načrt Vzgojni Vzgoja, marec 2020, letnik XXII/1, številka 85 31 Slovenci so kot narod stoletja na svoji zemlji živeli na prepihu vplivov različnih narodov. V zgodovini je nastajala bogata in raznolika kulturna dediščina, ki se je ohranjala in Slovencem dajala moč na koščku slovenske zemlje. Naša identiteta izhaja iz naše kulturne dediščine in je njen neločljivi del. Naša dolžnost je, da kulturno dediščino varujemo in ohranjamo, saj bomo s tem ohranjali tudi lastno identiteto. Vzgoja za ohranjanje ljudske kulturne dediščine Kot temelj razvijanja odnosa do domovine Sašo Oberski, prof. razrednega pouka, je učitelj razrednega pouka na Osnovni šoli Podčetrtek. Je zborovodja otroškega pevskega zbora, z različnimi društvi sodeluje na področju kulture. Deluje kot mentor študijskega gledališkega krožka na univerzi za tretje življenjsko obdobje. Izdal je monografijo Med kozjanskimi griči pesem odmeva. Ljudska kulturna dediščina – potreba po ohranjanju preteklosti in njen vpliv na oblikovanje narodne zavesti Preteklost je bila drugačna od sedanjosti, preostanki preteklosti so vrednota sami po sebi in so dobrina, ki izginja (Jezernik, 2004, po Lowenthal, 1996). Pomembno stališče za ohranjanje kulturne dediščine je, da je preteklost privlačna in zaželena. Vse do industrijske revolucije so zaradi počasnega razvoja preteklost doživljali enako kot sedanjost. Zaradi vsesplošnega hitrega razvoja je prihajalo do hitrejšega tempa življenja, zato so ljudje občutili potrebo po razumevanju in ohranjanju preteklosti. V 19. stoletju je tako prišlo do porasta muzejev ter različnih društev, ki so se sistematično ukvarjala s preuče- vanjem preteklosti. Strajnar (1990) ljudsko glasbo kot po- memben del kulturne dediščine oprede- ljuje kot tipično ljudsko glasbo etnične skupine. Na oblikovanje narodnostne zavesti etnične skupine vpliva v prvi vrsti ljudska glasba, ki se v ljudeh globoko za- sidra in opominja na njihovo poreklo, na korenine, iz katerih so zrasli. Tudi Hazler (2012) meni, da pomen varstva kulturne dediščine največkrat povezujemo z ohra- njanjem narodne in narodnostne identi- tete, a je kljub temu močno povezana z gospodarskim razvojem. Kulturna dediščina in izobraževanje V Sloveniji si vedno bolj prizadevamo za ohranjanje ljudske kulturne dediščine, da ne bi pozabili na tradicijo. S tem pridobi- vamo občutek pripadnosti in povezanosti z različnimi kulturnimi skupnostmi ter se branimo pred različnimi globalnimi vpli- vi. Vsaka lokalna skupnost si mora priza- devati za turistični razvoj kraja, ki temelji na običajih in tradiciji. Ob tem ne sme prezreti šole kot ključnega sodelujočega partnerja pri vzgoji za ohranjanje ljudske kulturne dediščine. Odnos med kulturno dediščino in izo- braževanjem je bil v preteklosti navadno omejen na pasivno obiskovanje in vodene oglede spomenikov, muzejev ali predme- tov. Učenci so v kronološkem vrstnem redu spoznavali dogodke iz preteklosti, ki niso bili povezani z njihovimi življenjski- mi izkušnjami. Letaki ali brošure, ki po- nujajo informacije o dogodku ali predme- Ljudska kulturna dediščina (Slovenski šolski muzej) - Kulturni bazar (Vir: Delo) načrt Vzgojni 32 Vzgoja, marec 2020, letnik XXII/1, številka 85 tu, ne upoštevajo učenčevega predznanja ali izkušenj. Učitelj ima v šoli mnogo mo- žnosti, da otrokom približa ljudsko kul- turno dediščino ter obenem osvešča, da je treba skrbeti zanjo. Vsaka šola, bodisi v mestu bodisi na podeželju, ima v svoji bli- žini kulturno, etnografsko ali turistično društvo. Skoraj vsak kraj premore pevski zbor, skupino vaških pevcev ali folklorno skupino. Sodelovanje ali partnerstvo med šolo in različnimi institucijami ali posa- mezniki ter starši mora biti glavno načelo vsake šole. Primeri dobre prakse ohranjanja kulturne dediščine v izobraževanju Na nacionalni ravni se vsako leto organi- zira Kulturni bazar – kultura se predstavi, ki je namenjen vzgojno-izobraževalnim ustanovam. Na njem se predstavijo različ- na kulturna področja ter izvajanje ume- tniških delavnic. Na prireditvi sodeluje več kot 200 različnih kulturnih društev iz vse Slovenije, med njimi tudi muzeji, zavodi in kulturna društva, ki skrbijo za promocijo in ohranjanje kulturne dedi- ščine. Projekt eTwining je skupnost evropskih šol, ki učiteljem, ravnateljem in drugim strokovnim delavcem po šolah v Evropi omogoča povezovanje, razvijanje sku- pnih projektov in izmenjavo izkušenj ter je sestavni del programa evropskega so- delovanja Erasmus+. Med odkrivanjem kulture svojih vrstnikov otroci odkrivajo evropsko kulturno dediščino, spoznavajo podobnosti in razlike med svojo kulturo in drugimi. eTwining ponuja tudi raz- lične spletne seminarje in kampanje za promocijo kulturne dediščine ter ozave- ščanje o njej. Učitelji povabijo zanimive osebnosti iz kraja, starejše občane, ki premorejo šte- vilne dragocene informacije o ljudski kulturni dediščini kraja. S seboj prinesejo zanimive predmete, fotografije in pripo- vedujejo o šegah in navadah ob dogodku, ki je bil fotografiran. Če je lokacija foto- grafije znana, se učenci odpravijo tja in fotografijo ponovno posnamejo ter ugo- tavljajo, kaj se je spremenilo. Če ima šola možnost sodelovanja z bližnjim domom upokojencev, lahko vzpostavi stik s starej- šimi, ki poznajo zgodovino svojega kraja, stare šege in navade ali opravila in o njih pripovedujejo. Učitelji načrtujejo dan dejavnosti in starejše vključijo v različne aktivnosti. Učenci priredijo dan tradicionalne kuhi- nje, jed pripravijo v šoli s pomočjo staršev. Starši si izmenjajo recepte. Učenci lahko izmenjajo recepte z vrstniki iz drugih šol, jih povabijo k pripravi jedi ali pa na po- kušino. Spodbujamo druženje učencev, staršev, učiteljev in spoznavanje lokalnih znamenitosti. Pri pouku glasbene umetnosti ob spo- znavanju ljudskih pesmi, glasbil in plesov učitelj sodeluje z lokalnim etnološkim ali pevskim društvom. Pred izvajanjem učne ure učitelj podrobno načrtuje dejavnosti učencev in ljudskih pevcev ali godcev. Učenje pesmi lahko poteka v manjših skupinah s posameznim ljudskim pev- cem ali pa vsi pevci pojejo s celotnim ra- zredom. Ljudski godci s seboj prinesejo inštrumente in učijo otroke igrati nanje. Na lokalnih prireditvah se učenci in ljud- ski pevci predstavijo s skupnimi pesmimi ali pa igrajo na inštrumente z ljudskimi godci. Takšno zgledno sodelovanje šole z lokalnimi društvi pomeni spodbujanje mlajših h kasnejšemu aktivnemu sodelo- vanju v etnoloških lokalnih društvih. Dober primer prakse je učenje ljudskih pesmi z ljudskimi pevci v muzejih na prostem, kjer izvajajo različne etnograf- ske prireditve, med drugim ponujajo tudi delavnice za šole. Učenci s pomočjo moj- strov lokalnih obrti spoznavajo različna opravila (lupljenje vrbovih vej za košare, izdelava kruhkov, pletenje iz ličja in ši- bja, tkanje na statvah, izdelovanje piščali iz lubja, izdelki kovaške in kamnoseške obrti). Da lahko učitelji vzgajajo za varovanje kulturne dediščine, morajo učence osve- ščati o dejavnikih, ki vplivajo na njeno uničenje. V pogovorih opredelijo dejav- nike (potresi, vplivi drugih kultur, popla- ve, onesnaženost planeta, nekontrolirani človeški posegi, vojne) in iščejo trajne re- šitve za varovanje kulturne dediščine. Pri tem se pogovorijo s strokovnjaki, opra- vljajo eksperimente, dokumentirajo reši- tve s posnetki in zapisi. Zaključek Vzgoja za ohranjanje kulturne dediščine je pomemben del učnih vsebin v šolah, saj z njo krepimo samozavedanje in na- cionalno identiteto. Sodoben pouk zah- teva nove pristope ter povezovanje šol in kulturno-umetniških ustanov na nacio- nalni ter evropski ravni. Večina učiteljev razrednega pouka v slovenskih osnovnih šolah si prizadeva za vključevanje vsebin o ohranjanju kulturne dediščine v pouk, za njihovo načrtovanje in sodelovanje, a se tovrstne dejavnosti redkeje izvajajo. Vključevanje informacijsko-komunika- cijske tehnologije omogoča večje povezo- vanje med učitelji, ki se ukvarjajo z ohra- njanjem kulturne dediščine, izmenjavo izkušenj in projektov. Mnogo slovenskih in evropskih programov spodbuja pred- stavitev kulturne dediščine in iskanje rešitev za njeno ohranjanje. Z vključeva- njem v projekte in medsebojnim pove- zovanjem bodo učitelji ozavestili pomen ohranjanja kulturne dediščine ter to za- vest prenašali na mnoge generacije otrok v osnovnih šolah. Literatura • Hazler, Vito (2012): Veščine in znanja za obnovo dediščine in razvoj. Prispevek na okrogli mizi Dediščina, naše bogastvo: ohranjanje nesnovne kulturne dediščine na lokalni in nacio- nalni ravni. Ljubljana. Pridobljeno 1. 10. 2019 s spletne strani http://www.razvoj.si/UserFiles/File/vabilo-Dediscina-nase- -bogastvo.pdf. • Jezernik, Božidar (2014): Nacionalizacija preteklosti. V: Odlič- ni v znanosti, leto 2014, str. 61. • Letošnji Kulturni bazar bo namenjen kreativnemu povezovanju (2017). Delo, 15. marec 2017. Pridobljeno 4. 10. 2019 s spletne strani https://www.delo.si/kultura/razno/letosnji-kulturni-ba- zar-bo-namenjen-kreativnemu-povezovanju.html. • Muzej na prostem. Pridobljeno 27. 9. 2019 s spletne strani https://sl.wikipedia.org/wiki/Muzej_na_prostem. • Rogelj Škafar, Bojana (2011): Upodobljene sledi narodne identi- tete. Ljubljana: ZRC SAZU. • Strajnar, Julijan (1990): Slovenska ljudska glasba. V: Traditio- nes, 19, str. 99–106. Pridobljeno 3. 10. 2019 s spletne strani https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1U7BUVJA. • Učenje iz preteklosti, oblikovanje naše prihodnosti: evropska kulturna dediščina preko eTwininga (2018). Centralna sveto- valna služba za eTwining. Pridobljeno 1. 10. 2019 s spletne strani https://www.schooleducationgateway.eu/sl/pub/tea- cher_academy/teaching_materials/etwinning-cultural-heri- tage-18.htm. Prispevek je v celoti objavljen: Oberski, Sašo (2019): Vzgoja za ohranjanje ljud- ske kulturne dediščine kot temelj razvijanja od- nosa do domovine. V: Ašič, Erika (ured.): Vzgoja za ljubezen do domovine in države. Zbornik. Ljubljana: Društvo katoliških pedagogov Slove- nije, str. 227–234. [Elektronski vir]. Dostopno na: https://www.dkps.si/fileadmin/user_upload/ MK_2019_zbornik.pdf.