Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 1.
Cena ednoga drobca 1 krona.
2. jan. 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“.
Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
Ljübiš?
Glej, Boga, tvoje najvekše Dobro, vsaki den na milijone slabih novin, spisov, žali, sramoti, njegovo vero, pot, jedino pot tvojega zveličanja pa zaničava. — Orožje proti slabomi spisi se samo dober spis, dobre, krščanskoga dühá novine. Če ljübiš Boga, ji vzemeš v roke to orožje, zatajiš se i prišparaš si té krajcare. Ali bi si premišlavao ešče, bi zapio, zakádo, zakárto raj 20 koron, kak pa dao na diko svojemi Bogi? Sodi, ka maš ráj, če si skopi za krščanski tisk če ráj vidiš, naj se norčarijo z tvojega Boga, z tvoje vere, z tvoje düše, kak pa da bi se tvoj Bog, tvoja vera, tvoja düša branila po dobrih spisih! ? — Milijoni slabih listov na den pišejo proti pravici, zagovarjajo laž, sejajo sovraštvo, hujskajo, v znemirjajo, puntajo, režejo niti medsebojne ljübezni. Se ti vidi to ? Če si ne voščim naročiti dobrih listov, pune z krščanskim dü-hom, podiraš pravico, netiš sovraštvo, pomágaš laži priti do zmage. Bi tvoja skopost mogla tebe tak oslepiti, da nemaraš, če ti Boga, vero, zveličanje blatijo, bližnje tvoje pa od poštenja spravljajo slabi spisi ? Bi mogoče bilo, da ne bi iz svojih jezerk 20 K dao na tisti tisk, šteri zagovarja tvojega Boga, tvojo vero, tvojega bližnjega i tvoje pravice? Je tebi vse edno: Bog ali vrag, pravica ali laž, čistost ali nesramnost? Ljübiš? Ka ljübiš?
Naročnikom!
Vsem veselo, blaženo novo leto! Novine do v stárom dühi pravice i ljübavi shajajo i v no-
vom leti. Vrejüvali do je vlč. g. Berden Andraš, kaplan v D. Lendavi, Prekmurje. Vsi rokopis!, naj se njim pošilajo. Cene nesmo zvišali, ostane 20 K naročnine na leto za tiste, kem več falatov vküp hodi. Ki na svoj naslov pozosel je naroči, plača 30 R. Najkesnej do 15. januara naj vsaki da glas na Opravništvo Novin Črensovci, Prekmurje, keliko Novin de meo! Ki prvo številko zdrži, je dužen celo leto meti Novine. Samo na celo leto je damo. Naročnino je dužen vsaki naprej dolplačati, na sirote pa počakamo.
Črensovci, 1921. jan. 1.
Klekl Jožef vp. pleb.
Amerikancom.
Srčne pozdrave Pošiljamo vsem našim rojakom pa je prav lepo prosimo, naj si vsi naročijo naše liste. Najmenje jezero naročnikov morejo meti Novine v Ameriki. Stem ví dragi Amerikanci omogočite, ka mo doma falej lehko vödavati naše liste, ka vsaka sirota more priti do njih. V Chicagi se obrnite na g. g.-Glavač Andraša 1828. W. 22. Str., Sobočan Števana 249. W. 24. Str. Plače, Prša Martina 1039. Pranklin Sir., Trajbar Jožefa 2008. S. Lamis Str. i Ros Stevana IMO. W. 18. Str. Tem gospodom se Javite, štere mi tüdi srčno lepo prosimo, naj té trüd na sebe vzemejo Bogi na čast bližnjemi na hasek. V drügih Amerikanskih mestah pa prosimo naše rojake, naj nam naznanijo, komi i keliko Novin bi pošilali. Jedini naš krščanski list, Slovenije so Novine! Prkmurci ne pozabite to!
Opravništvo i uredništvo Novin.
Gospodarstvo.
Vinska porcija. Dosta lüdi je, ki ešče ne vejo, kaj je z vinskov porcijov. Po pravdi je vinska porcija za leto 1920 bila na prošnjo kmečke zveze i zveze županov odprávlena, to je tistomi, šteri vino pridela, ne trbe več plačati porcije, pač pa jo more plačati oštarjaš. A tista postava (tör-vény) pravi, da se vsa stara še ne-plačana vinska porcija za leto 1918 in 1919 mere s silov sterjati. To damo na znanje vsem, šteri še so dužni staro vinske porcijo, da ne bodo meli nepotrebni stroškov.
Nove poštne marke, štere je naš orsag dao v Ameriki napraviti, dobimo z novim letom.
Tüdi nemška avstrija je zvišala cene na železnici za 50% od 15. decembra dale.
Živež bomo pošilali iz. našega orsaga na Madžarsko. Tak je sklenola naša vláda v Belgradi, je dovolila izvoz pšenice, žita kukorice, konj, ovc i scmröv, a Madžari pa bodo nam poslali vete ovčjo vuno i blago. Mi naše državnike ešče prosimo, da ne pozabijo, da bi bilo tüdi našim Goričancom trnck potrebno poslati zrnje.
Kelko je vreden penez drügih držav pri nas ? Eden dolar 146 kron, češkoslovačka krona l K tiO fil, nemška marka l K 92 fil, Taljanska lira 5 K 11 fil, rumunski lev 2 K, törska lira 5 K 15 fil, avstrijske ali pa Vogrska krona pa samo 25 fil.
Kak v Nemškoj Avstriji stradajo. Iz Celova glasijo, da je tam od lakote Vmrla dovica profesor Scheinigi.
Naš pošlanec vlč. g. Klekl Jožef so hodilo v Belgradi pri ministri za poledelstvo i finančnom ministri pa prosili naj se carina zniža (za male najbole potrebne reči celo odpravi), živina i konji pa se smejo na Vogrsko i v N. Austrijo vövoziti. G. poslanec so prosili je, da sme v Radgoni, Rediči i Őri Szt. Petri nakladati naša živina. Oba ministra, ár sta obečala pomoč i minister	Jankovič
so se izrazili. Prekmurje	žmetne
konje, te dovolijo izvažat
2
NOVINE
1921. 2. januar
Glasi.
Za vse božične i novoletne pozdrave se uredništvo i opravništvo Novim vsem iz srca zahvali.
Pesji zapor je odredilo okrajno glavarstvo v Ljutomeri za občine Hrastje, Mota, Rihterovci, Radenci, Kapela, Murski Vrh, Zasad, Vučja vas, Bučečovci, Stara nova vas, Bunčani i Veržej.
Črensovska pošta okradjena! Tri je trnarčarje so se pelali 23. dec. z D. Lendave z črensovskim postom domo. Med potjov so dolpokradnoii z voza dva zavitka podplatov (6000 K. vrednosti), prerczali poštna vreče i naše Novine raztepli pa spozabili od Hotize do Črenšovec. Nekaj smo jih najšli nazaj, vse ne. Prosimo drage naročnike, naj nam naznanijo, šteri to nej v reke dobili božični Novin i M. Lista.
Ki si Novine naroči! pazite! pazite! ne sme pisati ne v tiskarno, ne g. Berdeni, ne g. Kleklni, nego jedino na té naslov: Opravništvo Novin Črensovci, Prekmurje. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
Premije so dobili sept. 21. v Soboti: Graj Jožef z Sobote za kravo, Balažic Matjaš z Beltinec za kravo, Štefan tak z Tešanovec za kravo, Radič Kate z Polane za kravo, Benko Štefan z Sobote za teíioe, Franko Anton z Satahovec za telice po 300 kr; Mcdic Jožef z Sobote za kravo, Maroša Jožef z Törnišča za kravo, dobo
je tüdi medaljc ; Dani Franc z Polane za kravo, Kemény Marko z Sobote za kravo, Benko Štefan z Sobote za kravo, Lük Adam z Tešanovec za telko, Titan Anton z Kroga za kravo, Maroša Jožef z Tešanovec za telice, Benko Štefan z Sobote za telice, Škrilec Jožef z Noršinec za telko po 200 koron; Balaško Mihal z Rakičana za telico, Vidra Mihal z Törnišča za telice, Forjan Martin z Bratonec za telko po 150 koron ; Maroša Jožef z Türnišča za kravo, Forjan Martin z Bratonec za kravo, Junkunc A lei z Sobote za kravo, Titan Anton z Kroga za kravo, Benko Š'etak z Sobote — je dobio tüdi medaljo — za kravo, Nérnet Janoš z Polane za krave, Slavič Ivan z Beltinec za telice, Baligač Martin z Beltinec za telice po 100 koron. Sküpno obdarüvanih je 40 gospodarov z 7390 kr. ,,Za premü-vanje so darüvali:" Država 4990 kr., Jug. kredita! zavod 500 kr, Eskomtna banke 500 kr, Benko Jožef, Hotelir, 400 kr. Vse sküp 7390 K.
Premovanje živine v Črensovcih dne 19. sept. 1920. Darilo so dobili: Žižek Mihal z Velike Polane za bika 400 K, Bedrnjak Jožef z M. Polane za bika 400 K, Vidra Mihal z Törnišča za bika 400 K, Klei-derman Jožef z Črensovec za bika 400 K, Graj Jožef z Bistrice za bika .300 K, Düh Štefan z Odranec za bika 300 K, Pal Martin z Kapce za bika 300 K, Škafar Ignac z G. Bistrice za bika 100 K, Hozjan Marko z Trnja za bika 100 K, Lebar Andraš z G. Bistrice za kravo 300 K. i medaljo, Ros Matjaš z Črensovec za kravo 300
K, Šernek Martin z G. Bistrice za kravo 200 K, Ros Matjaš z Črensovec za kravo 200 K, i medaljo, Tivadar Jožef z Törnišča 200 K, za kravo, Hozjan Martin z Črensovec za kravo, 200 K, Antolin Jožef z Odranec za kravo 200 K, Perša Katá z Žižkov za kravo 200 K, Farkaš Treza z Črensovec za krave 200 K, Žerdin Jožef z Male Polane za kravo 150 K, Farkaš Treza z Črensovec za kravo 150 K, Kolar Ivan z Črensovec za kravo Í50 K, Džura Jožef z G. Bistrice ze kravo 150 K, Hozjan Martin z Črensovec za kravo 150 K, Černjavič Štefan z G. Bistrice za kravo 15q K, Vučko Martin z G. Bistrice za kravo 150 K, Kustec Ivan z G. Bistrice za kravo 100 K, Tičar Vendel z Kapce za kravo 100 K, Horvat Štefan z M. Polane za kravo 100 K, Balažic Mihal z M. Polane za kravo 100 K, Matajič Roza z Črensovec za kravo 100 K, Lebar Andraš z G Bistrice za telico 300 K, Čeh Prant z Türnišča za telice 200 K, Knaus Jüri z Odranec za telico 260 K, Balažic Matjaš z Beltinec za telico 200 K, Kramar Martin z Žižkov za telice 200 K, Ifko Jožef z G Bistrice za ti ico 2Ű0 K, Kavaš Martin z Odranec za telico 200 K, Ros Matjaš z Črensovec 200 K, Farkaš Treza z Črensovec za telico medaljo i 200 K, Kelenc Štefan z Črensovec za telico 120 K, Kühar Anton z Ižakovec za telico 120 K, Zver Ivan z Hotize za telico 120 K, Horvat Jožef z Hotize za telico 120 K, Colik Franc z Odranec za telico 120 K, Hozjan Matjaš z Črensovec za telice) 120 K, Zver Martin z Bratonec za telico 120 K, Horvat Franc za telico 120 K,
Podlistek.
Drobtinice od zdaj valanom pravi.
Piše Dr. Janko Leskovec, fišk. v D. Lendavi.
UVOD.
Poznanje prava (jog. igazság) je za človeka jako potrebno. Celo življenje je obdano s pravdami (törvény), trebe znati, kaj je dovoljeno, kaj ne: pravo daje onomi šteri išče pravico, pomočke, da more svoj namen doseči, določa kazni (kaštige) za hüdodelnike, skrbi da se vrednost pokojnih razdeli med dediče (hcrbaše), gleda, da je imánje vidno i z zemljiške knjige (grüntovnicc) itd. Pravde so ■ ednok Podobne dobromi oči, šteri slajc deci navuk, kaj sme in kaj ne sme, na drüge strani pa predpišüjejo hüde kaštige za One, šteri ravnajo proti njim. Z ednov rečjov: brez znanja postav se težko živé i to tem-bol ar nikomi ne pomaga zgovor, da je ne pozna. — Vsaki pozna, ali bi
konči mogo poznati razloček med civilnim i kazcnskim pravom (polgári és büiitetö jeg Prvo vči, kak i kda se pridobi kakša pravica, n. pr. kak pr dem do posesti, kakše pravice ma oča do dece, upnik den dužnika itd. Če mislim, da sem si tak pravico pn-dobio, pa je ne morem z lepa doseči, se obrnem na sodnika i te razsodi, kak je s celov šivano. Sodnija pove sama, da mam ali nemam te pravice i če pravi, da je nemam, in tűdi apelacija nikaj če pomaga, tisto pravico zgübim i plačani po navadi tüdi stroške. To je postopanje v civilnih zadevah ali pri tožbah na štemplje. Kazensko pravo pa kazni!je (kaštiga) hüdodelci i drüge velike ali male grešnike, šteri se ne držijo predpisano! postav z zaporom i se ta kaštige v ménjših rečih n. pr. pri pres-topkiii žoljenja časti, lehko zpvemcni v penezno kazen. Zvün toga se sodnije tüdi pečajo s tak imenüvanim izvünspornim postopanjom, šteri obstoji v vertstvi grüntovnice, v prideljen dedščine po pokojnih pa za dužnike včasih jako ebčütne eksekucije
(végrehajtás). Mamo ešče tüdi javne pravo; to pove, k«k morem dobiti ali tüdi zgübiti pravico krčmari*!, meti odajahno, kak se dobi pravice na te-kočih vodah, kakše postave veljajo za šume i ceste itd. Za ménjše takše stvari se brigajo Okrajna glarerstva. v Prekmurji Civilni komisarijat, eti večjih i v pritožba!! proti odločbam okr. glavarstva deželna Vlada (kor-mány) za Slovenijo v Ljubljani, v najvekših ministerstva v Beogradi.
Ne mi je mogoče na malom priton podlistka .Novin" od vsega toga govoriti. Samo na ene stvari, od šterih ee govori pri sodnijah, se morem v glavnom malo zgledno!! i to zavolo toga, da »ostanejo našim Prekmurcom konči malo znane zdaj ffi valane postave. Kda je zasedla jugoslovanski! vojska tak malo znam- a tak lepo Prekmurje, je naša deži lica prišla pod oblast deželne vladi za Slovenijo v Ljubljani i so Okrajna glavarstva (Civilni komisarijati) začela postopati po postavah, štera so dozdáj valale v Sloveni.
(Dale.)
3
NOVINE
1921. 2. januar
Kreslin Franc z G. Bistrice za telico 120 K, Grüškovnjak Anton z Žižkov za telico 120 K, Salaj Mihal z Črensovce za telico 100 K, Bedrnjak Martin z Črensovec za telico 100 K, Ros Matjaš z Črensovec za telico 100 K, Taljan Anton z Odranec za telico IDO K, Hozjan Štefan z Trnja 100 K. Sküpno darüvanji je 55 z zneskom 10.040 K. Prignalo se je na premo-vanje 89 glav. Prispevke so darüvali: Država 7840 K, Vnovčevalnice v Ljubljani 1000 K, Gospodarska Zad-luga za Prekmurje 500 K, Benko Jožef, Hotelir v Soboti 400 K, Hranilnica D. Ltndava E. Pollak 300. Vse s kil p 10.040 K.
Iz M. Sobote smo sprejeli to pismo: Vse Kroške i Satahovske kmetica na .Prekmurski Glasnik11 štv: 20. ki piše da so našo deco Velikaši gosp. Vikar na narodni svetek grdo gledali, to je edna velka laž ! Pravzaprav srno niti nej znali,gda je bio narodni praznik. Tüdi iz te dve občini so komaj vse vküp štiri dekle bile pri svetoj meši. Naznanimo ..Prekmurskomi Glasniki1', či že naglejüvajače plača, te naj spametne plača, pa nej kakše zabite lažlivec, ki tisto gučijo, ka ne vidijo i ne čüjejo. Naznanimo njemi, ka či že z drügim nemore si pridobiti naročnikov, s takšimi lažmi si jih za gvüšno nespravi.Odkrito Vam tüdi povemo ka proti vsakšoj laži protesterao^.
Kmetice iz občine Krog i Satahovec.
Državna licejska knjižnica v Ljubljani bi rada do rok dobila boljševike'1 Novine od št. 13 do 29 iz leta 1919. zvün toga iz naših ,,Novin11 številke od I do 12 pa 30 i 37. številko, od leta 1919. Če bi se pri kom našie té Novine, prosimo ga, da je pošlje v opravništvo Novin v Črensovce.
Občina Mala Polana je priziv poslaIa na delegacijo ministerstva financ proti veškomi davki, šteti je navržen na 1. 1918 i 1919. To pa zato, ár se samo od Dolnjelendavski!] goric terja ta porcija, ne pa tüdi od drügih.
Žižki. Dnestjeden so teško ranili tű razbojniški dečki Cigan Jožefa, znanoga razbijača z Črensovec. Nesrečen je správlen v bolnišnico.
Črensovci. Med božov slüž-bov se v krčmi pri čet kvi takši krik zaganja, ka se daleč okoli sliši i moti vernike v pobožnosti. Nevemo če ma Črensovska občina župana i poglavarstvo ali ne, ka se té ner.d trpi pri cerkvi. — Gabor Štefani je odnešeno z hiže 800 koron.
Podpora prekmurskih dijakov. Dr. Lanjšic naš bivši civ.
komisar so ustanovili i. 1919. drüštvo, štero je melo nalogo da küpüje sad v Prekmurji. To drüštvo se je razpüstili, gda se je že glasilo zadosta drügih küpcov, čisti dohodek pa obrnolo v dobre namene. Naši prekmurski Šolarje, če se dobro včijo i so Siromaki, naj obiskava)o v Prekmurji ali kje indri v Jugoslaviji šole, do bije sküpno 55 jezero koron podpora od toga društva. Prošnje se moro vložiti na g. Civ. komisara v Prekmurji, šteri sastavijo en odbor za razdelitev té podpore. — Blag. g. dr. V. Lanjšici, okrajnomi glavari v Maribori bodi izrečena srčna hvala za to nese-bično veliko darovitnost kak i vsem gospodom, ki so z više imenüvanim drüštvom meli kaj za opraviti. —
Kmečkim zvezam! Edno leto obstojite, zaman neste živele, volitve so pokazale, da je klica krščanskoga mišljenja v vašem krili dorasla v sadonosno drevo. A to ne zadostüje. Zmaga krščanske misli ešče ne prišla samo se je začela kliti. Naj zmagamo popolnoma, se mora dosta, jako dosta moliti i delati. Molite za zmago krščanske misli dostakrat, i delajte neutrüdljivo. Vaše delo je pa čteti, širiti krščanske liste i meti spravišča, shode (gyüléše) konči vsaki mesec ednoga. Predsednik more to spravišče zezvati. Na tom si pogučite potrebne gospo-
Kratke črtice iz naše zgodovine.
Casar Arnulf, videvši kak se Madjarom skonima vrti za Panonijo, se je začeo bojati za njo. Zato jo je l. 890 dao horvatskomi bojvodi Braslavi, da bi jo brano pred Madjari. Nego Braslav je ne meo zadosta moči. Okoli l. 900 so se Madjari že za stalno naselili med Murov in Donavov. Glavni vojvoda Arpad — kak se pripovedavle - sam prišeo v dolino Rabe in Rabnice in si zebrao za stanovanje lepo Panonsko goro (Pannonhalma. Győim.)
V tistom časi so ne samo v Panoniji nego po celom Vogrskom zvekšega tala prebivali Slovenci, samo tu pa tam so bile male nemške naselbine. Vsi tei so preminoli v madjarskoj sili, ar so mnoge na špico potegnoli, edne stirali z dežele druge odvlekli sebi za hlapce ali je pa odali sosidom kak robe. Najraj so je vozili v Pulj (Polo), gde so je Grki, Benečani in Židovje nakladali na ladje kak živino in vozili za drage peneze
törskim vladarom v Azijo, v Afriko, na Špansko. Znamo, ka je törski Emir Alhakem v Kordovi na Španskom meo za svojo telesno stražo 2000 Slovanov, njegov naslednik pa 4000.
V tom strahi so mnogi iz Panonije odbežali v Slavonijo. Ostanki tistih panonskih Slovencov smo mi, ki ešče dnesden stanüjemo med Mürov in Rabov. Da smo ravno samo mi v tom kraji Panonije ostali pred strašnim sovražnikom, najdemo dva vzroka. Prvi vzrok je to, ka so v tom kraji Slovenci dosta gostejše bili naseljeni kak indri, zato čiravno so jih dosta vničili so ešče itak mnogi ostali in se po preganjanji znova začeli širiti. Drugi vzrok je bio te, ka so se Madjari pred močnimi Nemci, od šterih so l. 955 bili strašno biti, na Stajarskom ne mogli tak globoko vgnezditi kak v izhodnoj Panoniji.
Po toj bitki so Madjari vidili, ka je najbole v meri živeli i obdelavati zemlo, kak to delajo drugi sosedni narodje, posebno pa Slovenci, od šterih so se navčili ne samo zemlo ob-
delavati nego vse drügo, ka je za domače živlenje potrebno. To nam ešče dnesden svedočijo nezračunane slovenske reči, z šterimi Vogri zovejo poljsko in hižno orodje, oblačila in živino.
Tak na pr. barázda (brazde), borona (brana), villa (vile, vilice), gereblje (grable), járom (jarem) kocši (kočija), lapát (lopata), szán (sani), kalamáz (kolomaz), kasza (kosa), szita (sito), jászol (jasli), kosár (koš), kalap (klobuk), kulcs (kluč), szoba (soba), kályha (kala), gomb (gumb), gomba (goba), galamb (golob), asztal (stol), kep (kip), almár (omar), barát (brat), macska (mačka), patak (potok), király (kralj), vajda (vojvoda), ispán (župan), bika (bik), széna (seno), szilva (sliva), barack (breskev), cseresnje (čresnje), rozs (rž), szalma (slama), récze (reca), vihar (vihér), szarka (sraka), malom (mlin) itd.
(Dale.)
4
NOVINE
1921. 2. januar
darski i drüge reči pa v Črensovce poročajte, ka ste sklenoli. Spati edna zveza nesme!
Kmečka zveza je ustanovljena: v Gančanih. Predsednik Pücko Martin, podpredsednik Bakan Jožef, tajnik Maučec Ivan, blagajnik Mujdrica Ivan, odborniki Maučec Martin, Györköš Jožef, Toplak Tomaž, Vučko Ivan. Kotrig je prestopilo 150. Pr Sv. Sebeščani. Predsednik Panker Ivan, podpredsednik Kovačov Sever Šandor, tajnik Kovač Matjaš, blagajnik Zelko Jožef. Odborniki; za Pečarovce: Horvat Janoš, Kodila Janoš, Broder Jožef, Sever Jožef podlogom; za Šalamence: Gomboši Janoš, tišlar, Brgles Mikloš; za Vaneče: Kelner Franc, Berket Mihal; za Bodonce: Drvarič Mihal, Janža Štefan; za Poznanovce: Beznec Jožef, Flisar Štefan; za Dankovce; Bencak Štefan, Sapač Janoš; za Mačkovce: Német Janoš, Gomboc Jožef; za Moštjance; Bánfi Jožef, Fujs Janoš; za Zenkovce:	Sakovič
Ivan, Vukan Števan, Škodnik Janoš.
Z Murske Sobote. Pri
zadnjem občnom zbori so sokoli sprejeli v svojo čredo več peršon, štere niti ne so znate zato. Tak se je pripetilo, ka je prine-sao tajnik sokolskoga društva ednoj gospodom' legitimacijo i njoj razložo, da je sprejeta od odbora kak »okolica. Gospodičina je legitimacije ne štela sprijéti i se zgražala nad Sokolski m drüštvom, Kak more njo sprijeti brez njene znanosti, tak agite-rajo sokoli v M. Soboti. Obilno takše sreče 1
V Črensovci so tovaje vkradnoli ednomi velko šumo penez blüzi 12 jezero koron. Tovaje so zgrabili orožniki i v Lendavo je pripelali. Tam čakajo svojo sodbo!
Pazite! Ki želete zemljo dobiti! Ne zamüdite prilike!
Agrarni urad z Sobote vsem tistim kmečkim familijam, štere se ščejo naseliti pri Dolnjoj Lendavi na zemlji, štero je meo z arende Hertelendy (kre Petešovec) naz-
nanja, naj se pri njem do 31. januara zglasijo v Soboti. Opominamo vse prebivalec Prekmurja naj priglasijo sebe i Amerikanec naše, ki komaj čakajo, da dobijo falaček domače zemlje.
Odpreto. „Prekmurski glasnik“ v štv. 19. z svojega grdoga papera se zaletava v našega čast. gosp. kaplana, zato ka gospon kaplan to preci razsvetljno Slovensko ljüdstvo ešče bole ras-vetlavlejo, i dobro opravlajo svojo dužnost, kraljestvo božje zidajo kak vsaki dober dühovnik. To pa vsakšega protiverskoga človeka boli, ki bi rad podro kraljestvo bože, vrajže pa gor zozido, to ga peče kak kroto vroče sunce. Pisateo se nej potpiso, pa bi dobro bilo, zakaj se nej potpiso ?, Zato da se pred tem poštenja vrednim čast. gosp. pravičen dela. Odgov-rimo njemi, kakšteč se bode napisao, mi mo zato vsigdar bole poštovali našega čast. gosp. kaplana, kak pa vse tiste ki njij napadajo. Kmetska zveza fare M. Sobote.
Velka železnička nesreča se je pripetila te dni na Nemškom. i 7 lüdi mrtvih, više 25 pa ranjeni.
D. Bistrica. Čüjemo, ka gdč. vučitelica na D. Bistrici, kak ona sama piše v „Pr Lažniki," — po tjeden dnih ne vidi krűha. Sprimejo naj gdč. vučiteljica naše sožalje. Zaistino se nam milijo, če takši glad trpijo. Svetujemo njim, naj se odselijo ta, gde bodo več krűha vidili i vekšo plačo slüžili. V špomin naj bode to povedano okr. šolskomi Sosvet! tak i tüdi Višjemi šolskomi sveti v Ljublani.
Pošta.
Št. 850. Včelarski list v našoj domačoj reči ie nemogoče izdávati. Naročnikov od 4 - 500 več nikak ne bi meo i koštao bi tak n.i leto za vsakoga do 100 K- Što plača to? Jedini izhod za vaše želo bi bio če bi v Novinah 2 strani naročili , za vče-larstvo i gospodárstvo. Tevi dve strani bi koštale na tjeden do
800 K- če 4000 gospodarov vküpstopi i darüje 10 R v té namen, se želi lehko nagodi.
Politične novice.
Jugoslavija. Do 10. januara ma parlament počitnice. Tisti liberalci, šteri so ešče božične svetke šteli delati, so osramočen! šli domo, ar so krščanski poslaniki niti prisege ne položili, naj morejo samo svoje verske dužnosti spuniti. Za predsednika parlamenta je zvoljen demokrat Ri-bar. Sestava vlade je poverjena Pašiči. — Kommunisti so nahujskali rüdare v Trbovljah i v Bosni, da strajkajo. 71 R plače njim pride na den, oženjenim še več, pa ti Širajkajo. Železnice zatČK ne morejo tüdi tak redno voziti kak prle. Tistim poslancom, šteri neso priségnoli, so prepovedali demokrati plačo i prosto železnico pa izvršavanje poštinske dužnosti. Ka za to nemajo paragrafa, vsaki zna, samo njihova düšnavest se. Radi do zvali ešče nas na pomoč proti kommuniste m, ali te že kesno bo. — Febr. i. se začne železniški promet med Vogrskim i našov državov od Zagreba do Pešte.
Bolgarija. Štambulovski minister je odišo v Prago, naj z pomočjov Čehov naguči našo državo, ka Bolgarijo sprijmejo med zaveznike (malo Antanto).
Angleško. Eden milijon delavcov je brez dela. ki so prle t predilnicah itd. bili zaposlani. Lačne delavstvo je razbilo trgovine i se nahranilo. Policija je napravila red.
Rusija. Boljševiška vojska je v Kievi svoj glavni stan gorpostavijo. V Petrogradi v Pulitovskih fabrika]" si je boljševiško delavstvo svete podobe dalo gorpostaviti i zača moliti. Pri Bogi išče pomoč po telikom klanji i hüdobiji. Tak je jdrav.
Podpirajte Novine.
5
NOVINE
1921. 2. januar
Pri civilnom komisarjati
v Murski Soboti je gospod Budin Božidar pisarniški _ Pomočnik povišala za kancüsta. Čestitamo!,
Dr. Fran Bratina, od okrajnoga glavarstva v Maribori je prideljen t Mursko Soboto k gospodi civilnomi komisari za Prekmurje v slüžbo.
Lüdsko štetje, ki ki se moglo že 31. decembra začeli, je položeno do Si. januara. Občine pa morejo že vse pripraviti do tečas.
Požarna društva in ga-silni domi v Prekmurji bodo se začeli preglejüvač in v red spravljati. Prekmurje je v ognjegasnom oziri na tri tale raztalano in so v prvern okrožji vse občine zapadno od ceste Murska Sobota — Črnelavűi — Püconci — Mačkovci, i je za to okrožje od ministerstva imenüvan za gasilnoga nadzornika g. Štefan Sohar, posestnik iz Rankovec. V drügom okrožji so vse občine vzhodno od te pred imenüvane ceste do prešn je Zaladske županije v mursko-sobočkom okraji, i je za to okrožje imenüvan za nadzornika g. Ivan Titan, nadučitelj iz Küpšinec. V trétjo okrožje spadajo vse občine dolnjelendavskoga okraja i je nadzornik toga Okrožja g. Božidar Sever, posestnik in župan v Dolnji Lendavi. Dužnost teh nadzornikov bode, pregledati vse požarna društva in špricksnce i druge škeri i del et i posküsne vaje po drüštvih in v prvi vrsti z pomenijo občin v red »praviti ves šker, da se ne bodo takši žalostni slučaji dogajali, kak gospod Civilni komisar v svoji lepi oktožnici na vse občine pišejo, ka gda pride nesreča ognja v občini naprej, glih domače požarno drüštvo ne je v redi. Nešterna požarna drüžtva so se v starih časih navčila dobro gasiti žejo, a v zadnjem časi, kda je vino predrago, pa že takših vaj niga več, zato so sploh društva Vmrla. Mi samo pozdravlamo to novo akcijo, ki bode le v hasek naših občin.
Naročte si Novine!
Mariborska napaka se popravi. Kak je znano v Maribori pri čtenje] kruglic so teliko fretali, ka so nam ednoga követa vzeli. Zdaj je Sleparija na svetlo prišle. Zato samostojna kmetijska stranka zgübi en mandat, šteroga nazaj dobi Slovenska lüdska stranka (kméčka zveza)
Velko vnoštvo jáko lepih moških i ženskih štofov so doboli g. Seršen v Lotmerki. Ar je cena zelo nizka, blágo pa trno lepo, naj nieden ne zamüdi prilike ka ga ne bi pogledno. V zorci (mujštre) se tüdi pošljejo, če što žele.
Drobni penezi po edno in dve kroni, štemplani i po deset kron stati avstrijski štemplani in markirani, ešče valajo dale kakti plaèiino sredstvo v našem orsagi, čiglih je prekmurski Glasnik" pisao, da z l. januarom bodo brez vrednosti. Vsakša orsačka kasa je dužna te drobne peneze v vsakši množini kak plačilno sredstvo prevzeti. (Samo na pošti se vzeme ob ednom plačili le do deset kron drobnih penez.) Glih tak ešče valajo nadale po 26 fil. železni penezi, dokeč ne bodo prišli novi kovani penezi i bode se že pravočasno naznanilo v novinah i tüdi uradno, kdaj se bodo začeli tej penezi notri-brati. Ništerni lüdje že neščo jemali bankovcov po 1 i 2 koroni, ravnoč tak ne železni seksarov. Valajo ešče vsi pa more je vsakši tüdi vzeti.
Nasl Marton Kalmana
Jožef Toplak
železna trgovina
v DOLNJOJ LENDAVI.
Priporačam:
Oblijalo za lančare, Portland cement,
Vapno na malo in na velko Koks in bükvenovogelje za kovače.
Zdaj rávno je prišlo tüdi dosta vsakevrste železa.
Nizke cene!
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.
Poslano. *)
Odprto pismo „Prekmurskomi
Glasniki“. V štv. 14. me Vi liberalci za volo štrte bože zapovidi napadete, ja pa dabi Vi liberalci prvo božo za-povid tak spunjavali, kak jas štrto, te bi se Prekmurje jako veselilo našoj novoj državi Jugoslaviji. Zdaj je pa naopak; naše ljüsdvo, kak Evangeličansko tak Katoličansko je verno, i Bogi vdano i na takše liberalske stranke i somarske komedije, štere tak vsaki čas po razni časnikaj čtemo, nej navajeno. Zato se Vas prekmurske ljüstvo ogible i či Vas gde eagleda, se njemi včasi začne boža trošiti kak čigetlivin konjan pred čemernimi štirami. Vi razjedate Prekmurje, daje groza, i ravno Vij správlale Prekmurje pod mater Madžarijo, i to svojo kratko vidno delo ščete na klerikalci zvrnoti. Gospodje,Škoda da ečalje nosite; Vij ste k mojemi progi prišli pometat, nej ste pa poglednoli, ka Vij pred svojimi pragi cele gore smeti mate. Moji obtoženci i svidoki so že tüdi spoznali, ka so krivo svidečili proti meni, cejla poštena občina pa brani mene, kak meje tüdi tistekrat branila, samo ka ste moji svidokov nej naprej püstili, samo tak ste me lehko sodili. Pa sami Sodnik seme prvlé tüdi nej obsodili. To je pravica.
Krog, dne Kil. H. 1920.
Bejek Stefan.
*)Uredništvo za spise pod tem naslovom ne odgovarja.
Páli nikaj za Vas!
Glavobol? Prah, če nas boli glava 15.— K. Kinin prah, prah proti trešliki 30 — K.
Pakivanje i Poštnina se računa posebi ali najfalej. Kelko več se naednok naroči, tem falejši bodo stroški. Naročila se adresirajo: EUGEN V. FELLER, lekarna Stubica donja Centrala 146. Hrvatska. Pri pitanji se štempl more pridjati za odgovor.
Pošta.
Vlč. g. Ravšl A. Cirkovce. Do
30. jun. 1921. plačano. Hvala.
Vsem. Dosta lanskoga dugá ešče zaostalo — zdramite se dužniki! Ki ne plača ga poimeni objavimo.
za legitimacije izvršuju se v 10 minutah pri Eleki Schrantz
v D. Lendavi (prek od cerkvi.)
6
NOVINE
1921. 2. januar
Ivan Kokot
trgovina z mešanim blagom
(nasproti cerkve)
Dolnja Lendava.
Priporača svojo veliko zalogo različnoga tkaninskoga blaga kakti:
Zefire, druke, šifon, käper, satene, belo platno, cajge za moške in ženske, štofe i. t. d. V zalogi zmerom karbid kak tüdi drügo špecerejsko blago.
V zalogi ličje, fini beli amerikanski petrolej. Dobiva se zmenjena sol vse po najnišiših dnevnih cenah.
Točna podvorba.	Zmerne cene.
primešaj krmi; vsaki tjeden edno prgiščo, če se pa dava kak nadomestilo za krmo, te 2 prgišči. 5 zavojčkov Mastina, prahű za krmljenje zdrave, debele živine, za stvorbo belic i mleka, zadostüje za 6 mesecov za vsako živinče. Dobo je najvekše premije v Londoni, Parizi, Rimi, Beči. Na jezere gospodarov ga hvali i znova küpüje. Zahtevaj ga pri lekarnari (apotekari) ali pri trgovci, vsaki ga lehko prosto odáva. Ali pa piši lekarni Trnkoci v Ljubljani, Kranjsko, po 5 zabojčkov. Košta 30 K 50 fil. z poštninov. 
Mršavost (krlavost)
srbeščico, kraste, lišaje, vniči pri človeki mast proti mršavosti. Brez dišeca i ne maže perila. 1 lonček za edno osebo s poštninov 12 K 50 fil. pri lekarni Trnkoci, Ljubljana.
Franc Seršen, trgovec v Ljutomeri pri cerkvi ma zmérom veliko zbiro lepoga i močnoga blaga za moške i ženske obleke, štere odava po najzmernejših cenah. Pri Seršeni se dobi tüdi vsevrste svile za mlinska  sita (pajtlne) po najnižišoj ceni.
Ščete dobro i poceni küpiti? Najzanesljivejša
vöra je Suttnerova vöra!
Niklasta, jeklena (ocelna) srebrna ali zlata vöra, vsaka Vas bo zadovojila. Tüdi verižice (lančeke), prstane, vühane, vsakovrstne dare, i potrebščine kak: škarje, nože, priprave za britje šibičnjeke (toke za špice) diamante za rezanje stekla (glaža), doze za smodke (cigare) i cigaretlne, zapestnice itd. Vse dobre i poceni najdete v ceniki.
H. SUTTNER, Ljubljana, št. 945.
Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko Polje i Slovenske gorice r. z. z. o. z.
odáva:
razne tkanine za moške i ženske obleke, vseh vrst začimbe, črevlje, usnje (leder), deske (blanje), stavbeni les (za cimpranje), poljedelske stroje (mašine).
Küpüje: pšenico, žito, kukorico, hajdino, proso, oves, kože, pač vse kmečke pridelke. Posredüje (pomaga küpiti) pri kupili vekših poljedelskih strojov, kak parnih mlatilnic (mašin za mlatiti), motorov i. t d.
Pravico küpüvati i odavati zadrugi majo samo kotrige. Nove kotrige (člani) se sprijmejo v zadružnoj pisarni v Gornjoj Radgoni i pri vseh podrüžnicah.
Glavna trgovina i pisarna v Gornjoj Radgoni.
Podrüžnice: Gornja Radgona, Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeri (Lotmerki), Beltinci.