v tem letu. Pri tem bi želeli poudariti, da brez teh sredstev ne bo mogoče opravljati zimske službe. V nasprotnem primeru bo morala druž-beno-politična skupnost najti drugo ustrezno rešitev. Na področju naše občine imamo zelo pomembne infrastrukturne objekte, kot so: avtocesta Vrhnika-Razdrto, železniška proga Ljubljana-Trst, magistralni plinovod, magistralni daljnovodi in magistralna cesta. Po cestah poteka zelo intenziven tovorni promet. Posebno so naše prometnice obremenjene — zaradi izgradnje ljubljanskih obvoznic s težkimi tovornjaki, ki v večini primerov presegajo dovoljeno nosilnost. V občini sta dva kamnoloma, in sicer: omnolom Verd, ki ga upravlja Železniško gospodarstvo, in kamnolom Čelo, ki ga upravlja SGP Grosuplje. Ker težki tovornjaki, naloženi z agregati, kvarno vplivajo na stanje cest v naši občini, smo v tem letu pričeli z akcijo dodatnega pridobivanja sredstev za redno vzdrževanje. V ta namen smo se dogovorili, da bomo sklenili samoupravna sporazuma o odškodnini za izkoriščanje agregatov iz omenjenih kamnolomov. S to akcijo bomo v prvi fazi posodobili oz. modernizirali cestni odsek v dolžini 500 m na lokalni cesti, most čez Ljubi-jo-križišče regionalne ceste št. 324 Vrhnika-Borovnica v KS Verd, ki je v zelo slabem stanju, v predračunski vrednosti 5.150.000 din, za kar smo pri Slovenija ceste — Tehnika, Ljubljana, najeli tudi komercialni kredit. Kredit bo Samoupravna komunalna interesna skupnost — Temeljna enota za ceste — odplačala iz zbranih sredstev na osnovi Samoupravnega sporazume«, med Samoupravno komunalno interesno skupnostjo in ŽG, TOZD Kamnolom, Verd. V primeru ugodnih vremenskih razmer bo modernizacija dokončana še lotos. Pri tem moramo poudariti, da se je v akcijo vključila tudi Krajevna skupnost Verd, ki bo skupaj z DO LIKO na tem cestnem odseku zgradila tudi javno razsvetljavo. Za modernizacijo ceste Podčelo-Čelo v Krajevni skupnosti Stara Vrhnika pa sta se Samoupravna komunalna interesna skupnost in SGP Grosuplje dogovorila za sofinanciranje, ki temelji na sprejetem samoupravnem sporazumu o izkoriščanju agregatov iz peskokopa Čelo. Modernizirani odsek bo dolg 1250 m, predračunska vrednost pa znaša 3.106.000 din. Sredstva sta prispevala Samoupravna komunalna interesna skupnost in SGP, v razmerju 30:70 odstotkov od omenjene vrednosti. Predvidoma bodo dela končana do konca tega leta. Obe modernizaciji sta vključeni v srednjeročni plan Samoupravne komunalne interesne skupnosti Vrhnika za obdobje 1981-85. FRANJO MODRIJAN Ob 35-letnici smrti vrhniškega slikarja Turka Mladi talentirani likovnik Vinko Turk-Vanja je bil med najstarejšimi likovniki—partizani, saj seje priključil NOB že 1942. leta. Kot likovnik se je udejstvoval predvsem v šercerjevi brigadi, Belokranjski tehniki, na bazi 13-23IOOF in kot član grafičnega ateljeja Centralne tehnike KPS v Črmošnjicah v zadnjem vojnem letu. Izpopolnjevali pa so ga akademski slikarji Dore Klemenčič-Maj, Drago Vidmar in Nande Vidmar. Lahko ga prištevamo k vojnim žrtvam, čeprav je nesrečno končal slabo leto po vojni kot šestind-vajsetletni študent ljubljanske akademije likovnih umetnosti zaradi težkih vojnih doživetij, ki so ga zasledovala kot nadvse občutljivega človeka. Zasluži, da se ga kot mnogo obetajočega likovnika, vrhniškega slikarja spomnimo. Letos, namreč mineva 35 let njegove smrti. Vinko Turk-Vanja je bil rojen 22. januarja 1920 na Vrhniki in je marca 1946 na Vrhniki tudi umrl. Leta 1938 je absolviral kiparski in rezbarski oddelek moške obrtne šo!e pri srednji tehnični šoli v Ljubljani, obenem se je tudi tri leta učil slikarstva pri prof. Francetu Kralju. Po vojni se je po sprejemnem izpitu vpisal v I. semester slikarskega oddelka novoustanovljene ljubljanske akademije likovnih umetnosti. Sodeloval je na razstavi »Slovenska moderna umetnost. France Kralj. Generacija najmlajših«, ki je bila med 28. februarjem in 15. marcem 1942 v Obersnelovi galeriji v Ljubljani. Samostojno pa je razstavljal na Vrhniki 1945. V partizane je odšel prostovoljno z bratom 2. julija 1942 in vstopil v »Dolomitski odred«. V tem odredu je bil do zadnje ofenzive, ki je bila na »Cvetno nedeljo« 1943 leta. Prispeval je ilustracije za edino številko odredovega glasila »Dolomitka zvezda«. O tej je Franc Dramelj-Aco, absolvent povojne umetnoobrtne šole, prijatelj in rojak Vinka Turka-Vanje, izjavil, daje bila izdana v redakciji Karla Grabeljška-Gabra in s sodelovanjem Franc Vrega-Mileta, Vinka Turka-Vanje in njega. Potem je bil premeščen v »Šercerjevo brigado« k štabni patroli. V Šercerjevi brigadi je Vinko Turk-Vanja deloval tudi v skupini likovnikov, ki se je zbirala ob akademskem slikarju Doretu Kle-menčiču-Maju in izdajala brigadni list »Udarnik«. Sestavljali sojo sedanji akademski slikar Ivan Seljak-Čopič, Vinko Turk-Vanja, in Franc Dremelj-Aco. O delu te skupine likovnikov je govoril Dore Klemenčič-Maj v članku »Slovenski umetniki v partizanih«, objavljenem v Borcu 1950 in se med drugim spomnil tudi bombardiranja vasi Vrh pri Turjaku, kjer so izgubili risbe. Za Vinka Turka-Vanjo pa je še posebej omenil, daje s seboj nosil fotografije portretov, ki jih je slikal pred vojno. Nato je bil zaradi ozeblin več mesecev v partizanski bolnici, delal v tiskarski tehniki in se udeležil »dramatskoga kurza« v Črnomlju. Tu je ostal vse do konca avgusta 1944, ko sta s slikarjem Dragom Vidmarjem odpotovala na bazo 13—23 IOOF nad Bilpo. Drago Vidmar je v članku, objavljenem v Borcu, zapisal: »Z menoj je odšel iz Črnomlja tudi tovariš Vinko Turk-Vanja, slikarsko nadarjen mladenič, ki je bil tudi dober pevec, kar nam je omogočilo prirejati na bazi in v okoliških hrvaških vaseh, kjer so bili nastanjeni begunci s Kozare, mitinge, istočasno sta bila na bazi tudi moj brat Nande in pisatelj Tone Seliškar« Na bazi 13—23 sta slikarja Vidmarja izpopolnjevala Vinka Turka-Vanjo. Risali so po modelu pa tudi krajino. Vse tri je pozval odsek za prosveto predsedstva SNOS 26. septembra 1944 da bi ilustrirali Slovensko začetnico Vinka Moderndorferja in so zato prišli v Črnomelj. Dne 19. oktobra je Božidar Jakac, referent za upodabljajočo umetnost pri oddelku za umetnost in ljudsko prosveto, predlagal odseku za prosveto predsedstva SNOS reorganizacijo grafičnega ateljeja Centralne tehnike KPS. Kot člana je med drugimi predlagal Vinka Turka-Vanjo. Drago Vidmar je v istem članku še omenil, da so konec meseca januarja 1945 vsi zapustili bazo in odšli peš v Črnomelj. Tako je Vinko Turk-Vanja postal član grafičnega ateljeja Centralne tehnike KPS v Črmošnjicah. Sodeloval naj bi, in to celo z olji, na razstavi članov grafičnega ateljeja Centralne tehnike KPS, ki naj bi bila 27. aprila 1945 v Črnomlju, pa je ni bilo zaradi evakuacije Bele krajine. S člani grafičnega ateljeja Centralne tehnike KPS se je prek Gorskega kotora in Ajdovšične vrnil v osvobojeno Ljubljano. Od njegovega medvojnega opusa je ohranjen portret Ivana Divjaka (13. VII. 1943, svinčnik); osnutki za opremo Slovenske za- RAZSTAVA TURKOVIH DEL Na odboru galerije Kašča pri ZKO Vrhnika so podprli predlog, da v okviru občinskih prireditev, posvečenih 40-letnici OF in vstaje narodov in narodnosti Jugoslavije, pripravijo razstavo slikarja — partizana Vinka Turka. Ker so njegove slike večinoma v privatni lasti, prosijo vse tiste, ki imajo Turkova dela, za sodelovanje. Razstava naj bi bila v prvi polovici meseca decembra in bi trajala 14 dni. Časa za pripravo je pravzparav malo, zato prosijo vse lastnike Tur-kovih del, da odstopijo slike za čas razstave in svojo pripravljenost o sodelovanju sporočijo na Zvezo kulturnih organizacij Vrhnika, Tržaška 25 — pismeno ali po telefonu 752-608 Marti RijaVec ali na Kulturno skupnost Vrhnika, tel. 751-225 Dragici Pelan do 15. novembra. Z razstavo želimo osvetliti lik mladega in mnogo obetajočega likovnika, ki mu je vojna preprečila razvoj, njene posledice pa pretrgale življenje. četnice Vinka Moderndorferja (naslovna in še enajst strani v akvarelu in tušu, 1944/45). Ilustriral je tisk: Dolomitska zvezda. Politični literarni in humoristični list dolomitskih partizanov (izdaja Dolomitski odred. Polho-grajski Dolomiti 1943, št. 1. februar, ciklostil; po izjavi Franca Dremlja-Aca so Turkovi linorezi na straneh 6, 9 in 14 nastali verjetno po neki predlogi); Udarnik. Glasilo NOU brigade Ljuba Šer-cerja 1/1943 št. 1, risba, št. 2 (junij), šapirograf; Mladi borec. Glasilo mladine IV. SNOUB Ljuba Šercerja 1/1943 št. 5 (junij), šapirograf; nadalje v ciklostilu: Kmečki glas. Vestnik Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Centralna izdaja, 1/1943 št. 4,22. julij; Mladina. Glasilo Zveze slovenske mladine. Centralna izdaja 1943 št. 11 (začetek avgusta); Mlada Bela krajina. Glasilo Zveze slovenske mladine za Belo krajino 1943 št. 2 (julij), št. 3—4 (avgust—september) ter letaka: Slovenski kmet, skrij svoje žito pred okupatorjem! Veš, kaj je treba storiti? Tujcu vse kašče zaprimo, s polj ga slovenskih spodimo, zase napolnimo sklede, proč z dnevi žalosti, bede! itd. Anonimno in nepregledno pa je drugo njegovo delo, nastalo predvsem v grafičnem ateljeju Centralne tehnike KPS. Iz zapisov arhiva muzeja revolucije v Ljubljani Delo pevskega zbora LIKO Verd NAŠE GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI Učna pot po ljubljanskem barju FILMSKE MATINEJE V NOVEMBRU 1981 8. 11. TOM IN JERRY—DOBRA PRIJATELJA, ameriška risanka 22. 11. MUPPETI GREDO V HOLLYWOOD, angleški spektakel 15. 11. OTOK NA STREHI SVETA, ameriški pustolovski film FILMSKO GLEDALIŠČE V NOVEMBRU 1981 6. 11. KITAJSKI SINDROM, ameriška srhljivka 12. 11. DRACULA, ameriški film groze (Grand prix, Pariz 79) 20. 11. STEKLENI ZVONEC, ameriška psihološka drama 26. 11. ZAKON MARIJE BRAUN, nagrajena zahodnonem. vojna drama VABLJENI! USPEL LITERARNI VEČER Prijetna poživitev kulturnega življenja v Borovnici se je ponudila . številnim gledalcem s tenkočutno pripravljenim literarnim večerom v večnamenskem prostoru v novi šoli. Osnovna šola in kulturno društvo Svoboda sta predstavila velike ustvarjalce slovenske besede, ki so se rodili v borovniškem kotu. Zbližali smo se z jezikoslovcem dr. Franom Ramovšem, s pisateljem Jožetom Kranjcem, partizanskim pesnikom Ivanom Korošcem, s pripovednikom dr. Dragom Grahom, ki je zadnja leta živel in ustvarjal v Zabočevem. Nadvse prijetno je bilo tudi kramljanje z literarno zgodovinarko dr. Marjo Boršnik, ki je svojstveno spregovorila o ljudeh borovniške kotline. Scena, vodenje, predstavitev odlomkov iz del ustvarjalcev in glasbeni vložki so se zlili v eno samo celote. Ravno to je temu literarnemu večeru dalo pravo enkratnost. Ljubljansko barje je bilo zanimivo s stališča uporabnosti ali pa z znanstvenega vidika že veliko število rodov pred nami. Med tem časom se je kvalitativno in kvantitativno spremenila njegova krajinska slika, še bolj pa njegov ekosistem, ki je prešel iz barjanskega v močvirskega. Ljubljansko barje pa nas zanima v še večji meri iz istih razlogov kot naše prednike tudi danes. Vedno več posegov v prostor ogroža obstoj barjanskega biotopa in značilno sliko kulturne krajine. Pri tem se moramo zavedati še izjemne vrednosti Ljubljanskega barja kot najjužnejšega barja v Evropi. Zato na Zavodu za spomeniško varstvo, da bi bilo v smislu ohrahitve in boljšega poznavanja naravne dediščine koristno organizirati učno pot, ki bi vključevala kar največ naravnih in kulturnih značilnostih Barja. Predlagajo, da bi učno pot po barju uredili kot podaljšek znane gozdne učne poti pri Bistri. Nova učna pot bi s tem obsegala tako gozdni kot barjenski biotop, ki bi ju povezovala pot po barjanski kulturni krajini. Najbliže Bistri je sekundarni ostanek pravega visokega barja pri Goričici. Med obema biotopoma leži kulturna krajina, ki nima barjanskega značaja, ker se je tu s kolonizacijo razvil močvirski tip tal, pač pa genetsko in morfološko smiselno povezuje oba biotopa: gozdnega z barjanskim. Najvažnejša lastnost nove učne poti je v tem, da na relativno kratki razdalji povezuje dva, po ekstremnosti in pogostnosti, povsem različna tipa biotopov, to sta gozd in visoko barje, poleg tega pa še združuje naravne in kulturne znamenitosti. Za lažjo orientacijo in razumevanje bi, kot je pri takšnih objektih običajno, pripravili tudi ustrezen vodič. Taka učna pot predstavlja v Sloveniji posebnost, ker že obstoječe učne poti (Šmarna gora, Pohorje, Panovec pri Novi Gorici) obravnavajo le po eno temo. POLONCA VRHUNC Minulo našo pevsko sezono smo začeli rahlo hendikapirani po strokovni plati, saj je moral k vojakom naš korepetitortako, da je delo na vajah slonelo le na našem zborovodji. Z nastopom smo začeli že 26. septembra, ko smo bili v gosteh pri moškem pevskem zboru Srečko Kosovel iz Ajdovščine s katerim smo imeli skupen koncert v gradu Zemono pri Vipavi, kateremu je nato sledilo tovari-ško srečanje pevcev obeh zborov, kjer smo se tudi dogovorili za nadaljnje sodelovanje. Dogovorili smo se za njihov povratni obisk spomladi pri nas v Bistri, ki pa zaradi težav pri zboru iz Ajdovščine še ni bil realiziran, kar bomo nadoknadili že ta mesec. Do konca leta 1980 smo kot vsako leto nastopili na komemoraciji na Drči 1. novembra 22. novembra pa smo nastopili še na proslavi »Gradiš« v Ljubljani. V novem letu 1981 je bil naš največji cilj snemanje na RTV Ljubljana za radijsko tekmovanje »Amaterski pevski zbor pred mikrofonom«, kjer smo posneli 6 pesmi v prvi in drugi težavnostni stopnji. Kmalu zatem smo nastopili na tradicionalni občinski reviji pevskih zborov in sicer 24. 4. 1981 Sicer pa je bil mesec april fl* najaktivnejši mesec glede n> stopanja saj smo že čez dva* nastopili na proslavi 20-letnW Planinskega društva. Svoj s planom predvideni H"' koncert smo imeli 8. maja\ Verdu, ki je v prijetnem dofl*.! čem vzdušju imenitno uspel. J Čez dva dni, 10. maja pa s« na proslavi občinskega prazni" v Bistri za svoje dosedanje d^ pevskega zbora prejeli najv$ občinsko priznanje »Plak^ Ivana Cankarja«, kar nam rnn* biti še večja vzpodbuda za f* daljnje delo. V juniju smo s tremi nastOrj zaključili svojo običajno sezofljj Tako smo 6.6.1981 imeli skufl koncert z mešanim pevs^ zborom Dragomer. Za letošnjo »Bistro 81« sjj planirali skupen koncert s pf skim zborom »Srečko Kosovdj ki pa zaradi že prej omenjen težav ni bil realiziran. Ker je $ to na predvečer Tabora pevs^ zborov »Šentvid 8t« smo tfj dobili v goste pevski zbor »Pr tar« iz Ljubljane. Naslednji n pa smo nastopili v »največK pevskem zboru« V Šentvidu n Stični, kjer smo peli s tisoči i"" soči pevcev. NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNE KNJIGE Bibič. A.: Interesi in politika Cevc — Mesesnel: France Slana Cigoj S.: Teorija obligacij Debenjak B.: Friedrich En-gels — zgod. in odtujitev Ferligoj A.: Naloge iz statističnih metod Keller W.: Parapsihološki fenomeni Korelc L.: Oklepna sredstva in boj proti njim Kmecl M.: Fran Levstik. Rojstvo slovenskega romana Kuri Ho J.: S fotoaparatom v naravi Makrame u vašem domu Mermolja — Šestan: L'ita-liano facile I/II Naš malček Projekcija razvoja kadrov SRS za srednjeročno obdobje 1981—85 Prosen — Rotar — Svetik: Orientiran je v naravi Rezija, jezik zemlje, jezik kmeta Roje E.: Izobraževanje za delo in samoupravljanje Strohscak B.: Delovna razmerja Tapiserija u vašem domu Trstenjak A.: Psihologija ustvarjalnosti Vloga in naloge osnovne organizacije ZK v delegatskem sistemu, v TOZD in krajevni skupnosti Zakon o stanovanjskem gospodarstvu Zgonc S.: Vrtnice Ziherl B.: Subverzivna propaganda LEPOSLOVJE MLADINSKO: Andersen H. C: Cesarjev slavec Arhar V. T.: Pastirček Jani Bahdaj A.: Pozor! Črna marela! Bevk F.: Črni bratje. Učiteljica Breda Grabeljšek K.: Hude preizkušnje. Partizanski obrazi. Naš črni muc Grafenauer N.: Lokomotiva, lokomotiva Jurca B.: Čudovita stenska ura Kovačič L.: Zgodbe iz mesta Rič-Rač Kos B.: Kaj pa žebelj? Lindgren A.: Erazem ^ potepuh Manček M.: Ena, dva tri Pirmik — Utva L.: Kaj 't-videl Mižek Figa Suhodoločan L.: Pri nas i* okoli nas Žužek B.: Kaj imamo radi' ZA ODRASLE: Fajfar T.: Odločitev Kermauner T.: Cankarjev? dramatika Kranjec M.: Pisarna Kastelic N.: Kdo je tvoj angel varuh Meden M.: Emonske vice Novak B. A.: Hči spomin* Osojnik L: Indija ali poW vanje na dno noči Peršak T.: No vele te Rebolj T.: Barnicz Rebula A.: Zeleno izgnal stvo Remec M.: Iksion ali beg"2 prikazovalnice Rožanc M.: Iz krvi in me** Vilfan J.: Nagec Volarič Z.: Koraki PREVODI: Hiebeler T.: Pustolovščin8 Everest Hilbert V.: Tigrov skok Kibera L.: Glasovi v tem1 Lenz S.: Vzor McGivera W. P.: Vojal" leta Remerque E. M.: Črni ob*' lisk Rabelais F.: Gargantua i* Pantagruel V SRBOHRVATSKEM J# ZIKU: Doyle A. C: Znak četvorice. Grimizna studija. Taj"' Baskomske doline. Baskef' vilski pas. Dolina strah* Lavja griva. Srebrna zvijezda Nenastanjena kuća. Ubojstv0 u dvorcu Erdman P.: Slom '79 Huxley A.: Sljep u ga* Kontrapunkt. Vrijeme m°f, jednom stati. Orok. Div"1 novi svijet. Poslije mnog^ ljeta. Majmun i bit. Pripov' jetke. Eseji. Kljakić A.: Oni su brat«" Beograd __J 2 Pr« n«i N <*. i* »ni 2 «« Ktq k Pre » a "6ii P sn '* vira Ski in C niti. ra* r*a bb( vqq kov s «n0 1«e 9ra, p Na, S z I0^KJOBER1981 NAŠ ČASOPIS 5 Vas, pod navpičnim žolto-rjavim pregibom v razbrazdanih stenah, v tesni obgozdeni grapi — tako nekako, če se prav spomnim, je pisatelj Drago Grah, ki je v svojih nekaj zadnjih let življenja preživel med Zabočevljani, v eni še neobjavljenih črtic opisal kraj, kjer je našel svoj mir. In namenili smo se v to vasico s štiriindvajsetimi hišami, ki je stisnjena v sam breg pod strmo grapo, v Zabočevo. Če greš v Zabočevo, se oglasi pri Rotovem Filipu. On je tisti, okrog katerega se v tej vasi vse »vrti«, so mi svetovali nekateri, ki kraj — in tako tudi Filipa — dobro poznajo. Dejali so, da je Filip tak kot potoček, kot voda, ki po strmem bregu Ko je bilo malo več dežja, je voda kar po cesti drla. Zadnji čas je že bil, da smo uredili odtok, saj nam je cesto sredi vasi že najmanjši dež dobro spral. O, da bi videli, s kakšnim zanosom smo delali,« pripoveduje ponosen na vse vaščane. Veliko je imel povedati, kaj vse so v zadnjih letih v njihovi vasi naredili: asfaltirali so cesto Koširjevi modernizirajo kmetijo; še posebno sodobno urejen hlev je pritegnil naše zanimanje. Zabočevo — vas složnosti Priteče v Zabočevo. Nikdar si n® da miru, pravijo o njem. »Dober dan, smo prav prišli..« »če iščete Filipa, tamle je njegova hiša«, je nemudoma °dgovorila soseda, pravzaprav ne da bi čakala na vprašanje, koga iščemo. In že sva šla po vasi navzgor, °a bi kar takoj pokazal, kaj so Pfed nekaj dnevi napravili. »Vas je bila v zastavah, ko smo "neli delovno akcijo. Takega delovnega vzdušja že dolgo ni bilo, čeprav vaščani velikokrat •adi sami poprimemo za delo. Filip Rot: Združeno si vse urejamo od Brezovice do vasi, napeljali vodovod, zabetonirali protipožarni rezervoar, obnovili električno napeljavo in še vrsto drugih manjših opravil. »Reči pa moram, da to ni samo sad našega prizadevanja, je tudi sad širše skupnosti. Precej denarja smo zbrali sami, delali smo sami, toda deležni smo bili tudi materialne in finančne pomoči širše družbene skupnosti. Naši delovni vnemi prisluhnejo tudi v krajevni skupnosti Bo-rovnica.Tudi zato smo lahko že toliko postorili.« Na klopci pred Koširjevo domačijo pa se je pogovor zasukal tudi v drugo smer. Prišel je še Anžinov ata pa nekje od čebeljnjaka gospodarjev sin Vinko in še dva fanta, Jože Stražišar in Jože Kržič. Gospodar je natočil dobrega mošta. Vedeli so veliko povedati o svojem vsakdanjem delu. Po vsakem delu, pa naj bo še tako trdo, si najdejo čas tudi za družabno življenje, mladi za šport. Ob nedeljah popoldne je travnik pod Zabočevim poln nogometašev. Še iz Borovnice pridejo gor. Za zimo pa si urejajo smučišče. Napravili so poseko — tri motorne žage so pele cel dan, da so jo izsekali. Teren nameravajo še poravnati, računajo namreč, da bodo tudi letošnjo zimo priredili tekmovanje v veleslalomu. Pravijo pa, da je še najživahneje in najbolj »luštno«, ko po vsaki delovni akciji v vasi izpraznijo Filipovo mizarsko delavnico, in se ob harmoniki zavrte. To jim res lahko verjamemo, saj skoraj vsak drugi vaščan igra na harmoniko. In dobro igrajo! To je dokazal tudi Anžinov ata, ko je ob našem obisku veselo »potegnil na meh«. In eden, ki gaje privabil glas harmonike, je ponosno dejal: »Pri nas na kmetih je življenje lepo, mar ne?« Res je, temu ni moč oporekati. Že zato ne, ker se med sabo res dobro razumejo. To pa je za sožitje najpomembnejše. Pa niso vsi kmetje. Le še šest jih je. Drugi hodijo v službo v Borovnico, v Ljubljano, na Vrhniko. Popoldne pa še obdelujejo zemljo toliko, da imajo za doma, da ni treba vsako reč kupiti. Tisti, ki pa so še »pravi« kmetje, kot jim pravijo, si vsi modernizirajo kmetije. Eno od njih smo si lahko ogledali. Koširjevi so si postavili nov moderen hlev in zanimivo je, da je zraven kar majhna mlekarna. Le v modernizaciji vidijo perspektivo kmetovanja. Preden smo jih zapustili, so nam zaupali še nekaj želja in načrtov. Še letos bodo napeljali javno razsvetljavo. Njihova ve- Anžinov ata še »veselo« potegne na meh. lika želja pa je telefon. Mislijo, da ga bodo dobili že to jesen. Tako delajo, načrtujejo, se vesele in zabavajo Zabočevljani, včasih se tudi nekoliko skregajo. Pristavljajo pa, da se pač včasih moraš tudi skregati, da se lahko pobotaš. Dolgčas jim torej ni nikoli. Pravijo, da zanj nimajo časa. ZASNOVE ZA IZGRADNJO VODOVODA »BOROVNIŠKI VRŠAJ« SPREJETE Kmalu dobra pitna voda PrtVodooskrbo v občini že vrsto let nismo zadovoljni. Nekajletne raz-s|(9Ve In strokovno delo pa le vodijo do rešitve tudi tega tako življenj-*9a problema. Delegati občinske skupščine so na seji konec oktobra Vod8Preloli zasnove investicijskega programa za Izgradnjo vodo-* "Borovniški vršaj«. Pri tem gre za prvo fazo sanacije vodooskrbe v ^ nl (• tem ste se seznanili v zadnji delegatski prilogi). Zanimalo pa L K kako tečejo priprave za Izvedbo sanacijskega programa, zato ° «• obrnili na podpredsednika Izvršnega sveta Stanka Ulja. li'ijj* začetek najbrž ne bo odveč, če spričo dosedanjih naporov In ob-b ",n razprav o možnostih sanacije vodooskrbe na kratko posežemo v *toS° da|© pozitivnega rezultata. Na osnovi novih ugotovitev in strokovnih °bču?an' 'e z9raieno zaJe'ie v Bevkah, ki je poleg zaplaninskega pokrova ^ 'no izboljšalo količinsko in kakovostno stanje oskrbe z vodo. V program-v8tin°8n0Van za nadaljnjo sanacijo vodooskrbe je zajetje Stari mlin ostalo še k0v 0 Primarnega značaja. Vrtine v zajetju Primca so glede na različna stro-lagsa ninenja in pomisleke ostale nedorečene in niso dobile strokovne pod-L *a realizacijo. Vprašanje Starega mlina je postalo posebno pomembno v *iska ^0 'e bi'a inves'iciia 'ik Pred realizacijo. Vzroki za to so bile ugotovitve ra-{j|u -Ve borovniškega vršaja, ki jih je izvajal Geološki zavod Ljubljana po naro-^ °ni'a — TOZD Fenolit — za tehnološke potrebe. Glede na prve ugodne %tt* '6 nalogo na poc,ročju raziskav podprla Republiška raziskovalna Pnost v sodelovanju z Območno vodno skupnostjo« 9lot 9'praV *a sPoznania'da se odpirajo možnosti sanacije vodooskrbe po °skrhfm vod°v°dnem sistemu, ki bi Vrhniki zagotovil možnost perspektivne »fj ' narekovala, da je bila investicija Starega mlina odložena? I- 6 glede na problematiko Starega mlina so zbori Skupščine občine na seji 9rarn'11bra 1981 spre'eli sklep' da se takoJ naroči izdelava sanacijskega pro-^doi*.2a do|g°ročno rešitev vodooskrbe v občini Vrhnika. Za to nalogo je bil B '*en izvršni svet. rvi r» Dl9r). osnutek sanacijskega programa, ki je obravnaval zajemanje voda žarkega pokrova in kondicioniranje vode iz vrtin pod Ligojno ni upošteval (razen evidentiranja) raziskav, ki so potekale na borovniškem vršaju. Zaradi tega je bil program zavrnjen izdelovalcu — Hidroinženiringu Ljubljana — z nalogo, da naj sanacija vsebuje možnost saniranja takojšnje in dolgoročne rešitve vodooskrbe v občini Vrhnika. Vzporedno s strokovnimi dogajanji na področju geodetskih raziskav in strokovnih analiz vode je sanacijski program vseboval osnovno usmeritev na zajemanju voda borovniškega vršaja. Sanacijski program so ocenili različni strokovnjaki. Med ostalimi je bila opravljena tudi recenzija, ki jo je podal Inštitut za raziskavo krasa.« Kakšna so ta strokovna mnenja in ocene? »V strokovnih razpravah, ki jih je organiziral Izvršni svet z najvidnejšimi strokovnjaki za področje vodooskrbe v Sloveniji, je bilo izoblikovano stališče, da je najbolj sprejemljiva varianta vodooskrbe iz področja Borovnice, in sicer iz borovniškega vršaja ali iz zajetja Bistre. Osnovna utemeljitev te usmeritve je bila, da je treba pod sanacijo razumeti takojšnjo izločitev Primčevega izvira, glede na to, da ni možnosti saniranja izvira z uporabo čistilne naprave, in obenem zadržati zadostno količino vode,« poudarja Stanko Ilija. »Ugotovljeno je tudi bilo, da zajetje izvira Starega mlina ne nadomesti oporečni Primčev izvir, temveč le zmanjša čas črpanja tega izvira. Zajetje večjih količin vode Starega mlina bi zahtevalo veliko vlaganja v izgradnjo samega zajetja s čistilno napravo, vendar še vedno ne bi bil nadomeščen Primčev izvir. Vlaganja v izgradnjo Starega mlina pa bi glede na minimalno razpoložljiva sredstva v vodnem gospodarstvu onemogočila—oziroma odložila — realizacijo programa, ki zagotavlja v celoti nadomestitev Primčevega izvira. Ker torej izgradnja Starega mlina ne zagotavlja realizacije osnovnega cilja — sanacije vodooskrbe — smo predlagali, da se odloži izvedba te investicije na čas po izvedbi osnovne sanacije. Osnovna sanacija mora zagotoviti vsaj 50 litrov kvalitetne vode v sekundi. Po vseh opravljenih raziskavah pa so te količine na razpolago v borovniškem vršaju. Kvalitetnejšega in izdatnejšega vodnega vira ni.« Po številnih razpravah na izvršnem svetu in organih SKIS, v katerih so sodelovali tudi vidnejši strokovnjaki za vodooskrbo, je izvršni svet ugotovil, da so opredeljene osnove programa za dolgoročno reševanje preskrbe z vodo. Kaj to pomeni? »Te osnove predstavljajo sledeče rešitve: perspektivna vodna vira sta na vzhodni strani, in sicer borovniški vršaj in Bistra, s tem da o zajemanju izvira Bistre ni strokovnih podlag. Ko izdatnost borovniškega vršaja ne bo več zadovoljevala potreb, bo z Bistro dana možnost dodatnega napajanja vršaja ali neposredni odvzem in čiščenje Bistre.« Kako pa bo z omrežjem? »V prvo etapo sanacije je vključena direktna povezava zajetja borovniškega vršaja na borovniški in vrhniški vodovodni sistem in izgradnja rezervoarja, ki bo hkrati zagotavljal boljšo izrabo gravitacijskih voda zaplaninskega pokrova. V drugi etapi sanacije je predvidena rekonstrukcija obstoječega vodovodnega omrežja in izgradnja rezervoarja za oskrbo visokih con. Omrežje pa se bo povečalo v skladu z rastjo porabe vode, za kar obstajajo v prej omenjenih dokumentih tehnične rešitve.« Izvršni svet in delegati so se zavzeli za čimhitrejšo realizacijo prve etape. V izdelavi je že lokacijska dokumentacija, računajo, da bo tehnična dokumentacija izdelana do konca leta, tako da bi lahko čim preje pridobili gradbeno dovoljenje in da bi dela stekla že zgodaj spomladi. Po teh načrtih bi iz pip pritekla voda iz borovniškega vršaja že leta 1983. jevna organizacija Dragomer obvešča Kr 'Ne'evna organizacija Rdečega križa obvešča krajane omenjene krati^ skupnosti, da bomo začeli z rednimi meritvami pritiska, v prostorih $tre,Merskega gasilskega doma. Pritisk bodo merile medicinske se-b0 ^ 'orej usposobljen kader, sodelavke dragomerškega RK. Merjenje prj .^delovanju z vrhniško zdravstveno službo. 'Gfifcolfk bomo merili vsakih 14 dni in vsak bolnik bo imel svojo kartoteko: kar-\ y :.ki Jo bo na vsak obisk prinesel s seboj. Tako bo terapevt pridobil podat- ?rn • 00 uspe^no uporabil pri zdravljenju. ^silslT'en'em DOmo Pričeli dne 12.11.81 od 17. do 18. ure v že navedenem kem domu, sicer pa bo merjenje vsak 2. in 4. četrtek v mesecu ob 17. uri. Krajevna organizacija RK Dragomer-Lukovica D. Jazbinšek V KRAJEVNI SKUPNOSTI DRAGOMER Z lastnimi močmi do razsvetljave V krajevni skupnosti Dragomer-Lukovica so že ves oktober najbolj živahni dnevi v tednu sobote in nedelje. Tako bo, kot kaže, še tudi nekaj naslednjih vikendov. Krajani namreč s prostovoljnim delom urejajo javno razsvetljavo, za katero so tudi potrebni denar zbrali sami, s krajevnim samoprispevkom. Najprej se je premaknilo v Dragomeru. Približno 50 udarnikov se je 31. septembra že ob sedmih zjutraj zbralo na križišču Dragomerške in Poti ob Snežaku. Razpostavili so se na trasi, dolgi približno 400 metrov, in začeli kopati jarek za podzemni električni vod. Kmalu se jim je pridružilo še 40 prostovoljcev. Tako da so do srede popoldneva zakopali že približno 600 metrov kabla. Z delom ob Dragomerški so zaključili naslednji dan, s pomočjo lastnikov gradbene mehanizacije, ki so opravili 36 strojnih delovnih ur. Končani izkupiček prvega delovnega vikenda je bilo približno 700 metrov napeljave in 14 nastavkov za svetilke, v akciji pa je sodelovalo več kot 100 ljudi, oziroma predstavniki vsakega četnega gospodinjstva v naselju Dragomer. Naslednji teden so zagrabili tudi v enem delu Lukovice, kjer je prijela za krampe in lopate približno tretjina mož in fantov, medtem ko so v Dragomeru istočasno položili kable še na dveh odcepih. Skupni seštevek obeh udarniških akcij je pokazal dodatnih več kot tisoč metrov napeljave. To pa skupaj pomeni približno polovico projekta, ki predvideva nekaj več kot 3000 metrov vodov za 59 svetilk. Za razsvetljavo svojih naselij bodo Dragomerčani in Lukov-čani porabili 1.120.000 dinarjev, zbranih s samoprispevkom. Toliko je namreč vreden material, ki so ga tudi kupili sami. Za priključek in druge nujne izdatke bodo potrošili še približno 300.000 dinarjev. Če se dela ne bi lotili sami, bi bili izdatki seveda najmanj za tretjino večji. Sicer pa manjši stroški niso edini pozitivni rezultat te akcije. Kljub temu, da bo med Dragomerčani in Lukovčani na koncu ostalo nekaj posameznikov, ki se bodo izmaknili delu in obveznostim, ki jih imajo do ožje skupnosti, je urejanje javne razsvetljave pokazalo, kaj pomeni dobra priprava akcije, množično politično delovanje, primerna propaganda in osebna zavzetost organizatorjev. Skupno delo je tudi zbližalo sosede, pomagalo k medsebojnemu spoznavanju in navsezadnje pritegnilo k istim ciljem ljudi, ki se v novih naseljih doslej sploh niso poznali in se niti niso imeli priložnosti srečati. Tudi dolgčas ni bilo nikomur, saj med »kramparji in lopatarji« ni manjkalo šaljivcev; da se je razvezal jezik, pa so poleg organizatorjev poskrbele tudi gospodinje ob trasi, ki so delavcem postregle s šilcem »ta močnega« ali s kavo. Foto in besedilo: JANEZ ODAR 6 NAŠ ČASOPIS OKTOBER Osnovana je nogometna zveza Nogometni delavci občine Vrhnike so na sestanku vseh interesentov Iz temeljnih nogometnih organizacij In športnih forumov naše občine osnovali nogometno zvezo občine Vrhnika z vsemi obveznostmi, nalogami in pravicami, ki izhajajo Iz statuta. Statut je formiral Iniciativni odbor, potrdila pa ga je skupščina nogometne zveze Vrhnika. Ko je Iniciativni odbor pripravljal skupščino Nogometne zveze občine Vrhnika, je predpostavljal nekatere elemente, ki jih je bilo treba uresničiti, da bi tako telo lahko normalno delovalo. V materialih se jasno vidi, da je nujno, da Nogometna zveza občine Vrhnika čim prej aktivira tiste sredine, yki so včasih aktivno sodelovale v razvoju in popularizaciji nogometne igre. Ena od zelo pomembnih točk delovanja morajo biti krajevne skupnosti, delovne organizacije, šole in podobne institucije, ki lahko še kako pomagajo, da nogomet dobi tisto mesto v pahljači vrhniških športov, ki mu pripada. Na skupščini so mnogo govorili o razvoju vrhunskega nogometa kot enega prioritetnih športov občinske selekcijske piramide. Nosilec aktivnosti je ravno NK Usnjar. Mladinci Usnjarja — s selekcijsko piramido do nogometne prihodnosti Glede na piramido nogometnih selekcij je bilo dosti govora o aktiviranju tistih nogometnih sredin, ki lahko organizirajo rekreativni nogomet. Ravno rekreativni nogomet bi moral spodbuditi interes Vrhni-čanov. Prvi korak k temu pa je ustanovitev nogometne lige občine Vrhnika. Kar pa se tiče selekcij, je tu piramidna oblika zadovoljiva, saj imajo šole v Borovnici, Drago-meru in na Vrhniki prve in druge selekcije, tretje pa so v NK Borovnica in Usnjar, četrta in peta pa sta v okviru NK Usnjar. Govorili so tudi o razvoju nogometne igre na področju celotne Notranjske. Glede na to, da Notranjska nima primerne nogometne organizacije in so njeni klubi ali nehali delovati ali pa so se priključili regijskim nogometnim organizacijam, je možno, da Nogometna zveza občine Vrhnika preraste v medobčinsko nogometno zvezo Notranjske. Za predsednika IO Nogometne zveze občine Vrhnika so izbrali Ratomira Videnovića, za podpredsednika Francija Rozmana, sekretar pa je postal Branko Štefan. Predsednik odbora za vrhunski nogomet je Radomir Kostič, za rekreativni nogomet pa Franc Dodig, predsednik Tekmovalne komisije pa je postal Zdravko Raztresen. Poleg tega so ustanovili tudi disciplinsko komisijo, komisijo za samoupravno kontrolo, komisijo za registracijo, vse kot posebna telesa, ki bodo delovala organizirano za razvoj kvalitetnega in rekreativnega nogometa. Potrdili so tudi predlog pravilnika, po katerem bo igrala nogometna liga občine Vrhnika. m a. Novembra že prve tekme Borovnici tumjr krajevnih skupnosti Menkovlč, Kršek in Đokorić so blii ekipni zmagovalci skega krosa, še večji uspeh pa jim pripisujemo kot zmago' ekipi pripadnikov JLA na krosu Dela v Ptuju, kjer je bil I" zmagovalec tudi med posamezniki. Občinsko prvenstvo v kros V sredo, 7. oktobra, se je v športnem parku na Vrhniki od4 občinsko prvenstvo v krosu. Lepo vreme in odlična organi tekmovanja sta pripomogla, da se je zbralo veliko število m p Ijev te športne zvrsti. Tekmovali smo v pionirskih, mladic " članskih in veteranskih kategorijah. Tekmovanje je doseglo svoj namen, saj se je izkazalo, da Vrhniki veliko mladih perspektivnih atletov in atletinj. Rezultati mlajših so hkrati potrdili, da bo vrhniška atletika tudi v prihodnje5 jala notranjska in republiška prvenstva. V konkurenci članov in vdjakov so nastopili nekateri boljši te* valci, ki nastopajo na tekmovanjih državnega merila in zasedaj11 p( lična mesta. ta Videli smo lepe športne boje za prva mesta in kvalifikacije n8 m Dela, ki je bil 18. t. m. v Ptuju. gi. t%t Upajmo, da bodo naši tekači potrdili svoje sposobnosti na šte1 tekmovanjih, ki jih še čakajo to sezono. REZULTATI: Ml. pionirji — roj. 1969:1. Slavko Caserman (Vrh), 2. Edo Debevc (P Inga Kunstelj (Vrh), 2. Nina Kunstelj &, KK Vrhnika tudi letos tekmuje v II. SKL ZAHOD. S tekmami pričnejo 7, 11.1981, razpored ostalih tekem pa je razviden iz tabele. V letošnjem letu bodo nastopili v nekoliko spremenjeni postavi, ker je nekaj igralcev v JLA. Zatorej vabijo vse ljubitelje košarke, da si tekme ogledajo in z bučnim navijanjem pomagajo. RAZPORED 1. kolo: 7. Lkolo: 7. 3. kolo: 21. 5. kolo: 12. 7. kolo: 26. 8. kolo: 9. It. kolo: 13. 13. kolo: 27. 15. kolo: 13. 18. kolo: 3. TEKEM 2. SKL —ZAHOD 11. 1981, sobota, ob 19.00, 11. 1981, sobota, 11. 1981, sobota, 12. 1981, sobota, 12. 1981, sobota, 1982, sobota, 1982, sobota, 1982, sobota 1982, sobota, 1982, sobota, ob 19.00, ob 19.00, ob 19.00, ob 19.00 ob 19.00, ob 19.00, ob 19.00, ob 19.00, ob 19.00, VRHNIKA VRHNIKA VRHNIKA VRHNIKA VRHNIKA VRHNIKA VRHNIKA VRHNIKA : VRHNIKA VRHNIKA LESONIT; LESONIT; TOLMIN; RADOVLJICA; CERKNICA; JESENICE; KOPER; GOSTOL; LOKA INV.; POSTOJNA. V NOGOMETNI LIGI VRHNIŠKE OBČINE Stara Vrhnika vodi! V nedavno ustanovljeni nogometni ligi občine Vrhnika so odigrali že peto kolo. Sama liga ima status organizirane nogometne rekreacije in je vključila igralce, ki niso registrirani za katero od selekcij iz nogometne piramide. Takoj moramo reči, daje po petih odigranih kolih nepričakovano na prvem mestu Stara Vrhnika, moštvo, ki je zbralo največje število točk (8) in je s 24 doseženimi zadetki daleč najučinkovitejše, saj pride to povprečno pet (!) golov na tekmo. Veseli nas pa tudi podatek, da so se v organizirano nogometno aktivnost vključile tudi nekatere krajevne skupnosti; preseneča veliko zanimanje delovnih organizacij. Fenolit so večinoma šteli za moštvo, ki se bo borilo za spodnji del tabele, pa je na zelo dobrem drugem mestu. To je ravno tako prijetno presenečenje. Rezultati: 1. kolo: Dragomer: Liko-Verd 4:3 (2:2), IUV: Fenolit 5:0 (1:0), Usnjar ; Borovnica odg., Podlipa : Stara Vrhnika 1:8 (0:2). 2. kolo: Borovnica: Liko-Verd odg., Stara Vrhnika: Dragomer 5:2 (2:1), Fenolit : Podlipa 5:3 (3:1), Usnjar: IUV 3:1 (1:1). 3. kolo: IUV : Borovnica 1:1(1:0), Podlipa: Usnjar 6:7 (2:4), Dragomer: Fenolit 2:3 (0:2), Liko-Verd : Stara Vrhnika 5:7 (1:2). 4. kolo: Borovnica: Stara Vrhnika 2:3, Fenolit: Liko-Verd 3:1, Usnjar: Dragomer 0:3 bb, IUV : Podlipa 3:2. 5. kolo: Podlipa: Borovnica 4:2, Dragomer: IUV 4:3, Stara Vrhnika: Fenolit 1:4, Liko-Verd : Usnjar (tekma bo odigrana med tednom) Da ima košarka v naši občini veliko privržencev, je dobro pokazal pravkar odigrani turnir. S sodelovanjem ekip iz krajevnih skupnosti entuziastov iz Blatne Brezovice ter ZTKO Vrhnika ga ni bilo težko organizirati. Pravico do nastopa so imeli košarkarji, ki niso vključeni v katero od ekip iž košarkarske piramide. Zaželeno je bilo, da se na igrišče pokliče tiste ljubitelje košarke, ki se nimajo priložnosti organizirano ukvarjati s košarko. Čeprav je turnir trajal le en dan, je na določen način le predstavljal napor za nastopajoče, vendar je popolnoma uspel. Trenerjem pa je omogočil novo izkušnjo. Odločili so se, da se iz moštev, ki so nastopila na turnirju, sestavi občinska reprezentanca. Ta bi se pomerila z moštvom Vrhnike, ki nastopa v Drugi zvezni košarkarski ligi-zahod. In še ena prijetna vest za ljubitelje košarke. Prvih šest ekip bo sestavljalo zimsko občinsko ligo. Ta moštva bodo vse tekme igrala v dvorani v Dragomeru, Borovnici in na Vrhniki. Igrali bodo dvokrožno, da bodo lahko odigrali čim več tekem. Rezultati: »a« skupina: Blatna Brezovica — Log 24:15 (15:5), Borovnica — Log 44:17 (21:10), Blatna Brezovica — Borovnica 22:50 (12:24). Skupina »B«: Vrhnika—Drenov grič 20:21 (15:6), Dragomer — Zaplana 33:22 (14:4), Vrhnika — Zaplana 36:18 (20:8), Drenov grič — Dragomer 30:20 (13:7). Za 3. mesto: Blatna Borovnica — Dragomer 36:28 (17:9). Za 1. mesto: Borovnica — Drenov grič 40:25 (22:11). Končna tablica: 1. Borovnica, 2. Drenov grič, 3. Blatna Brezovica, 4. Dragomer, 5. Vrhnika, 6. Log, 7. Zaplana. MOMIR ARSIĆ Andrej Krvina (Vrh). Ml. pionirke — roj. 1969: 1 Jana Mezeg (Vrh). Ml. pionirji — roj. 1968: 1. Metod Osredkar (Vrh.), 2. Boštjan 2am^ (Bo.), 3. Jože Molek (Bor.). Ml. pionirke —roj. 1968:1. Nataša Mesec (Vrh.), 2. Natalija Rožnik (L' j°flni Deša Stojanovič (Bor.). St. pionirji — roj. 1967: 1. Ivan Pirnat (Log), 2. Miha Rijavec (Vrh.K 20? Slabe (Vrh.). St. pionirke — roj. 1967:1. Polona Japelj (Vrh), 2. Sonja Negode rJJJo > Vesna Subic (Vrh.). St pionir — roj. 1966: 1. Jože Petrovčič (Vrh.) — 2.33,5. St. pionirka — roj. 196%: 1. Branka Rihar (Vrh.) — 3.26,0 Članica: Janka Žitko (Vrh.) — 6.40,0. Člani: 1. Tomažin, 2. Susman Jaka Vojaki: 1. Mladen Kršek — 9.39,0, 2. Ljubimko Menkovič — 9.40,5. kajlo Džoković — 9.56,6 Veterani: 1. Grom Marjan, 2. Grom Bogdan. KOVAČ D Udeležba na krosu je bila res množična. Na fotografiji so I rojeni 1968. leta. 1. Stara Vrhnika 2. Fenolit Dragomer IUV Usnjar Podlipaa Borovnica 8. Liko-Verd LESTVICA PO 5. KOLU: 5 4 0 5 4 0 5 3 0 5 2 1 3 2 0 5 1 0 3 0 1 3 0 0 24:14 15:12 15:14 13:10 10:10 16:25 5:8 9:14 MOMIR ARSIĆ Dragomer: Usnjar 2:1 (2:0) Strelci: 1:0 Celarc (10), 2:0 Šefran (15), 2:1 Margon (70-11 m) Nogometni veterani Usnjarja in Dragomera na najboljši možni način nadaljujejo svojo nogometno tradicijo. Dvakrat na leto, po enkrat v Dragomeru in na Vrhniki, včasih najboljši nogometaši vrhniške občane želijo s svojim srečanjem ohraniti tradicijo, ki lahko stimulativno vpliva na nogometni rod, ki prihaja. Rezultat tekme, kot večkrat do sedaj, ni bil najpomembnejši. Bila je in ostala želja nogometnih veteranov, da s takim dejanjem obeležijo obletnico svojega aktivnega delovanja, a da ljubiteljem nogometa vsaj malo pokažejo tisto, kar so lahko pokazali v svojih tekmovalnih letih. Nastala je ideja, da se naslednje leto pokličejo tudi nogometaši -veterani Borovnice in da se tako z nogometnim turnirjem obeleži dan nogometa, dan nogometašev, ki so bili v svojem času eni od nosilcev športnih aktivnosti, športnikov, katerih ne želimo in ne smemo pozabit'- m. a. Veterani Vrhnike najboljši Košarkarski klub Vrhnika je organiziral zanimivo košarkarsko tekmovanje. Želja organizatorjev je bila, da v športni dvorani predstavi košarkaške ase, ki so svojo košarkarsko kariero končali, a jih je ljubezen do košarke vrnila pod koše. Prvi turnir veteranov so že odigrali v Domžalah. Sodelovale so ekipe Iskra-Olimpije, Rudarja iz Trbovelj, Vrhnike in domačinov iz Domžal. Turnir so dobili vrhniški košarkarji, sprejeli pa so tudi obvezo, da organizirajo drugi turnir z istimi ekipami na Vrhniki. Tokrat so manjkali domžalski košarkarji, a to ni zmanjšalo zanimanja ljubiteljev košarke. Na turnirju smo gledali izredno zanimiva srečanja nekdaj najboljših slovenskih ko-šarkašey. V prvem srečanju sta se pomerila Vrhnika in Rudar iz Trbovelj. Ves prvi polčas smo gledali zanimivo in enakopravno borbo in težko bi odločili, kdo bo osvojil prve točke. V nadaljevanju tekme je ^ nika pokazala, da ima boljše mošPf; Gostje iz Trbovelj niso mogli slediti hit* šemu tempu, ki so ga diktirali domači"1'., zmago 61:51 (34:39) je Vrhnika dot>"; -pravico, da se bori za naslov najboljše^ ^ zmagovalcem srečanja Rudar : Is1*' I l.Et Olimpija Rudar se je dolgo upiral Iskri-Olif1^ mislili smo celo na presenečenje. Vefjjj J&; so veterani Iskre-Olimpije izkoristili prl1 nost in so v začetku drugega polčas^ nekaj zaporednimi točkami dosegli ."i čutno razliko, ki je ni bilo težko ohranit1 konca tekme. Zadnje srečanje turnirja J1. Iskro-Olimpijo in veterani Vrhnike je bil" pravi finale. Na tem srečanju je bilo ve1 lepih akcij, visokih skokov, »banan* vsega tistega, kar dela košarko zanirr in atraktivno. A Vrhničani so nasprotnikom vsilili igro. Domačini so si že v začetku žago' . veliko prednost (11:3). Do konca sreW se to razliko še občutno povečali in si s1. zaslužili zmago na turnirju. Tako se je Vj niškim veteranom v zelo kratkem časujS srečilo zmagati na dveh močnih turni''. kar seveda radosti ljubitelje košari^ obenem daje upanje, da bodo tudi ftvjj košarkarski upi na Vrhniki šli po poti sV« starejših kolegov, t Omenimo še, da sta vsa srečanja sf sodnika Stricberger in Kavčič iz Ljublj1 cicu •v., '6.; Vojr 18.1 8 o« 15 J6 16 J8 18 19 50 S? I !i20BER198f NAŠ ČASOPIS 7 Razgibano ob otvoritvi šole Ob otvoritvi prizidka k Osnovni šoli v Borovnici je Popravljalni odbor organiziral še številne kulturne in športno-manifestativne Prireditve, ki so se zvrstile v °Ktobru. Borovnica se je v km mesecu kar nekoliko "zganila«, saj so bile vse Prireditve množično obijane. Tako je bilo tudi na fužinskem pohodu okrog vasi (na fotografiji — pri-h°d pohodnikov na čaj k Centi), še zanimivejše pa je kilo naslednjo nedeljo pred Pošto, kjer seje osem moš-,ev pomerilo v vleki vrvi, •"nogi pa v »polževi« kolenski vožnji. Najstarejši In najmlajši udeleženec pohoda. Prvi si je pomagal s palico, druga pa je našla pomoč na maminih ramah — oba pa sta bila kljub utrujenosti dobro razpoložena. ŠAHOVSKE VESTI Hitropotezni turnir Na 9. hitropoteznem turnirju 4.10. 1981 za hitropotezno prvenstvo Šahovskega društva Vrhnika za leto 1981 je sodelovalo 24 šahistov. V finalu prvo in drugo mesto delita Zoran Brkić in Stevo Kecić s 7,5 točkami pred Leonom Gostiša s 6, V. Rutar s 5.5 in Hadalinom in Miloševičem s 4 točkami. Po 9. kolu vodi Leon Gostiša s 76 točkami iz 6. srečanja turnirja pred Zoranom Brkicem s 74 (6), Matjažem Justinom s 58,5 (6). Borisom Hadalinom 55,5 (7), itd. Prvenstvo ŠD Vrhnika za leto 1981 12.10. 1981 se je začelo prvenstvo ŠD Vrhnika za 1981 leto. Redno kolo se igra vsak ponedeljek in petek ob 17. uri v šahovski sobi Doma JLA Vrhnika Na prvenstvu sodeluje 14 šahistov. Rezultati I. kola: Mlinar — Trček 1:0, Gostiša L. — Bolha 1:0, Nikolčić — Brkić 0:1, Novak—Cačaič 0:1, Hadalin — Justin 1/2 : 1/2 itd. Obvestilo Šahovsko društvo Vrhnika organizira kategorni turnir, ki se bo pričel takoj, ko se prijavi zadostno število zainteresiranih, to je najmanj 10 igralcev iste kategorije. Tekmovanje bo v Domu JLA Vrhnika, kjer zainteresirani tekmovalci dobijo tudi dodatne informacije. Dne 22. novembra ob 9. uri organizira ŠD Vrhnika V. posamezno hitropotezno prvenstvo Notranjske v čast dneva republike. Vabimo vse zainteresirane šahiste, da se odzovejo v čim večjem številu. M.STANKOVIĆ y--^ ČKVUARSTVO MIK! 1..! TEODOR Vrhnika. Stara cesta 17 odprto od 8.00 — 12.00 in od , 14.00 — 18.00 sobota zaprto (Bh-—- (v|£rugi tek okoli ulovke m ■M Zmagal je skupinski duh *■ sn*2na lepotica Notranjske, je tudi letos sprejela ljubitelje teka v naravi ,[JP®ln teku okoli Ulovke. To je športna manifestacija v koledarju množičnih ■nin tekmovanj, ki jih spremlja in organizira Odbor za množična športna tek-"nM pri Smučarski zvezi Slovenije. I nastopajočih, od tega 187 v tekmo-- "'delu programa in 20 v trimskem, "eze, da tek okoli Ulovke dobiva in mesto v programu množič- Težko je našteti vse, ki so pripomogli k temu, da se organizira drugi tek okoli Ulovke. Vendar moramo poleg že omenjenih ZTKO občine Vrhnika in SD Parti- (Vrh), 2 Natalija Rožnik 4.25 (Vrh), 3. Mojca Lampe 4.80 (Vrh), itd. Starejši pionirji: 1. Dare Kovač 3.50 (Olimpija). 2. Tomaž Verančič 3.55 (Brezovica), 3. Jani Slabe 4.06 (Vrh), itd. Mladinci do 18 let, roj. 1962 in mlajši: 1. Mitja Beber, 27:11:71 (SK Brdo), 2. Roman Lazar 27:31:28 (Dragomer), 3. Miran Stanovnik 29:05:01 (Vrh), itd. Ženske na 15 km: 1. Terezija Udovič 1:32:15:88, 2. Breda Jančar 1:39:05:26. Ženske, rojene 1957, in mlajše: 1. Tina Modic 32:14:32 (SK Brdo), 2. Simona Cerin 34:52:55 (Šola za zor. inf.), 3. Marjeta Pogačnik 34:56:96 (ŠD Žvirče), itd. Ženske, rojene od 1947—1956:1. Irena Mihalec 33:00:12, 2. Maja Kristl 34:36,64, 3. Špela Ahačič 36:21:82. itd Ženske, rojene 1946, In starejše: 1.1. Greta Rozman 33:03:03 (Par. Kranj), 2. Helena Žigon 33:38:93, 3. Albina Grabri-jan 37:27:84 (ŠD Jezica), itd. Tek JLA — 7 km: 1. Mladen Kršek 24:19:16, 2. Ljubinko Menkovič 25:15:85, 3. Dragan Mlškovič 25:52:62, Moški, rojeni 1931, in starejši — 15 km: 1. Erik Krisch 1:20:06:40 (TVD Partizan Vič) Moški, rojeni med 1932 in 1941 — 15km: 1. Štefan Kovač 1:02:40:89 (Part. Vič), 2. Janez Gabrovšek 1:04:43:95 (Vrh), 3. Aljaž Macarol 1:06:01:30 (SK Brdo), itd. Moški, rojeni med 1942 in 1951 — 15 km: 1. Bernard Šraj 56:11:25 (Škof. Loka), 2. Dušan Zebre 57:26:64 (KUD Tine Rožanc), 3. Brane Mlinar 57:33:59 (Part. Vič), itd. Moški, rojeni 1952, in mlajši Moški A 1. Smole Janko 57:04:03 (Breg), 2. Ivan Tomažin 57:31:03 (Vrh), 3. Tomaž Kalan 1.00:13:36 3Škof. Loka), itd. Kategorizirani tekmovalci: 1. Martin Kavka 56:01:39 (AK Olimp) Trim Pogod 7 km: 1. Marjan Novak, 2. Alenka Grom, 3. Nana Vogrinc Skupna uvrstitev 15 km: 1. Martin Kavka 56:01:39,2. Bernard Šraj 56:11 25, 3. Janko Smole 57:04.03, itd. Skupna uvrstitev 7 km: 1. Mladen Kršek 24:19.16, 2. Ljubinko Menkovič 25:15.85, 3. Dragan Miškovič 25.53.62, itd. M. ARSIĆ ,Wiih tekmovanj. Ljubitelji te oblike Jfe radi prihajajo na to športno w?"ie. ki ga organizirata ZTKO oblika in SD Partizan. j*v vreme tekmovalcem ni bilo po-l8-naklonjeno, ni nihče od nastopa-'Stopil, zdravstvena intervencija pa ?°lre°ria samo enkrat. mno9° primerov, ko so posa-Wi' Spor),an°. nesebično pomagali tW' Prijateljici, bratu ali sestri, svo-•lorjj , u- Tak0 tekmovanje so organi-£1 ,u* želeli — takega so naredili. S duha profesionalizma, zmage za \„a?eno in forsiranja samega sebe. Iyff le skupinski duh, želja, da prema-t ^ometre in ohranijo lep spomin na zan omeniti IU Vrhnika kot pokrovitelja tekmovanja, mladinski odsek pri PD Vrhnika, ki je stezo uredil, smučarje, ki so pripomogli k temu, da smo dobili vrstni red sodelujočih, ŠŠD Kurir z Vrhnike, medicinsko osebje pod vodstvom dr. Drašler-jeve in tudi manj znane, ki so vsaj s svojo prisotnostjo pomagali pri organizaciji tako lepe športne prireditve. REZULTATI: Mlajše pionirke: 1. Nina Kunstelj 4.39 (Vrh.), 2. Inga Kunstelj 4.80 (Vrh), 3. Darja Možina 5.04 (Vrh), itd. ■ Mlajši pionirji: 1. Slavko Caserman 4.15 (Vrh), 2. Andrej Krvina4.18 (Vrh), 3. Lovro Urbančič 4.25 (Vrh), itd. Starejše pionirke: 1. Polona Japeli 4.17 URNIK V TELOVADNICI ŠPORTNEGA DRUŠTVA PARTIZAN VRHNIKA S 26.10.1981 se prične redna vadba v telovadnici. Da bi se občani Vrhnike v čim večjem številu pridružili športni aktivnosti, posredujemo urnik: ^gDELJEK TOREK J.LOVADBA KARATE .«fe-ni4-7let * REJEC Cvetka vad. TOŠIĆ ^2?—16.30 14.30—16.00 SREDA Četrtek petek SOBOTA tj^OMET- NOGOMET IV. selekcija vad. KAVČIČ 15.00—16.30 SMUČANJE cicibani vad. TELBAN- MARTINŠEK 15.00—16.00 NOGOMET III selekcija vad. VIDENOVIČ 15.30—17.00 KARATE vad. TOSIĆ 8.00—9.30 S; kavčič — vJ9!; pionirji . ^19.00 '^Kreacija v,'na Pošta 1267 ^.fiAZDRH i59-20.30 NOGOMET TELOVADBA NOGOMET III. selekcija od 1. do4. razr. II. selekcija vad. VIDENKOVIĆ vad. MOHAR vad. MARGON 16.00—17.30 16.30—17.30 16.00—17.30 TELOVADBA — SMUČANJE — cicibani s starši cicibani vad. šajn, Gunstek vad. Telban Martinšek 17.00—18.00 9.30—10.30 NOGOMET REKREACIJA NOGOMET REKREACIJA REKR. NOGOMET V. selekcija vojna pošta 5312 V. selekcija Indust. usnja Vrh. veterani /ad. MLADENOVIĆ vad. ISKRENOVIĆ vad. MLADENOVIĆ vad. URBANČIČ vad. CICMIL 17.30—19.00 17.30—19.00 17.30—19.00 18.00—19.30 10.30—12.00 rekre. odbojka rekr. košarka sploš. rekre. rekreac iskra ženske nad 25 let planinci ženske ženske vad. rijavec vad. dormiš vad. rapuš vad. seljak 19.00—20.30 19.00—20.30 1900—20.30 19.30—20.30 od 13.00 DALJE REZERVIRANO ZA RAZ. TRIM TEKM vad.ŠEFRAN BRANKO . ■ ODBOJKA Wm do 25 let ^.-re-LBAN 3o—22.00 REKR. SMUČARJI TEKAČI vad. GROM 20.30—22.00 REKR. KOŠARKA ženske vad. RAPUŠ 20.30—22.00 SPLOŠ. REKR. moški vad. NAGODE 20.30—22 00 REKR. ISKRA moški vad. SELJAK 20.30—22.00 URNIK V HALI OŠ IVAN CANKAR -do PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK ' KOŠARKA KOŠARKA SMUČANJE NOGOMET KOŠARKA ) vad. Nagode • vad. Seljak vad. Mohar vad. Kasalovič vad. Seljak )— ATLETIKA NOGOMET ATLETIKA . KOŠARKA ATLETIKA vad. Drašler vad. Kasalovič vad. Drašler vad. Nagode vad. Drašler SMUČANJE NOGOMET KOŠARKA KOŠARKA SMUČANJE ) vad. Drašler vad. Margon vad. Fefer vad. Fefer vad. Drašler KOŠARKA REKREACIJA KOŠARKA KOŠARKA KOŠARKA vad. Dedovič OŠ I. Cankar vad. Dedovič vad. Dedovič vad. Dedovič v kasarni ivan cankar Udarniško do trimskega kabineta Pred nedavnim so v kasarni Ivan Cankar na Vrhniki svečano otvorili sodobno opremljen trim-kabinet. Ima okoli 200 kv. m uprabne površine, naredili pa so ga vojaki, civilisti, ki so v službi v JLA, ter starešine iz kasarne Ivan Cankar. Ko je specializirana delovna organizacija sporočila predračun za adaptacijo že obstoječe zgradbe (okoli tri milijone dinarjev), so se vojaki in starešine odločili, da z lastnim delom zgradijo svoj športni objekt. Za adaptacijo so porabili okoli 8000 delovnih ur, za nakup najpotrebnejšega gradbenega materiala so dali okoli 300.000 dinarjev, za opremo kabineta pa so porabili nadaljnih 200.000 dinarjev. Na pomoč je prišla le delovna organizacija za polaganje parketa in za nekatera druga specialna dela. Tako so se pripadniki JLA iz kasarne Ivan Cankar vključili v tokove ekonomske stabilizacije, saj so za izredno funkcionalen športni objekt porabili za okoli 2 milijona manj sredstev Dobili pa so sodobno opremljen kabinet, ki bo še kako pomagal ohranjevati in večati fizično sposobnost pripadnikov enote in s tem prispeval k boljši bojni pripravljenosti. Nepravično bi bilo, če ne bi omenili tistih, ki so največ pomagali pri izgradnji tega objekta. Tu moramo na prvem mestu omeniti vojake Andreja Strausa, Željka Dukanoviča, Dušana Laliča, potem civilne osebe v JLA Andreja Mesca, Branka Juri-šića, Mileno Pogačar in starešine Žika Markoviča in Srdana Bajiča. M. A. Nove osebne izkaznice Oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Vrhnika že izdaja nove osebne izkaznice. Obveščamo predvsem tiste občane, ki jim je veljavnost sedanje osebne izkaznice potekla, da se oglasijo v našem oddelku, kjer jim bomo izdali novo. S seboj prinesite dve fotografiji, velikosti 3 x 3,5 cm, in sedanjo izkaznico. * OZN Tečaj krojenja in šivanja Sekcija za družbeno aKtivnost žena pri Domu JLA je skupaj z Bagatom iz Ljubljane pripravila še enega od začetnih tečajev krojenja in šivanja. Tečaj se je začel že 28. septembra in dela v dveh skupinah, v katerih je 30 našin občank. Kaže, da vlada za te oblike dodatnega izobraževanja veliko zanimanje, zato so že začeli sprejemati tudi prijave za nadaljevalni tečaj krojenja in šivanja. Ravno tako se lahko prijavite tudi za začetni tečaj nemškega jezika in ponoven tečaj makramea. Vse potrebne informacije lahko dobite v Domu JLA na Vrhniki. Tako pa ne! Na Vrhniki je le nekaj cvetličnih korit; ta pa večinoma prej spominjajo na zapuščena kokošja gnezda kot pa na nasade, ki dopolnjujejo okolico in daje ji videz urejenosti. Podoba kraja je pač odvisna od ljudi, ki živijo v njem! Korita ob Cankarjevem domu so bila v septembru zasajena s sadikami mačeh. Toda samo dva dni! V enem tednu — v poznih večernih urah — so izginjale ena za drugo na vrtičke ali grobove naših vrlih občanov, ki tudi skrbijo za urejeno okolico — toda svojo! Cvetje vendar mora biti, naj se vidi, da imamo radi lepo! Najceneje pa je tamle — saj je državno! Zato obveščamo vse tiste, ki se oskrbujejo s cvetjem iz javnih korit, da so ostale še tri sadike! V smislu stabilizacije pa jim predlagamo, da jih pustijo za seme in jih »sunejo« takrat, ko bodo v koritih znova zacvetele! Pa na svidenje — čakamo! M. R. ji 1 i CE \ V: .i^«Jk J*« i I i }■ f | ■ % «11 JU4 Redko lovsko trofejo—95 klisko medvedko—je uplenil Jože De-bevec iz Borovnice. Za malo se mu je izmuznila prilika, da bi na Gredi lahko streljal še skoraj na enkrat večjega medveda, toda kljub temu je bil lahko zadovoljen. Seveda, kaj takega se lovcu primeri ie enkrat! Spet avtopralnica na bencinski črpalki Nudimo vam: pranje s paro osebnih vozil, kombijcv, traktorjev in motorjev, notranje čiščenje tal in sedežev s šamponiranjem, zimska zaščita kromiranih in gumijastih delov. Delovni čas: — vsak dan od 13.30—19. ure, — ponedeljek od 17.—19. ure, — sobota od 9.—19. ure. S hitrimi in kvalitetnimi uslugami vam najbolj ustrežemo. To je obenem tudi naša najboljša reklama. MERČUN BRANE Za občasno delo iščemo študente. Informacije dobite na Zavodu za načrtovanje, Klis S-9. MERCATOR, DO »ROŽNIK« TOZD »Dolomiti« Ljubljana, Tržaška 37/b, ii.miI).o. Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela oziroma naloge: MESARJa za mesnico SP Preskrba, Vrhnika. Pogoji: Končana poklicna šola živilske stroke ali osnovna šola in veselje za priučitev v mesarski stroki. Poskusno delo je 1 mesec. Vsi zainteresirani kandidati dobijo podrobnejša pojasnila glede pogojev dela v prodajalni SP Preskrba, Vrhnika. Pismene prijave sprejema kadrovska služba Mercator, TOZD Dolomiti, Ljubljana, Tržaška 37/b, 15 dni od dneva objave v časopisu. Krajevna organizacija ZZB Vrhnika vabi vse krajane 1. novembra 1981 ob 9. uri h komemoraciji pri spomeniku na Drči. Ob boleči izgubi našega dobrega moža, brata, strica in očeta Antona Rusa se iskreno zahvaljujemo sosedom za pomoč v težkih trenutkih, so.-rodnikom in prijateljem za darovano cvetje in vence ter za izraženo sožalje. Pose. >io se zahvaljujemo dr. Kogoju za dolgoletno skrb in zdravljenje, ZB, govorniku pri odprtem grobu, pogrebcem in godbenikom. Prisrčna hvala vsem, ki ste kaj storili zanj in ga tako številno spremili do zadnjega počivališča. Žalujoči vsi njegovi Pred TV-17 Jim Je o dogodkih \z NOB spregovoril nekdanji partizanski kurir Jože Vintar NA JASTREBIH Obrambno usposabljanje izvenšolske mladine V zatišju mogočnih gozdov na 600 m visoki planoti v bližini znanih krajev iz NOB (kurirske poti, TV-17), se je v času od 10. do 25 septembra udeležilo obrambnega usposabljanja v centru za obrambno vzgojo 5 mladink in 19 mladincev iz naše občine, ki ne obiskujejo srednjih šol. Vsi so bili rojeni 1964 ali 1965. leta. Največ zbranih je bilo delavcev, nekaj pa tudi iz vrst kmečkega prebivalstva. so prepričani, da jim je to znanje ne le potrebno, temveč tudi koristno. BRANKO ISTENIČ Delovni pogoji so bili zelo dobri, kar je vplivalo tudi na kakovost pouka in na zainteresiranost mladih za to obliko dejavnosti. Za samo usposabljanje so imeli na dan po 9 učnih ur. Ostali Branko Istenič: Takšna oblika obrambnega usposabljanja mladih se je pokazala za koristno. Tudi starši, ko so bili na obisku, so bili zadovoljni. čas pa so izkoristili za rekreacijo in interesne dejavnosti. "Naj jih naštejemo le nekaj: taborni ogenj in obisk staršev v centru, pohod po spominskih obeležjih iz NOB, obisk v IUV, seznanjanje z življenjem divjih živali v gozdu, lovskim lokostrelstvom itd. Učni načrt in program sta bila pripravljena tako, da bi mladi pri tem pouku pridobili najosnovnejše znanje o zasnovi SLO. Prizadevali pa so si doseči tudi praktično znanje prve medicinske pomoči in opravljanja posameznih nalog civilne zaščite, poznavanja družbeno-politične ureditve naše države, pravic in obveznosti v zvezi z obrambo domovine, pogojev za zaščito pred jedrskim, kemičnim in biološkim orožjem. Prav tako pa so imeli priložnost seznaniti se z vsemi novostmi v cestno-pro-metnih predpisih. V času obrambnega usposabljanja so se naučili ravnati s pehotnim orožjem in se seznanili z njegovo uporabo, kar so preverili tudi na streljanju na strelišču v Borovnici. Tu so dosegli zelo dobre rezultate. Mladinke in mladinci so poka- Jože Lacko, načelnik oddelka za LO: To je posebna oblika dela z mladimi, saj smo si prizadevali, da si pridobijo tudi strokovno znanje, ki jim bo v življenju koristilo. Imeli so tečaj za voznike koles s pomožnim motorjem in tečaj prve pomoči. Pri tem izobraževanju so nam veliko pomagali zunanji sodelavci. Garnizon nam je dal del opreme, učna sredstva in dva desetarja, občinski štab TO je sodeloval vsak dan, občinski odbor RK, Notranjski zdravstveni dom in po-verjeništvo za NZ so pripravili predavanja. Z mladimi so se sešli tudi borci. Se posebej pa gre zahvala pedagogu Branku Iste-niču, ki je uspešno vodil to usposabljanje. Vzorna krvodajalca Jesenska krvodajalske akcije se je udeležilo precej več občanov kot spomladanske. Toda še vedno ne moremo biti zadovoljni, saj je bil odziv kljub prizadevanjem občinske organizacije RK še vedno premajhen. Med krvodajalci smo srečali tudi dva naša občana, ki sta nam vsem lahko za vzor. To sta Iva Brancelj, ki je tokrat dala kri že petindvajseta (25.) in Stane Gostiša, ki je dal kri že šestintridesetič (36.). Oba sta skromno povedala, da imata vedno pred očmi pomoč sočloveku.. Bomo vsi mislili tako, ko bo prihodnja krvodajalska akcija? Stane Gostiša Šola — naš drugi dom »ko S Vsako leto, 1. septembra, se odpro vrata slovenskih šol, skozi katera vstopa tisoče učencev z željami po novih znanjih in boljših uspehih. Za učence šole Log-Dragomer je letošnje šolsko leto še posebno pomembno. Vsi, ki so še lani hodili v staro šolo na Log ali se vozili na Vrhniko, so se preselili v novo šolo Log-Dragomer. V osnovno šolo na Log so hodili učenci do četrtega razreda, od petega do osmega razreda pa so se vozili na Vrhniko. Veliko otrok pa se je vozilo na Brezovico ali v različne šole v Ljubljani. Pokazala se je potreba pp novi šoli v kraju, kjer otroci žive. Temeljni kamen za novo šolo je bil postavljen 4. maja 1980. Delo je potekalo po vseh načrtih tako da je pouk lahko stekel z novim šolskim letom. Osnovna šola Log-Dragomer leži na meji med vasmi Log in Dragomer. Šola stoji na primernem kraju, saj je prevoz z avtobusom potreben le učencem iz Bevk in z Drenovega griča, šolarji iz obeh vasi vsak dan vozi šolski avtobus. Šolski okoliš zajema vasi Log, Dragomer, Plešivica, Bevke, Drenov grič, in Lesno brdo. Na šoli je 582 učencev. Razdeljeni so v 21 oddelkov, od tega so štirje dislocirani oddelki na Drenovem griču in Bevkah. Na novi šoli je 18 učilnic, 2 telovadnici, knjižnica in čitalnica, kuhinja in jedilnica. Organizirano je tudi podaljšano bivanje za učence razredne stopnje. Pouk se začne ob 7.30 in konča ob 12.40. Učenci 3. in 4. imajo pouk v izmeni, vsi ostali pa dopoldne. Šolska okolica še ni dokončno urejena. Razredne skupnosti so na svojih sestankih sklenile, da bodo vsi učenci pomagali pri ureditvi okolice šole. Na delovnih akcijah bodo sodelovali pri saditvi zelenja, za zelenice skrbeli in jih urejali. Na šoli so že začeli delati različni krožki: šahovski, raketarski, biološki, literarni, likovni, dramski, ure pravljic, lutkovni, ročna dela (pletenje in kvačkanje, šivanje in krojenje, ori-gami), pevski zbor, novinarski krožek. 29. septembra je bila na šoli pionirska konferenca. Vodil jo je predsednik PO Samo Novak. Tovariš Matija Lenaršič je predstavil lik Franceta Vrhovca — revolucionarja z Loga — po katerem nosi PO ime. Na konferenci so pionirji sprejeli letni plan dela. Povabljeni borci so pionirjem predstavili svoje delo med NOB. Učenci in učitelji se pripravljamo na praznovanje 29. novembra, dneva republike in na otvoritev Naša šola je nova, lepa, pnj Še mnoge generacije bodo p1 pile njen prag. Vsi, ki danes *l pridobivamo nova spoznanja n kušnje, se zavedamo, da je šota] drugi dom in druga mati, ki vzpodbude in nas vodi k ciljem, jih zastavljamo v življenju. Novinarski I OŠ Log-Drai vs it Prv ob( -.M la Od: Pionirska konferenca 29. septembra so pionirji na Cankarjevi šoli praznovali svJ PETER ^