Poftnina platana f ptorbl. I. izdaja.___________ Cena Pio 1*t Izhaja vsak dan zjutraj raiven ? ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din !•—. lanskoletne 2*—: mesečna naročnina Din 20"—,zatu-|ino 30'—. DredniStvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 80-70. 30 00 tn 80-71 Jugoslovan Rokopisov no »račama Oglasi po tarifi Id dogovora Opravo v Ljubljani. GradiSče 4. tel. 30-6& Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta St 24. tel. 29-60. V Celju: SlomSkov trg d. PoSt ček. rač.r L|uM|ana 13 621. St. 153 Ljubljana, torek, dne 7. julija 1931 Leto II. •* s.? Miss Helen Keller Znamenita slepa književnica je obiskala Beograd, Zagreb in te dni Ljubljano. Človekoljuben dar Nj. Vel. kraljice Split, 6. julija, k. Nj. Vel. kraljica Marija je podarila 10.000 Din onim siromašnim osebam v Primorski banovini, ki so jo za časa njenega bivanja v Splitu prosili za podporo. Podporo bodo delile najvišje oblasti. Protifašistovske demonstracije v Španiji Barcelona, 6. Julija, n. Sinoči je skupina demonstrantov napadla italijanski konzulat. Priredili so burne demonstracije proti fašistovski Italiji, ker je rimska vlada v Madridu zahtevala, da ji izroče italijanskega emigranta Viktorja Valdisa, katerega so pred kratkim aretirali v Barceloni. Policija je nastopila proti demonstrantom in jih razpršila. Madrid, 6. julija, n. Včeraj so bile po vsem mestu velike demonstracije, ker so oblasti izpustile iz zapora bivšega šefa madridske policije generala Nola. Demonstrantje so prisilili vlado, da je dala generala znova zapreti. Egiptovski zunanji minister v Italiji Rim, 6. julija, n. Jutri prispe v Benetke egiptovski zunanji minister Abdul Fatah paša. V Benetkah se bo pomudil nekaj ur. Nato bo takoj odpotoval v Rim, kjer se pojutrišnjem sestane s Mussolinijem in zunanjim ministrom Grandijem. Dr. Maniuju se ne priznava ostavka Bukarešta, 6. julija, n. Vodstvo nacionalno-kmetske stranke za Transilvanijo je na svoji seji sklenilo, da ne sprejme ostavke dr. Maniu-ja. Dr. Maniu-ja bodo še nadalje smatrali za šefa stranke, čeprav se je trenutno umaknil iz političnega življenja. Pogreb vojvode d’ Aosta Rim, 6. julija. AA. Pogreb vojvode d'Aosta bo jutri v torek. Krsto bodo prepeljali na vojno pokopališče Redipuglia na Krasu. Pokojni je bil v svetovni vojni poveljnik tretje armade, ki je prodirala proti Gorici. Po vseh italijanskih mestih so razobesili žalne zastave. Rim, 6. julija, n. Uradno poročajo, da je ministrski predsednik Mussolini odredil, da se vršijo pogrebni obredi za princa d'Aosta v Turinu jutri od 17’30 dalje. Vlado bodo pri pogrebu zastopali ministri De Bono, Gazzera, Si-rianl in Balbo. Minister De Bono bo zastopal ministfskega predsednika. Iz Turina bodo truplo prepeljali v Redipuglio (Sredi polja), kjer ga bodo pokopali v sredo ob 8'30 na vojaškem pokopališču. V Sredi polja se bodo tedaj zbrale delegacije vseh vojnih zborov in fašistovske milice ter zastave vseh polkov tretje armade, ki Jo je on vodil za časa svetovne vojne. London ima 12 milijonov prebivalcev London, 6. julija. AA. Po zadnjih podatkih ljudskega štetja ima London z okolico 12 milijonov prebivaicev . Konec stavke v Franciji Pariz, 6. julija. AA. Iz Roubaixa poročajo, da se je 8000 tekstilnih delavcev, ki so stavkali vrnilo na delo. Mussolinijeva čestitka Bethlenu Rim, 6. julija. AA. Predsednik italijanske vlade je poslal grofu Bethlenu brzojavno čestitko, v kateri pravi, da se odkritosrčno veseli izida parlamentarnih volitev na Madjarskem. Te volitve so važne tudi s stališča prijateljskih od-nošajev med Madjarslco in Italijo. Predsednik madjarske vlade se je zahvalil za čestitko. V svoji brzojavki pravi, da bo tudi v bodoče goiil prijateljske simpatije za Italijo. Izpopolnjevanje pariškega sporazuma Nerešeno vprašanje nemških dajatev v naravi — Nesoglasja niso bistvene narave Pogajanja držav prizadetih po Youngovem načrtu London, G. julija. AA. Poizkusi, da se doseže v pogajanjih med ameriškim zakladnim tajnikom Mellonom, ameriškim poslanikom Edgom in francoskimi ministri sporazum, še niso uspeli. Položaj je nekoliko delikaten. Glavna težkoča obstoja v tem, da zahteva Francija, naj se reparacije v blagu plačujejo še nadalje. Pogajanja so se včeraj popoldne nadaljevala in po pariških poročilih so se nasprotna si mnenja precej zbližala. V soboto o polnoči so razpravljali o osnovnem tekstu sporazuma, ki ga je odobril v soboto popoldne francoski ministrski svet. Včeraj so objavili v Parizu komunike, ki pravi, da sloni vsebina sporazuma na načelih francoskega odgovora na Hoovrov predlog. Tekst so brzojavili v Washington. Komunike končuje, da bo padla končna odločitev v kratkem. Nadaljna seja bo danes popoldne. Iz Washingtona poročajo, da je ameriška vlada proučila francoki memorandum že včeraj in poslala odgovor v Pariz snoči. Avtoritativni časniki v Washingtonu so bili obveščeni, da ameriška vlada odklanja francosko spomenico. Glede repara-cijskih dobav v blagu stoji ameriška vlada na stališču, da bi nadaljevanje teh dobav resno ogrožale Hoovrov predlog in da naj vlade-upnice odgode vsa nemška plačila. Predlog, naj bi to vprašanje proučili strokovnjaki, bi ameriška vlada sprejela edinole pod pogojem, da pride do sporazuma v skladu z duhom Hoovrovih predlogov. Včerajšnja pogajanja Pariz, 6. julija, d. Finančni minister Flandin, državni tajnik Mellon in severnoameriški poslanik Edge so glede zadnjih še nerešenih točk Hooverjevega načrta, to se pravi v zadevi stvarnih dajatev, zasnovali novo formulo, glede katere so Američani še v popoldanskih urah povprašali v Washingtonu za navodila. Položaj bi bil tedaj tak-le: Zedinjene države ameriške pripoznajo načelno nezavarovane anuitete in podrobnosti glede ustanovitve garancijskega fonda. Do sporaz- uma je prišlo tudi glede 12-letnega roka, v katerem bi morala Nemčija vrniti vsote, ki bi jih s posredovanjem reparacijske banke nemško gospodarstvo sedaj dobilo nazaj. Sporazumeli so se tudi o spornih podrobnostih francoske teze glede nadalj-nega trajanja stvarnih dajatev, ki so pa sicer za nemško gospodarstvo nevšečne. Te stvarne dajatve bi bilo treba od nezavarovanih anuitet odtegniti, tako da bi se samo končni ostanek vrnil gospodarstvu nemške države. Američani se zavzemajo za to, da bi Francija stvarne dajatve sprejela, zato pa stavila Nemčiji na razpolago ustrezno vsoto. S tem bi se seveda žrtev Francije izdatno zvišala. Razlike v mnenjih glede tega vprašanja, ki še obstoje, pa niso tako resne, da bi sc zaradi tega utegnila pogajanja prekiniti. Da pride do sprejemljive rešitve, bi zadoščalo, da se obe vladi v medsebojnem sporazumu odločita, da vprašanje stvarnih dajatev predložita odboru, ki bi bil sestavljen iz strokovnjakov vseh prizadetih držav. Položaj nemške državne banke Berlin, 6. julija, d. Težave nemške državne banke trajajo naprej. Včeraj in predvčerajšnjim so v poučenih krogih govorili, da bo državna banka prisiljena znižati 40°/» mejo kritja. V nedeljo zvečer se je vršila seja generalnega sveta državne banke, ki naj bi bila to sklenila. Med tem pa so prišla iz Pariza nekaj ugodnejša poročila. Generalni sklep državne banke zato ni ničesar sklenil. Kratek komunike o seji pravi samo, da je generalni svet sprejel in odobril predloge predsednika državne banke, ki jih je stavil, da banka premaga sedanje neugodne razmere na deviznem trgu. V krogih državne banke očitno smatrajo, da se bo s sprejetjem Hooverjevega načrta položaj spremenil in da bo naval zahtev po devizah v državni banki polagoma zopet prenehal. Dosedanje omejitve ostanejo seveda v veljavi, kaj ostrejšega pa ni bilo ukrenjenega. Tudi 40°/o meja kritja ostane za sedaj še v veljavi, vendar je položaj še tudi naprej zelo težaven. Pogajanja se bodo nadaljevala Pariz, 6. julija. AA. Danes popoldne ob 3. se je sestala nova francosko-amerišk* konferenca. Po dveh urah so sejo odgo-dili, da omogočijo francoski vladi proučitev novih ameriških predlogov. Pogajanj* so se nadaljevala ob 7. Poročajo, da doslej ni bil dosežen sporazum v vprašanju reparacijskili dajatev v blagu in da se bo konferenca nadaljevala jutri. Sestanek držav podpisnic Youngoveg* načrta Pariz, 6. julija, d. Kakor je izvedel >New-York Herald«, se bodo pogajanj« držav, ki so podpisale Youngov načrt, začela morebiti že jutri v Parizu. Pogoj za to pa je, da francosko-ameriška pogajanja dovedo do sporazuma. Kakor pravi omenjeni list, bi pri sestanku, ki se prične jutri, sodelovali zastopniki zakladnih uradov glavnih signatarnih držav z* Youngov načrt vštevši Nemčijo. Mellon in Edge bi se udeležila sestanka kot opazovalca. Stimsou v Evropi Gibraltar, 6. julija. AA. Zunanji lpini-ster Združenih držav Stimson je prispel v Evropo. V Gibraltarju je obiskal tamoš-njega generalnega guvernerja. Nato j« Stimson nadaljeval pot v Neapelj in P ini. Z njegovim prihodom v Evropo so se ponovno pojavile vesti, da bo Stimson \odil nova pogajanja o vprašanju vojnih dc lgov ■ in reparacij. Angleške žrtve London, 6. julija. AA. Časopisi obširno razpravljajo o vplivu Hoovrovih predlogov na državni proračun. Zakladni minister Snowden je izjavil, da bo izgubila Anglija na obrestih za razna posojila evropskim državam in dominjonom približno 11 milijonov funtov šterlingov. Nemško zagotovilo London, G. julija. AA. Iz Washingtona poročajo, da je nemška vlada dala obvezo ameriški vladi, da ne bo moratorija, ki ga je predlagal Hoover, izrabila za oboroževanje. Zdaj pa napetost popušča. o • Važen govor nemškega zunanjega ministra pri svečanem odkritju Stresemarinovega spomenika v Mainzu — Briandov zastopnik in venec pri svečanosti Berlin, G. julija. AA. Wolff poroča: Včeraj je bil v Mainzu v navzočnosti zastopnikov predsednika države, vlade, francoskega zunanjega ministra Itrianda in članov parlamenta na svečan način odkrit spomenik pokojnemu dr. Streseman-nu. Vse mesto je bilo okrašeno z zastavami in po ulicah, pozneje pa okoli spomenika, so se zbrale velikanske množice ljudi> Glavni govor je imel sedanji šef Strese-mannove stranke narodni poslanec Din-geldey, ki je orisal veliko državniško delo pokojnega Stresemanna in naslikal na prepričujoč način duhovno sliko dr. Stresemanna kot Nemca in kot prijatelja človeštva. Za njim je govoril zunanji minister dr. Curtius. Dejal je, da baš prihaja z mesta, kjer je deloval pokojni Stresemann. Ravno zadnje tedne je bilo na tem mestu hudo, prav tako kakor za dobo dr. Stresemanna, in mnogo negotovosti. Zdaj pa napetost popušča. Sicer še ni dosežen popoln sporazum v Parizu, vendar nemški narod ne dvomi, da se bliža doba izboljšanja. Dalje je v svojem govoru izrazil upanje, da bo izvedba Hoovrovega načrta privedla narod na svobodno pot vzajemnega dela v večji meri kakor dozdaj. Nato je naglašal težkoče, ki vladajo ta trenutek, in jih vzporedil z doseženimi mednarodnimi rezultati. V času, ko je pokojni Stresemann prišel na vlado, so bili vsi , * ms& Stresemannov spomenik v Mainzu prepričani, da je Porenje izgubljeno. Toda pokojnik je dosegel, da je Porenje postal« svobodno, Nemčija pa važen faktor v mednarodnem življenju. Vlada bo nadaljevala njegovo politiko sodelovanja iu medsebojnega sporazumevanja med narodi, da se tako ustvari Nova Evropa. Nato je govornik v širokih obrisih naslikal delavnost pokojnega Stresemanha, predvsem na mednarodnih kongresih in v Društvu narodov. Svoj govor je sklenil z vzklikom: Naj živi naša draga Nemčija! Na spomenik je bilo položenih mnogo vencev, napisi na trakovih pa so izražali spoštovanje in priznanje velikemu nemškemu državniku za njegovo delo. Med venci je bil tudi venec predsednika republike Hindenburga, predsednika vlade Briininga, predsednika parlamenta Loebe-ja, francoskega zunanjega ministra Brian-da in mnogo drugih. Med svečanostjo so krožila nad spomenikom mnogoštevilna letala in spuščal* na zemljo vence z napisom: >Osvoboditelju Porenja!« Postavna ureditev premogovnega vprašanja v Angliji London. 6. julija. AA. Poročajo, da bo lordska zbornica kljub protestu proti naglici, s katero je sprejela spodnja zbornica vladni premogovni zakonski načrt, odobrila ta zakon na jutrišnji seji. Zakonski načrt uvaja v premogovnikih 7'/!-uri delovnik, ker so se pogajanja med delodajalci in delojemalci ponesrečila. Zakonski načrt so predložili spodnji zbornici v petek. Drugo čitanje tega zakonskega načrta bo danes, in jutri popoldne ga pošljejo lordski zbornici. Upajo, da ga bo kralj sankcijoniral ž« jutri zvečer in da stopi v veljavo v sredo. lovi iii ni režim Včeraj se je začel izvajali novi žitni reži*). V nedeljo pa je bil objavljen zakon o širokih pooblastilih ministru za trgovino in industrijo za izdajanje vseh nadaljnih odredb, ki jih bo zahtevalo praktično izvajanje zakona o izvozu in uvozu žita. S tem je tozadevna zakonodaja nekako završena, tako da si je mogoče ustvariti sedaj celotno in pri tem jasno sliko o pomenu naše naj-n o veji? e žitne zakonodaje. &liri važne strani te gospodarsko-pravne institucije so na prvi pogled očitne: gospodarsko - obrambna, gospodarsko - tehnična, socialna in končno tudi nacionalno-politična stran. Isle narave so bili brez dvoma tudi razlogi, ki to dovedli kr. vlado do tega, da se je odločila za te pogumne in daleko-eožne ukrepe. Kar se tiče gospodaisko-obrambnega pomena novega zakona, je jasno, da je intervencija države v zunanjo trgovino z žitom edino uspešno sredstvo za odvračanje nevarnosti, ki jih ustvarjajo za naše poljedelstvo »dumpingi« vseh vrst. Ti »dumpingi« ne prihajajo samo od sovjetov, temveč je njihov trajni vzrok tudi v sedanjem položaju produkcije, ki je tak, da je povsod po »vetu ponudba v žitu nesorazmerno večja nego povpraševanje. Igra svobodne konkurence postane v takih razmerah še posebno nevarna, lahko naravnost uniči poljedelstvo celih pokrajin in celih držav. Edina reditev je, kot smo rekli, intervencija državne oblasti z namenom, da zunanjo trgovino z žitom regulira, t. j. jo odmeri in usmeri tako, kot zahtevajo interesi prizadete gospodarske panoge, ki je v nevarnosti, in pa interesi nacionalne celote. V to svrho pa je ne obhodu o potrebna uvedba državnega monopola n« izvoz in uvoz žita ter tudi regulacija predelovanja žitnih pridelkov. Gospodarsko-tehnična stran in utemeljenost novega žitnega režima nam poslane takoj jasna, če si predočimo dejstvo, da se vrtijo mednarodna pogajanja o izvozu žita Ja agrarnih držav okoli formule kontin-gentacije količin blaga, ki ga uvozne države kupijo od držav izvoznic. Na ta način ao-$ejo tudi z mednarodnega vidika regulirati fevott in uvoz agrarnih proizvodov ter preprečiti uničujočo konkurenčno vojno vseh proti vsem. Tozadevne pogodbe pa sklepa država in ona mora skrbeli za izpolnitev podpisanih obvez. V to svrho mora biti vlada predvsem natančno poučena o količinah pidelka, ki je na razpolago za kvoz, na eni strani, na drugi pa mora razpolagati s terni količinami, da jih v izvršitev sprejetih obvez postavi na mednarodni trg. Obema sodobnima potrebama zunanje trgovino odgovarja vsestransko novi žitni režim, kot ga je uvedel zakon o monopolu mnanje trgovine z žitom in pšenično moko. Najdalekosežnejše in najdirektnejše pa liodo blagodejne posledice novega zakona za našega pridelovalca žita samega. To je eminentno socialna stran novega zakona, ki obstoji v tem, da nudijo njegovi ukrepi, oziroma da nudi država kmetovalcu naravnost rešilno gospodarsko pomoč. Kajti izvajanje novega žitnega režima ne pomeni nič drugega nego to, da država omogoča kmetovalcu takojšnje vnovčenje vsega žita, kar ga ne absorbirata domača potreb« in trgovina. Z določitvijo primerne cene ga dalje varuje pred že prej omenjeno igro isvobodne konkurence« in s tem pred vsakim brezvestnim izkoriščanjem. Kmetovale«!, ki vnovčd svoj pridelek, pa more redno izvrševati tudi svoje lastne denarne obveze, s čimer je zagotovoljeno normalno delovanje celotnega gospodarskega mehanizma moderne države. In ravno na lem noramlnem delovanju vsega gospodarskega ustroja sloni v končni analizi tudi finančna krepkost države same. Nič manj važen ni končno tudi nacional-no-politični pomen novega žitnega režima. Ta nam postane jasen, če si predočimo, kaj bi bilo, če bi se nahajali še vedno v strankarsko - političnem režimu. Stranke bi enostavno valile krivdo za gospodarsko krizo druga na drugo, izrabljajoč kmetovo stisko in nesrečo izključno v volilne svrhe. Tudi jliberalno« načelo absolutne svobode trgovine bi ostalo v nedotaknjeni veljavi, toda naš poljedelec bi se pogreznil v tako strašno propast, iz katere bi se težko več kdaj uspešno izkopal. Nacionalna vlada pod predsedništvom generala Petra Živkoviča, ki sloni na velikem činu Nj. Vel. kralja od 6. januarja 1929., in deluje v njegovem duhu, je jasno spoznala, da ima moderna država drugačno zgodovinsko in socialno misijo, nego je bila njena imisija« mirne in povsem para-»Hske gledalke iz strankarskih časov. Zato je izdala zakon o izvozu in uvozu žita, a Umor župana Beriča pred državnim sodiščem Včeraj se je pričel proces proti Ljevakoviču in drugom vsled umora župana v Novi Gradiški - Vsebina obtožnice -- Tajno razpredene zveze s plačanci v inozemstvu popolnoma razkrinkane Beograd, 6. julija. 1. Pred državnim sodiščem za zaščito države se je danes pričel proces proti Ivanu Ljevakoviču in drugim teroristom, ki so obtoženi, da so umorili Andreja Beriča, župana v Novi Gradiški, it) drugih protidržavnih zločinov. Sodniški kolegij vodi g. A meric':. Takoj po otvoritvi so se zbrali osebni podatki obtožencev. Nato je državni tožilec dr. Jadrov začel či-tali obtožnico. Obtoženci Obtoženi so: Ivan Ljevakovič starejši, da je potoval v inozemstvo in tam navezal stike z defetisti in emigranti iz naše države. Bil je v Avstriji in na Madjarskem. Ljevakovič ml. je obtožen, da je prigovarjal svojim znancem v Pakracu in Novi Gradiški, da bi se lotili terorizma in proti-državnega delovanja. Ivan Rosil, Ignjat Terihaj in Ignjat Šaup so obtoženi, da so vršili defetistično propagando. Rosič je H. februarja t. 1. na meji novogradiške občine pri selu Prvcih iz zasede z revolver-skim strelom ubil župana Andreja Beriča. Milan Luka« je obtožen, da je lani potoval na Madjarsko, kjer se je sestal z defetisti in »ladjarskimi vojaškimi zastopniki. Stje-pan Papac, Iti ja Petraiiovič, Adolf Miiller, Milan Jerič in Peter Možarič so obloženi, da so vedeli za teroristične priprave, da pa niso o tem obvestili oblastev. Franjo Kušakovič in Adam Petraiiovič sta obtožena, da sta vedela, kaj je nameraval Kosič, da pa prav tako nista obvestila oblasti. >Zagreb 1923.« V obrazložitvi obtožnice je dr. Jadrov navedel, da je bila takoj po umoru uvedena stroga preiskava, ki je docela pojasnila vso ilegalno akcijo v Lipiku in Pakracu. To akcijo je vodil Ivan Ljevakovič v splošnem, Milan Lukač pa posebej v Novi Gradiški. Ljevakovič starejši je bit že od leta 1920. v stikih s Paveličem. Ta mu je pred svojim odhodom v inozemstvo dejal, da ga bo rabil in da ga bo ob priliki pozval k sebi. Res je Ljevakovič leta 1930. dobil pismo in poziv, naj pride na Madjarsko. Dne 26. marca je prišel v Djekenješ, kjer ga je sprejel neznanec. Ta je Ljevakoviču naročil, naj takoj odpotuje v Budimpešto, kar je Ljevakovič tudi storil. V Budimpešti ga je sprejela neka druga oseba z geslom »Zagreb 1923.«. Neznanec si je vse stenografiral, kar mu je Ljevakovič dejal. Sestala sta se v neki kavarni. Neznanec je Ljevakoviču preskrbel tudi sobo ter mu dal 200 pengov. Še tisto noč pa je, neznanec odpotoval na Dunaj, Ljevakovič sam pa se je vrnil v Zagreb. Preiskovalnemu sodniku je pozneje Ljevakovič dejal, da v Budimpešti ni dobil nikakih navodil, toda delo, ki se je takoj po njegovem povratku pričelo v Novi Gradiški in drugih okoliških krajih, striktno dokazuje baš nasprotno. »Dr. Zeileis« Tretjega decembra je Ljevakovič v Lipniku prejel drugo pismo s pozivom, naj nemudoma pride na Dunaj. Tri dni po tem je res odpotoval v Avstrijo in se na Dunaju zglasil v Karolinengasse št. 7. Na vhodu v stanovanje je bila tablica z napisom: »West d. Temishvar«. Na nekih vratih v stanovanju pa je bil napis »J. Perčevič«. Tu ga je sprejel sam Perčevič. Raz-govarjal se je z njim nekaj minut, a ga je Perčevič kmalu odslovil in ga napotil na naslov Wienergrlel št. 6. Kmalu po tem, ko je Ljevakovič prišel na novi naslov, je prišel za njim tudi Perčevič. Odtod ga je Perčevič spravil v hotel, kjer je, kakor je Ljevakovič pozneje izjavil, stanoval bržkone sam Perčec. Nekaj dni kasneje, ko je na Dunaju prodajal že dolgčas, mu je vratar hotela sporočil, da ga kliče sdr. Zeileis«. To je bil Perčec. Ljevakovič je takoj šel k njemu in dolgo časa sta se razgovarjala. Pozneje je Perčec obiskal Ljevakoviča in mu dal 50 šilingov. Na Dunaju je Ljevakovič srečal tudi Avgusta in Ivana Košu-tiča. Dva dni nato je Perčec Ljevakoviča ponovno pozval k sebi. Razgovarjala sta se o atentatu na Karla Kovačeviča. Potni list za Roberta Valterja Takoj nato sta Perčec in Ljevakovič od potovala ra Madjarsko v Šopronj. V vlaku je Perčec Ljevakoviču obrazložil ključ za tajno pisavo. Blizu meje mu je izročil ponarejen potni list, ki ga je izdal policijski ravnatelj v Budimpešti na ime Roberta Valterja. V Šopronju je Perčec poučeval Ljevakoviča o eksplozivih in mu kazal, kako se pripravijo peklenski stroji za eksplozijo. Perčec je šel še dalje. Nekega dne je dal peklenski stroj gospodinji stanovanja, katerem je Ljevakovič poslušal njegova »predavanja«. Ko sta se vračala iz Šopronja na Dunaj, z njim je dala nov in nedvoumen dokaz, da je novi režim v Jugoslaviji režim vesoljnega nacionalnega interesa, v čigar okviru edino se morejo vsi delni in zasebni interesi sicer popolnoma svobodno in neovirano uveljavljati. je Gustav Perčec učil Ivana Ljevakoviča, kako se peklenski stroj naloži pod sedež v vagonu. Po dohodu na Dunaj je dal Perčec Ljevakoviču 20 šilingov in 2400 dinarjev. Obtožnica dalje govori, da je Ljevakovič povedal, da je pri Perčecu v stanovanju videl med drugimi tudi Mijo Seletkoviča in dr. Antona Črviča. Vse le osebe delajo po ukazih Gustava Perčeca. Ko se je vrnil v Jugoslavijo, je Ljevakovič nadaljeval svoje protizakonito delovanje skupaj Ljevakovičem mlajšim, ki mu je bil desna roka pri izvajanju teh nasilnih činov. Ljevakoviču mlajšemu je uspelo nagovoriti Rožiča, da je ubil Andreja Beriča. Obloženi Milan Lukač je pri svojem zaslišanju med preiskavo priznal, da je bil večkrat na Madjarskem in da se je na neki taki poti spoznal s Seletkovičem in z nekim njegovim pajdašem. Okrog pol 12. je državni tožilec končal s čitanjem obtožnice. Predsednik Arnerič je prekinil današnjo razpravo in napovedal nadaljevanje za jutri, ko se bo pričelo z zasliševanjem obtoženega Ljevakoviča. Stanje Narodne banke Beograd, 6. julija. 1. O priliki blagoslovitve temeljnega kamna za podružnico Narodne banke v Skoptju je guverner Bajloni v svojem govoru opisal stanje Narodne banke po uveljavljenju novega zakona o denarju. Po njegovih navedbah znaša novžanična podloga 2291 milijonov dinarjev, novčanice v obtoku in obveznosti plačljive ob pokazu 5574 milijonov. Pokritje znaša torej 41.10%, pokritje v kovanem zlatu 27.63%. Ostanek državnega dolga znaša 1825 milijonov dinarjev. Papeževa enciklika in rimska vlada Him, 6. julija. AA. Listi poročajo: Rimski krogi so bili iznenadeni nad vestjo, da je bila papeževa enciklika prej objavljena v tujini kakor v Italiji. Take metode, pravijo listi, bi se dale opravičili, če Vatikan ne bi imel sredstev za direktno občevanje s tujino, ali pa če tuji novinarji ne bi mogli poročati v inozemstvo. Take metode ne bodo všeč fašističnim krogom in ne bodo zboljšale razmerja med Italijo in Vatikanom. Drugače je to razmerje, vsaj na zunaj, normalno. Kar se tiče katoliške mladine, je italijanska vlada sklenila, da ne bo nič objavila glede pogajanj, ki so v toku. Enako rezervo obranijo tudi vatikanski krogi. Izidi ožjih volitev na Madjarskem Budimpešta, 6. julija, d. Pri 13 ožjih volitvah, ki so se vršile včeraj in danes, je debila stranka enotnosti grofa Bethlena 7 mandatov, krščanskosocialna stranka 3 mandate in opozicijonalna stranka malih kmetov 3 mandate. Stranka enotnosti je torej zvišala število svojih mandatov na 156, krščansko socijalna stranka na 32 in stranka malih kmetov na 11. Jutri bodo še štiri ožje volitve, p« tem pa bodo volitve končane. Državni zbor se sestane 21. t. m., bo pa, kakor pravijo, takoj odgoden do meseca oktobra. Dalje govore, da bo grof Bethlen med počitnicami izvršil rekonstrukcijo vlade. Splošna stavka španskih telefonskih uslužbencev Madrid, 6. julija. AA. Danes je izbruhnila splošna stavka telefonskih in brzojavnih delavcev. Vojaštvo je zasedlo vse strateške točke prestolnice, da prepreči eventualne nemire. V Oviedu in Leridi so delavci poskušali zasesti poštne urade.. Po hudem boju je policija demonstrante razpršila. Trgovinska pogajanja med Romunijo in Avstrijo Bukarešta, 6. julija, n. Danes je prispela na Dunaj romunska delegacija, ki je določena za avstrijsko-romunska trgovinska pogajanja. Vodi jo Cezar Popescu, ki je pretekli teden uspešno zaključil romunska pogajanja z Nemčijo. Ameriški nacijonalni praznik s 175 žrtvami Newyork, 6. julija, n. Dne 4. julija, ko o v Zedinjenih državah praznovali obletnico a m«-riške neodvisnosti, se je pripetilo mnogo pra metnih in drugih nesreč, ki so zahtevale 175 človeških žrtev. Povodenj zahteva 100 žrtev London, 6. julija. AA. Iz Šanghaja poročajo: Zaradi velikega deževja so nastale v provinci Kvantung velike poplave. Okoli sto ljudi je pri tem našlo smrt. Gmotna škoda je velika »Rajši pojde tudi v pekel...« Glasgow, 6. julija. AA. Poslanec Mac Govern ki je biil pred kratkim Izključen iz spodnje zbor. nice, je včeraj na shodu dejal, da bo šel pre, v pekel, kakor da se opraviči zaradi zadnjih dogodkov. Shoda se je udeležrilo nad 10.000 ljudi. Mac Govern je v svojem govoru poudaril, da so ga virgili iz zbornice po krivici. Predno je govoril, ga je policijski komisar vprašal, ali ima dovoljenje za ?hod. Nato je odgovoril, da ne bi prišel na shod, ako bi ga ne imel. Policijski nadzornik je napisal njegovo ime itn imena drugih govornikov. Ban dr. Marušič v Beogradu Beograd, 6. julija. 1. Davi ob 8. uri je prispel iz Ljubljane v Beograd ban Dravske banovine dr Drago Marušič. Novi žitni režim in dvolast-niška posestva Beograd, 6. julija. AA. V zvezi z novim zakonom o uvozu in izvozu pšenice, rži in pšenične moke je carinski oddelek finančnega ministrstva razposlal okrožnico carinarnicam, v kateri jim nalaga, naj pri dvolastniških obmejnih posestvih pazijo, da se ne uvaža večja količina od tiste, ki je določena v njihovih dvolastniških knjižicah, razen v primerih izrednih krajevnih razmer. Romunski princ Nikolaj priletel v Beograd Beograd, 6. julija. AA. Danes ob 16. je priletel s posebnim letalom v Beograd romunski princ Nikolaj v spremstvu treh oficirjev. Jutri bo nadaljeval pot na Dunaj, nato pa v Turin, kjer se udeleži pogreba vojvode de Aoste. Odlikovanje madjarskih državljanov Beograd, 6. julija. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog kmetijskega ministra so odlikovani za zasluge pri pospeševanju kmetijstva z redom sv. Save II. stopnje Emil Mutsen-bacher, generalni direktor madjarske pokrajinske kmetijske družbe, z redom sv. Save III. stopnje pa dr. V. Konopli-Teg, generalni tajnik te družbe, in univ. prof. v Budimpešti T. Jurij Redi, tajnik iste družbe. Turški poslanik na Bledu Beograd, 6. julija. AA. Poslanik turške republike Ali Hajdar-bej je odpotoval na Bled, kjer prebije poletje. Jubilejni kongres meščan-skošolskih učiteljev v Beogradu Beograd, 5. julija. Dne 3., 4. in 5. t. m. se je vršil v Beogradu jubilejni kongres Zveze učiteljev na meščanskih šolah v kraljevini Jugoslaviji. Na kongresu so razpravljali predvsem o obnovi Zveze po zahtevah novega uradniškega zakona. Pretekli petek, ko je bil kongres otvorjen. je poročal predsednik zveze g. Pera Barjaktarovič ne samo o delovanju središnega vodstva v preteklem letu, temveč je tudi orisal zgodovino te organizacije naših meščanskošolsklh učiteljev v preteklih JO letih njenega obstoja. Poročal Je o vseh težavah ln zaprekah, na katere je zadelo organizirano delovanje učiteljstva za, po-vzdigo in razmah meščanskega šolstva, kjer se izobražuje mladina iz vseh plasti našega naroda in od koder pride pripravljena za praktičen poklic ali za nadaljnjo strokovno izobrazbo. V glavnem pa je bil prvi dan kongresa posvečen delu za prenovljenje zveze v enotno udruženje vsega učiteljstva po banovinskih sekcijah, katere se bodo imenovale Udruženje učiteljev meščanskih šol sekcija za, n. pr. Dravsko banovino. V ta namen je treba seveda izdelati nova pravila in poslovnik. Na kongresu so razpravljali tudi o sodelovanju naših meščansko-žolskih učiteljev s sličnimi društvi učiteljstva meščanskih šol v bratskih slovanskih državah, kakor v Češkoslovaški itd. V soboto so zborovalce pozdravili zastopnik) češkoslovaških meščanskošolskih učiteljev g. Anton Wimmer, g. Boguslav Kodler in Alojz Fikai-, ki so prinesli bratske pozdrave tovarišev iz češkoslovaške. G. Wimmer je orisal razvoj meščanskega šolstva v češkoslovaški po prevratu. Za tesnejše kulturno sodelovanje s če-hoslovaki so zborovalci določili odbornike, katerim so poverili to nalogo. Zborovalci so poslali vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju, ministrskemu predsedniku in ministru za prosveto. Po poročilih o delovanju zveze so dokončno izdelali nov pravilnik in poslovnik in je s tem preurejena prejšnja zveza v novo udruženje. Zborovalci so sprejeli 4 resolucije, katere bodo poslali g. ministru za prosveto ln kjer so raztolmačeni pogoji za povo-ljen razvoj meščanskega šolstva v državi. Predvsem so zborovalci zahtevali naj pride v veljavo čimprej zakon o meščanskih šolah, s katerim bo Sele omogočeno vsem meščanskim šolam v državi. ki jih je 204, normalen razvoj in obstoj. Na zborovanju sta govorila predsednik zveze iz Maribora g. Humek o značaju meščanskih šol pri nas in predsednik Udruženja ruskih pedagogov v emigraciji g. Grinistič o potrebi meščanskih šol. V odboru učiteljev iz Jugoslavije in češkoslovaške za vzajemno sodelovanje so predsednik Anton Wimmer, podpredsednik Drago Humek, prvi tajnik Bogoslav Kodler, drugi tajnik Pero Barjaktarovič in Alojz Fikaf in Er. Morer. Po kongresii so udeleženci napravili Izlet na Avalo in se poklonili na grobu neznanega junaka, zvečer jim je pa beograjska občina priredila slavnostno večerjo pri »Srp-skem kralju«. — K. Zborovanje beograjskih novinarjev V nedeljo so zborovali v Novinarskem domu v Beogradu beograjski novinarji. Zborovalci so poslali pozdravno in vdanostno brzojavko kralju. Brzojavka se glasi: »/brani na danafiriji letošnji skupščini beograjske sekcije jugoslovanskega novinarskega udruženja, smatrajo beograjski novinarji kot svojo prvo dolžnost, da pozdravijo Vaše Veličanstvo in ga prepričajo, da bodo novinarji vedno trdni branilci države, narodnega edinslva in vseh narodnih svetinj.« Za predsednika nove uprave je bil Izvoljen g. Pavle Rankovič. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 6. Julija, d. Severne Alpe: danes ponoči prehod fronte neviht, Jutri pa se bo naj-brže naglo zjasnilo, toda vreme ne bo zanesljivo, nekaj 'hladnejše. Južne Alpe: »oparno, vreme z nevihtami Kongres jugoslovanskih profesorjev v Mariboru Nad 300 delegatov - Danes bo kongres otvorjen Maribor, 6. julija. Danes so se z zagrebškim brzovlakom ob 14-45 pripeljali v Maribor delegati za letošnji kongres jugoslovanskih profesorjev iz srbskih in hrvaških pokrajin, dočitn so slovenski, pa tudi nekateri drugi prišli semkaj že včeraj in danes dopoldne. Tovarišem se je peljal do Celja naproti g. prof. Vrhovnik, v Pragerskem so jih pa pričakovali gg. ravnatelj Zupančič in profesorja dr. Pečovnik in Sevnik. Na mariborskem kolodvoru so jih sprejeli mariborski to-voriši in mnogo zastopnikov oblasti, občin, društev itd. Pozdravni nagovor je imel g. ravnatelj dr. Josip Tominšek. Gostje so nato odšli -v nakazana jim stanovanja. V celoti je prispelo nad 300 delegatov iti članov organizacije. Zelo dobro so zastopani Srbi, mnogo je tudi profesoric. Ob 18. uri se je v prostorih klasične gimna- zije vršil interni sestanek funkcijonarjev glavnega odbora ter zastopnikov poedinih društev. Na tem sestanku so uredili vse gradivo za sam kongres, ki se prične jutri. 01) 20. uri je bil tovariški sestanek v hotelu Orel. Kongres se bo otvoril jutri ob 9. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Nadaljeval se bo ves dan do večera, ko bo v veliki dvorani hotela Union ob 2030 slavnostni banket, na katerega so povabljeni tudi zastopniki oblasti, liska itd. V sredo se bo kongres nadaljeval in zaključil. Udeleženci si bodo deloma že med kongresom, deloma pa po njem ogledali Mariborski otok, Ruše, Falo in ostalo mariborsko okolico. Po kongresu pa bodo v skupinah prirejeni izleti na Pohorje, Kozjak, v Rogaško Slatino, Celje, Ljubljano, na Bled in drugam. V počastitev gostov vihrajo na vseh mestnih in tudi mnogih zasebnih zgradbah državne zastave. Četrti kongres jugoslovanskih pravnikov bo letos v Skoplju — Zanimivi referati Predsedstvo stalnega odbora kongresa pravnikov je odločilo, da bo v prvih dneh meseca oktobra tega leta četrti kongres pravnikov v Skoplju. Kakor prejšnji kongresi, tako bo imel tudi ta shod dva dela: strokovni in zabavni del. Na sporedu strokovnega dela so razpravljanja o referatih: 1. Dušanov zakonik. 2. Tobačni monopol in pravna narava lega. 3. Zaščita poljedelca v izvršbi. 4. Povračilo škode, povzročene z motornimi vozili. 5. Hipoteka na živini. Z zadnjim referatom je bil zamenjan referat o agrarni reformi, ki je postal neaktualen. Svrha drugega zabavnega dela na shodu je medsebojno spoznavanje naših pravnikov v Južni Srbiji. Prirejen bo velik izlet na Kosovo polje in v Gračanico. Za manjši del izletnikov se namerava izlet na Kajmakčalan in Ohridsko jezero. Člani »Pravnika«, ki se nameravajo izleta udeležiti, se morajo prijaviti »Društvu Pravnik« najkasneje do 1. septembra. Prijava naj bo natančna in mora obsegati naslov, poklic, starost, navedbo, kakšno prenočišče naj se po možnosti priskrbi. Obenem je plačati članarino. Ta je za člane svobodnih poklicev Din 100’—, za njih rodbinske člane Din 80—. Za državne in samoupravne uradnike Din GO-—, za njih rodbinske člane Din 50"—. V Ljubljani grade in obnavljajo vsepovsod Ljubljana, G. julija. Vreme je ugodno in zato pridno zidajo v mestu iu okolici. V Kopališki ulici je sezidana in pokrila visokopritlična enonadstropna domačija Ele Bizovičarjeve. Zdaj ometavajo zunanje stene. Hiša bo v avgustu pripravljena za stanovanja. Zidarska dela dovršuje gradbeno podjetje Karel Gregorec iz Mengša. V Riharjevi ulici pri novem mostu čez Ura-daščico na koncu Groharjeve ulice bo kmalu dozidana in pokrita hiša ge. M. Škerjanec. Stanovanja bodo v visokem pritličju, prvem nadstropju in pod streho. Zidanje je prevzeta Stavbena družba. Maks Hrovatin bo podaljšal in vzdignil pritlično svoje poslopje na dvorišču ob Furlanovi llisi na Rimski cesti. Z deli so pričeli pretekli teden. Zidarska dela bo opravilo stavbno podjetje G. Tonuies. Vsa bolj živahno je pa stavbno gibanje zadaj za glavnim kolodovorom na Vilharjevi cesti v bližini takozvanega »kolerašpilala«. Čez IGO težakov, zidarjev in voznikov je zaposlenih pri gradbi moderne carinarnice. Pii nekaterih je v delu že višokopritličje, druge pa poganjajo iz gramoznih tal. Gradbo carinarnice vodi Stavbna družba, podaljšek Vilharjeve ceste k carinskemu skladišču pa Gradbena družba. — Cesta bo široko 9 metrov in tlakovana z drobnimi granitnimi kockami, da se ne bodo težki vozovi vdirali v blato kakor sedaj. V Pleteršnikovi ulici, ki veže Livarsko ulico in Bežigrad, kopljejo tla za visokopritlično, enonadstropno hišo Alojzija Pavlina. V tleh ho eno stanovanje ter kopalnica, pralnica in drvarnice. Lepe moderne sobe bodo pa v visokem pritličju, prvem nadstropju in pod streho. Vsa dela bodo do jeseni gotova in stanovanja porabim Zidarska dela je prevzelo stavbno podjetje G. 1'onnies. V Dobrilovi ulici ob Gradaščjcl je dozidana, pokrita in ometana visokopritlična enonadstropna vila ge. Čižmanove. V tleli bo eno stanovanje za služkinjo, pralnica, kopalnica in drvarnice, svetla, solnčna.stanovanja z odprtim razgledom na jug pa v visokem pritličju in prvem nadstropju. V pičlih dveh mesecih se bodo stranke vselile. Zidarska dela vodi slavbnik Matko Curk. Na vogalu Marmontove in Langusove ulice je dozidano drugo nadstropje hiše inž. Turnška. Vrli zidu vidimo smrečico; zidovje je v glavnem gotovo. Prihodnje dni bodo delali ravno betonsko streho. V tleh bodo pralnica, kopalnica in drvarnice. V Visokem pritličju, prvem in drugem nadstropju pa moderna, solnčna in zdrava stanovanja z odprtim razgledom na vzhodno in južno stran. Hiša bo gotova in porabila še pred zimo. Zidarska dela izvršuje stavbno podjetje Anton Mavrič. V Gorupovi ulici je sezidana in pokrita eno-oziroina dvonastropna hiša Ivana Tomca, ravnatelja Tobačne tovarne. Zdaj prično ometavati stene, nakar pride na vrsto še mizarsko, pečar-sko, pleskarsko in slikarsko delo. Hiša bo v dveh mesecih gotova in se stranke vselijo. Zidanje vodi zidarski mojster V. Battelino. Na vogalu Dobrilove in Gorupove ulice ob Gradaščici je v enonadstropni hiši vseučiliških profesorjev dr. Kreka in dr. Dolenca takorekoč vse gotovo. Ograja je narejena in ureja se vrt. Prihodnje dni se stranke vselijo. Zidarska dela je izvršilo stavbno podjetje Anton Mavrič. Ob cesti na Brdo je nastala v zadnjih letih nova vas s skromnimi, pa čednimi hišami sredi njiv in travnikov. Letos si stavi tam svoj dom Jernej Kozamernik. Znotraj se stene ometavajo, kleparji delajo strešne žlebove, mizarji pa pod. Stanovanje bo v pritličju in pod streho. Ker Jernej sam pomaga pri stavbi, ga bo stala domačija še nekaj manj ko sto tisoč dinarjev. Zidarska dela ima v rokah njegov oče Janez Kozamernik, zidarski mojster iz Stranske vasi pri Dobrovi. Tu je v bližini še nekaj parcel na prodaj in sicer po 20 Din kv. meter. Stav-bišča so se v zadnjem času močno podražila. V tem tihem naselju bo imel tudi svojo streho tiskarski uslužbenec Janez Zadnikar. Pretekli teden so postavili smrečico na sleme. Prihodnje dni bodo ometali zidovje, notranje stene pobelili in sobe poslikali, pa bo domačija porabna. — Zida mu Prva slovenska zidarska zadruga. Eno stanovanje bo v pritličju, drugo pa pod streho. Na desni, to je na nasprotni strani ceste, so krovci na hiši Franca Sušnika. Ko bo hiša pokrita, se prične z omelavanjein sten. V hiši boste dve stanovanji, namreč v pritličju in pod streho in bodo vsa dela dokončana v dobrem mesecu. Sušniku zida zidarski mojster Jakob Peklaj. Teh skromnih, a ličnih domačij si ne stavijo bogataši, ampak sami pridni ljudje, ki pomagajo pri gradnji kadarkoli utegnejo. Tako kakor Kozamernik, pomaga pri stivbi tudi Sušnik, ki je zaposlen v opekarnah in je pomagal zidarjem koroški Slovenec Anton Tschurwald, orož. narednik v p„ da je čimprej prišel iz tuje hiše pod svojo streho. Raivi il ttaTd;,E'”pr T' Se!,: saega odseka Galjotu m mu ga izročil s nnsve ilnimi besedami. Predsednik je prevzel nri" nalmVgfie iil0n’;,da f b° ndsek ^esto čuvak nakar ga je izročil zastavonoši Tepinu. nakar 8t»° Z ° Te,i >Bl,fi mo'j« adrijansko«, Stopar svilen« f u 'la Prapor blaKajnik NSZ rS- svileno trobojnico kot trak Zveze gdč binst ll'0 H* />a Za prosvetni odsek stnv- držav • u aVtem Prapor so potem razvili ob godb« Vloga«! 10 16 Zai8rala železni“« Po tej svečanosti so čestitali delavstvu k te- mu dogodku občinki svetnik Tavčar, za ZKD Cimerman, za »Sočo« podpredsednik Sancin, predsednik Zadruge stavbenikov Bricelj, za akademike Šlrekelj, za trboveljske rudarje Koren, predsednik Udruženja brodarjev in železničar- jev Roler in za kovinarje z Jesenic Kralj. Popoldne se je vršila v vseh prostorih Pavletiča v Šiški velika vrtna veselica s petjem, godbo, srečelovom, šaljivo pošto, licitacijo in plesom. Zborovanje Društva rudniških nameščencev Zanimivo poročilo o pomenu in Trbovlje, 5. julija. Kako se naši nameščenci oklepajo svoje stanovske zaščitnice je pokazalo zadnje člansko zborovanje v društvenih prostorih v rudniški restavraciji. Prostrane sobe so zborovalci napolnili do zadnjega kotička. Zborovanje je otvoril društveni predsednik tov. Letnik, ki je navzoče pozdravil ter dal besedo podpredsedniku Zveze privatnih nameščencev tov. Volčanšku, ki je poročal zborovalcem o stanju Pokojninskega zavoda. — Iz njegovega poročila posnemamo, da so domneve, da zbira današnja generacija nameščencev premoženje za bodoče generacije, neosnovane, pač pa plačuje današnja mlajša generacija za izgube današnje starejše generacije, ki jih je utrpela zaradi svetovne voine, višjo premijo, kakor bi bila sicer potrebna. Današnje premoženje ne zadošča za kritje vseh prevzetih odnosno zavarovanih obveznosti, kajti izkazana premijska rezerva v znesku Din 195,999.250 ni v celoti pokrita, temveč manjka nad Din 58,000.000, od katerih večja polovica, Din 30,913.802 se bo krita s pristopanjem večinoma mlajših nameščencev v zavarovanje. Ostane nam pa še vedno dejanski primanjkljaj Din 27,870.219. ki ga moramo sami z višjim kakor 6% obrestovanjem premoženja v bodočih letih počasi pokrivati. Pokojninski zavod mora stremeti za tem, da svojo imovino čim renta-bilnejše nalaga, Z nizkimi prispevki in rentami se je začelo lela 1919. pokojninsko zavarovanje. Prispevki so znašali največ Din 30 na mesec, rente pa od Kr. 10 do 75 na mesec. Ali tekom let je zavod uspel, da izplačuje danes mesečne rente od Din 1000 in da zavaruje bodočo rento nameščencem za 35 let zavarovanja z Din 3150 mesečno, za 40 let zavarovanja pa Din 3850 mesečno. Od teta 1919. do konca 1930. je izplačal pokojninski zavod našim upokojencem na zakonitih rentah in na draginjskih dokladah skupaj Din 22,604.775. Rente rastejo letno za Din 700.000 do Din 800.000, ki jih prejemajo leto za letom v višjih zneskih naši zavarovanci. — Pokojninski zavod oziroma Zveza zasebnih nameščencev si prizadeva, da bi se pokojninsko zavarovanje razširilo na celo državo in se tudi dela na to, da dobe vsi privatni nameščenci v celi državi svoje popolno socljalno zavarovanje, to je bolniško, nezgodno in pokojninsko zavarovanje. stanju Pokojninskega zavoda Važnost Pokojninskega zavoda pa ni le ožjega pomena za zasebne nameščence, za katere je ustanovljen, nego njegova važnost sega tudi globoko v naše narodno gospodarstvo. Kot hranilnica in zavarovalnica zasebnih nameščencev predstavlja namreč Pokojninski zavod tudi mo-.čan denarni zavod, katerega pomen in vpliv leto za letom raste, ker prihaja v poštev pri velikih in dolgoročnih investicijah. Zavod namreč daje predvsem državi sredstva za njene investicije s tem, da kupuje državne papirje, katerih ima zavod nad Din 48,000.000, banovinam, mestom, iu občinam posoja denar za izvršitev gospodarskih načrtov, ta posojila so že presegla vsoto Din 27,000.000, službodajalcem daje kredite za njihova podjetja — teh posojil je nad 54,000.000, dalje podeljuje zavod stavbne kredite za zidanje novih stanovanj in domov, ki jih je bito izplačanih dosedaj nad Din 16,000.000 in poleg tega zavod sam neprestano zida nova poslopja, ki jih ima danes že za nad Din 26,000.000, kar znaša vse skupaj nad Din 170,000.000. Iz tega se lahko razvidi, kako globoko je zasidran Pokojninski zavod v našem narodnem gospodarstvu. Pri tem pa Pokojninski zavod ni nikakor kapitalistična inštitucija, ki bi jemala ljudstvu denar, da pri tem obogati poedinee, ljudstvo pa obuboža; ne, ravno nasprotno, v zavodu so zbrani prihranki 10.000 naših zasebnih nameščencev, da se iz tega nabranega denarja ravno prepreči obubožanje nameščencev, ko jim preneha zaslužek. Ni je inštitucije v državi, ki bi se poleg izvrševanja svoje dolžnosti, ki je po zakonu predpisana, tudi tako vsestransko uspešno in blagodejno udejstvovala v našem narodnem gospodarstvu in mu dajala vedno novih sredstev na razpolago za ploden razvoj, delavcem iu nameščencem pa kruha in zaslužka. In ravno to tako aktivno udejstvovanje v našem narodnem gospodarstvu mu pridobiva vedno več novih prijateljev in priznanj. Pri tem je uprava zavoda v rokah samih zavarovancev nameščencev in njihovih službodajalcev, ki imajo vsi le eno pred očmi, in to je uspešen razvoj zavoda v korist njegovih zavarovancev, za kar jim gre vse priznanje in zahvala. Poročilo tov. Volčanška je vzelo članstvo z zadovoljstvom na znanje. Davčni obroki Ljublj. davčna uprava je izdala tale razglas: Dokler se ne izvrši nova odmera zemljarine, zgradarine, pridobnine. rentnine in družbenega davka za tekoče leto 1931, morajo davčni zavezanci plačevati te davke po predpisu iz prejšnjega letu. to je iz leta 1930. Od tega so izvzeti samo oni davčni zavezanci, ki so prijavili prestanek davčne dolžnosti (člen 147. zakona o neposrednih davkih). V smislu člena 148. pravkar omenjenega zakona o neposrednih davkih in njega pravilnika, dospel je 1. julija 1931 že v plačilo tretji obrok zgradarine, pridobnine, rentnine, družbenega davka, pavšalnega davka na poslovni promet in vojnice. Vsi ti že v plačilo dospeli četrtletni davki se morajo plačati najkasneje do 15, avgusta 1931. Kdor bi do tega dne ne plačal zapadlega davka, se mu od neplačane vsote zaračunajo 6-odstotne zamudne obresti in se izterja neplačani davek z obrestmi vred prisilno. Zemljarina dospe v plačilo ter se mora plačati v dveh enakih letnih obrokih, najkasneje dne 15. avgusta 1931 in dne 1. novembra 1931, sicer se bodo istotako. zaračunale 6-odstotne zamudne obresti in se bodo neplačane vsote prisilno izterjale. — Davek novih davčnih zavezancev in davek za nove davčne predmete, ki se bo odmeril med tekočim davčnim letom, dospe v plačilo oni dan, ko se’ bo davčnim zavezancem pravilno izročil plačilni nalog ali odtok, plačati se pa mora 30 dan po vročitvi plačilnega naloga, odnosno odloka iu sicer v onem znesku, ki je po zakonskih rokih že dospel v plačilo. Splošni 1% davek na poslovni promet onih zavezancev, ki ga plačujejo po knjigi opravljenega prometa, dospe in se mora plačati za II. četrtletje 193*1 najkasneje do 30. julija 1931. Obvezanci skupnega davka na poslovni promet, ki so se izjavili, da bodo plačevali‘ta davek po vplačilih v gotovini in menicah, morajo tudi izvršiti plačilo davka po tarifi najpozneje čez 20 dni po preteku vsakega meseca, oni pa. ki so se izjavili za plačilo davka po napravljenih računih, morajo davek vplačati najpozneje čez 50 dni po preteku vsakega meseca. Davek na rente, ki se pobira v smislu člena 71. zakona o neposrednih davkih posredno po dolžniku, se mora plačati v 45 dneh po preteku vsakega polulet-ja, tedaj za 1. polletje do vštetega 14. avgusta 1931, Uslužbenski davek, kakor tudi davek na samce, ki so ga pobrali službodajalci in sicer: 1. državne in samoupravne institucije; 2. družbe, ki polagajo javno račune in ki so vsled tega načelno aavezana družbenemu davku in sicer v obeh primerih brez ozira na število zaposlencev in 3. oslali delodajalci, če zaposlujejo mesečno povprečno nad 211 zaposlencev, morajo odpre-miti davčni upravi najkasneje do 15. dne po preteku vsakega meseca. Ostali delodajalci pa plačujejo ta davek potom davčnih znamk na vse zaslužke, in sicer s tem, da nalepijo te znamke ob vsakokratnem izplačilnem roku v knjižici za uslužbenski davek na zato določenem mestu in znanilce uničijo. Davek na samce pa morajo tudi vsi ostali delodajalci od premi ti davčni upravi brez izjeme v gotovini in sicer najkasneje do 15. doc jiopreteku vsakega meseca. Razširjajte Jugoslovana! Nevaren padec iz vlaka Poljčane, 3. julija. Te dni se je vozil proti Poljčanam z osebnim vlakom iz Celja 201etni kotlarski pomočnik Fr. Kos iz Poljčan. Prijatelji, ki so se vozili z njim v vozu, so prepevali, se igrali in uganjali razne neumnosti. Nazadnje so se začeli med seboj prerivati in suvali. Ko je vozil vlak v Poljčane, eo se ravno prerili do vrat in tu je Kos, ki so ga pritisnili do vrat padel z vso silo iz vlaka. 7,a-dobil je pri tem padcu močne praske po obrazu in si zlomit desno roko v zapestju. Takoj so ga odpremili dalje v mariborsko bolnico. Le sreči je pripisati, da je fant odnesel živo kožo, lahko pa bi ga to prerivanje na vlaku stalo življenje. Potnik na zavori V Litiji so ga zasačili. Litija, G. julija. Pred dnevi se je pripeljal neki Herbert, Z„ brezposelni trgovski pomočnik, na zavori c(o, Litije. Namenjen je bil prvotno na Sušak, pa ga je predčasno zapazilo oko postave. Plakati bi bil moral 25 Din kazni, pa 'ni imel niti dinarja pri sebi. Našla pa se je v Litiji dobra duša, ki mu je podarila 40 Din nakar je plačal globo in se vrnil k sorodnikom v Ljubljano, . Žrtev noža Krvav pretep fantov zaradi dekleta. Polšnik pri Liliji, 5. julija. Gospodarsko krizo opažamo tudi pri na«. Koliko je bilo popreje pretepov in sličnih nepotrebnosti — sedaj pa tak mir. Saj so celo sodili zapori že skoro ves mesec prazni. Včeraj pa se je zgodil, in sicer tokrat na Polšniku nad Savo, uboj. Dva že nekoliko vinjena mladeniča sta se sporekla z Ivanom No-graškom 22-letnim posestnikovim sinom iz Preske pri Litiji; in to zaradi nekega dekleta. Ker ji je dvorit eden, ni bilo drugemu všeč. No in včeraj so temeljito obračunali. V neki lamošnji gostilni so se spoprijeli in zopet so peli — n 'rži, svojo staro pesem. Nogavšek je dobil vbojlljaje, in sicer vse od zadaj, enega na desni Istrani hrbta skozi pljuča, drugega pa na levi strani, najbrže v ledvice. Razen tega je imel prerezano še roko iu glavo, zadaj do kosti na tilniku. Prepeljali so ga v 3 ure oddaljeno Litijo, kar je nesrečo še povečalo. Dr. Ulnnar ga je preiskal nekoliko obvezal in ga poslat s prvim vlakom t. j. ob 5. popoldne v ljubljansko bolnico. Fant je zgubil mnogo krvi. Šoštanj /lobne poškodbe na železnici. Neznani zlikovci so v noči 29. maja t. 1. na postajališču v Pesjem poškodovali 4 kretnice ter na mostu, kakih 500 korakov niže od postaje, vtaknili mod tračnice železno ploščo, ki je nekaj molela iznad tračnice. Poškodbe so bile od žel. osobja odkrita pred prihodom jutr. vlaka proti Celju, tako da se ni zgodila nobena nesreča. Caiiilek Stanko, rudar iz Podkraja 28 je bil aretiran, ker se je v Detičkovi gostilni v Pesjem hvalil, da ve za storilce. Uvedeno je vse-; stransko zasledovanje. Jz Dravske foaucviuc il Zalnala Nj. Vel. kralja. Občinarji občine Cerklje pri Kranju in udeleženci svečanega odkritja spominske plošče Davorinu Jenku so poslali Nj. Vel. kralju na Vidov dan udanostno brzojavko Nato je dobil predsednik Glasbene Malice ljubljanske dr. Vladimir Ravnihar zahvalno pismo sledeče vsebine: Beograd 30. junija 1.931. Gospod, Nj. Vel. kralj je sprejel z zadovoljstvom rodoljubne izraze udanosti in tople pozdrave poslane v imenu občanov občine Cerklje in udeležencev svečanosti odkrivanja spominske plošče Davorinu Jenku. Po najvišjem nalogu čast mi je zato izjaviti srčno zahvalo. Minister dvora: Jevtič. d G. ban Dravske banovine dr. Drago Marušič je zaradi službenih poslov odpotoval v Beograd. Zato danes ne bo sprejemal strank. d Dopust avstrijskega generalnega konzula. Avstrijski generalni konzul v Ljubljani^ g. dr. Pleinert nam je sporočil, da se prične danes njegov tritedenski dopust. G. konzul je zato odpotoval in ga bo med dopustom zastopal njegov namestnik. d Banovinska taksa na šoler ke legitimacije. Glede na svoječasno objavo v Službenem listu kr. banske uprave v Ljubljani so vsi avtomobilisti v Dravski ban.vini dolžni plačati za tekoče leto 1931 banovinsko takso na šoferske legitimacije, in sicer za avtomobile v znesku Dim 100-—, za motooikle v znesku Din 50—. Omenjeni znesek je položili pri blagajni kr. banske uprave v Ljubljani, Bleivveissova cesta, v pritličju, odnosno pri pristojnih sreskih načelstvih. Avtomobilski klub, sekcija Ljubljana vse lastnike avtomobilov in motociklov vljudno opozarja, da ta znesek nemudoma položijo pri pristojnih oblastih, posebno še zato, ker obmejni organi pni prestopu meje strogo pazijo pri vpogledu v legitimacijo, ako je opremljena s potrdilom pristojne oblasti, da je tozadevna banovinska taksa na šoferske legitimacije vplačana. d Josip Lončarič preminul. Iz Selc pri Cri-kvenici nam poročajo, da je tam nenadoma umrl g. Josip Lončarič, bivši veleposestnik in industrijalec iz Skadra. Simpatična in koncilijantna njegova osebnost nam je v najprijetnejšem spominu. Po očetu Hrvat, po materi Slovenec je družil v sebi vse dobre plemenske laslnosli teh dveh narodov. Njegova marljivost, inteligenca in izobrazba so neobičajno dvigale njegovo podjetnost, tako da je uspešno konkuriral z velikimi podjetji. Znano je, da je gradil velik del proge dolenjskih železnic od Novega mesta proti Karlovcu. Tudi na železniških zgradbah v Bosni je bil udeležen. Pred nekaj leti se je umaknil v zasebno življenje, ki ga je preživljal deloma v Ljubljani, deloma v Zagrebu. Svoja podjetja: mlin in žago v Skadru ter lesno trgovino je prepustil svojim sinovom. Njegova najstarša hčerka je, poročena z g. Venčetom .Takilom, lastnikom premogovnika v Kannelu. Pokojni Josip Lončarič je bil prijeten družabnik in v svojem prostem času velik Ninirod. Bodi mu časten spomin! Vsej njegovi rodbini iskreno sožalje! d Opozorilo avtobusnim podjetnikom. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani opozarja: Ker nekatera avtobusna podjetja še vedno ne poslujejo v svojem prometu s predpisanimi vozovnicami in ne plačujejo 10% izrednega cestnega prispevka ali pa na različne načine izbegavajo zadevna določila, je banska uprava odredila revizijo avtobusnih prog v Dravski banovini. Revizija je pokazala, da je postopanje avtobusnih podjetnikov v več primerih v nasprotju z zadevnimi predpisi. Proti iem podjetnikom je uvedeno kazensko pošto panje, oziroma jim bodo zadevne koncesije od vzete. Avtobusni podjetniki se opozarjajo, da se v svoj prid ravnajo strogo po predpisih, ki veljajo za plačevanje 10% izrednega cestnega prispevka, ker se bodo sicer proti njim uporabile vse zakonite mere, da se zašščitijo javni interesi. d Kongres slovanskega akademskega dija Stva. Od 7. do 11. julija t. 1. se vrši v Bratislavi kongres slovanskega akademskega dija-štva. Slovenske akademike zastopata gdč. Lavrič Bogomila, diplomirana učiteljica, in Bojc Etbin, stud. veterin. d Tečaj za mizarsko luženje v Brežicah. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOl v Ljubljani naznanja, da se vrši za mizarje in mizarske pomočnike tečaj za luženje lesa v Brežicah v soboto in nedeljo 18. in 19. julija t. 1., in sicer v prostorih g. Grobušek Ivana, gostilničarja v Brežicah. Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 398-1 d Slovenska, šolska Matica razpisuje natečaj ■/.a temo: »Kakšno vzgojo zahteva gospodarsko življenje od našega človeka?« Natečaja se mo re udeležiti vsakdo. Obseg naj bo najmanj ena pola, največ pa tri pole. Razpisane so za temo tri nagrade: prva v znesku Din 1.500-—, druga Din 1000’— in tretja Din 500—. Najboljši ro kopis SSM v svojih publikacijah natisne ter mu prisodi še običajni honorar. Rakopisi naj se po sijejo tajništvu Sloven. Sol. Matice do 1. febru arja 1932. — Tajnik. d Kolonija ljubljanskega RK v Polhovem gradcu. V soboto 4. t. ni. ob 10. uri je pripelja lepo okrašen avtobus kolonijo v Polhov gradeč Kolonija se je ustavila pred hišo predsednice RK ge. Grašičeve. Dobrodošlico so izrekli ga Marija Grašičeva v imenu RK, gdč. Ana 1IL .11 •iteinova v imenu šole in gg. Valentin Koritnik, župan ter Franc Tomšič v imenu občine. Vsem ne je zahvalil vodja kolonije g. Ivan Malnarii Nato je povabila ga. Grašičeva kolonijo na zakusko. Po zakuski je krenila kolonija peš v svoje novo bivališče v šolo. Šolsko poslopje je bilo okrašeno z zelenjem in državno trobojnico. V obednici je vodja kolonije še enkrat izrekel vsem zahvalo za lep sprejem ter polagal kolonistom na srce, da naj izkažejo svojo hvaležnost za velike dobrote z lepim in dostojnim vedenjem. Grajščakinja ga. Ana Delago je odstopila koloniji zastonj lep travnik, kjer ima kolonija sijajno kopališče. Iskrena ji hvala 1 Prijaznost prebivalstva in krasna okolica sta povzročili v koloniji najboljše razpoloženje. Vremensko poročilo. Včeraj je kazal baro-■i' v Ljubljani 757 9, termometer 192, remi vlaga 73%, smer vetra NNE, oblačnost >, dež (1-3 111111), v Mariboru je kazal barometer 7565, termometer 21-6, relativna vlaga 67%, tiho, oblačnost 9. Opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 292 (17-1), v Mariboru 27 (163), Zagrebu 306 (20-1), Beogradu 323 (17-2), Sarajevu J34 (13-5), Skolpju 31-8 (17-3). V oklepajih ,e označena najnižja temperatura. Hjtibljann Torek, 7. julija 1931, Vilibald. Pravoslavni: 24. junija, Rodj. Jov. Kr. Nočno službo imata lekarni Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. * ■ Sokol 11 poziva članstvo in naraščaj, da se udeleži pogreba brata Živka Lapajneta, ki je nenadoma preminul v civilu s sokolskim znakom. Pogreb bo danes ob 16.' iz hiše žalosti Prule, Sredina 10 na pokopališče v Štepanjo vas. Za telovadeče članstvo iu naraščaj udeležba obvezna. — Odbor. ■ 1. kolonija »Kola jugoslov. sester« v Ljubljani je odšla včeraj ob 18-55. v svoj »Dečji dom dvorne dame Franje Tavčarjeve« v Kra-Ijevico pod skrbnim vodstvom neumorne Kola-šice g. M. Gašperliiiove in pod nadzorstvom gdč. učiteljice V. Schottove za štiri tedne. Želimo naši slabotni deci, da se navžije zraka, solnca in morja in se vrne okrepčana na duhu in telesu. ■ Odprta noč in dan so groba vrata. V nedeljo popoldne je umrl v cvetu Tnlado s ti, Mar šele 22 let, pravnik Živ,ko Lapajne, sin-edinec sreskega referenta pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani dr. Živka Lapajneta. Pokojnik je iznenada podlegel težki infekciji, zato je njegova smrl vse, ki so ga poznali, globoko pretresla. Mladi Živko je bil marljiv dijak, ki se je udejstvoval tudi v raznih društvih. Bil je član akademskega društva »Jadran« in Sokola II. kjer je bil na glasu dobrega telovadca. Njegov pogreb bo danes ob 16. uri iz hiše žalosti, Pruile-Sredima 10, na pokopališče v Sleparijo vas. Pokojniku blag spomin! Hudo prizadeti l-odbiini naše is';reno sožalje! ■ Ogenj v Stepanji vasi. V Stepanji vasi se je vnelo gospodansko poslopje posestnika Kregarja, vulgo Adamovca. Ogenj je gospodarsko poslopje do tal upepelil, škoda je znatna. ■ Obnova hiše. Na Tržaški cesti stoji zidarski oder ob dvonadstropni hiši (štev. 11), ki je bila last trgovca Ivana Ruparja. Poslopje bodo obnovili. Obnovo hiše je prevzel zidarski mojster Franc Živec. ■ Obleke najnovejšega kroja pri »Gentlemen« Miklošičeva 18. Angleško blago v zalogi. — 1408 ■ Z bolnišnice. V bolnišnico so pripeljali 39-letno posestnikovo ženo Ncžj Le . -tikovo z Gore pri Sodražici. Splezala je na češnjo, da bj jih obrala, pa je padla z nje in si »lomila desno nogo. — 25-letna trgovska poslovodkinja Anica Medvedova, uslužbena v prodajalni Konsumne- 'a društva v Stožicali, si je kuhala s špiritom in ji je ta puhnil v obraz, da se je močno opekla. ■ Najuovcjše plošče in prvovrstne gramofone ima vi^dno v zalogi >Jugošporl« A. Rasber-ger, Ljubljana, Miklošičeva cesta 34. 1436 ■ Trpinčenja živali. Radi trpinčenja živali je bil prijavljen policiji mesarski pomočnik Josip A. Po Privozu je gnal bika in lelico in se mu je telica sredi ceste zgrudila. Ker telica od utrujenosti ni mogla vstati, jo je začel Josip pretepali s palico. Telica je bila privezana k bilui, zato je pretepal tudi bika, da bi bik potegnil na tleh ležečo telico na noge. ■ S strehe je padel. 26-letn.i krovski pomočnik Ivan Femc z Rudnika je piti s strehe Bolaf-fijevega poslopja na Medvedovi cesti štiri metre globoko in se težko poškodoval na desni strani prsnega koša. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnišnico. ■ Žensko kolo okradeno. Mariji Cerkovi, trgovki v Mostah, Predovičeva ulica 20, je bilo ukradeno izpred lekarne Uslar na Sv. Petra cesli kolo, vredno 1200 Din. ■ »MOTOH« KAVA DNEVNO SVEŽA! ■ Odgonska postaja na mestnem magistratu je imela zadnje dni več zanimivih odgnancev. Iz Belgije je dospela v Ljubljano družina rudarja Strnada, ki se je ponesrečil v nekem ta-mošnjem rudniku in so ga, ker ni mogel več delati, poslali v domovino. V Ljubljani je zdravnik ugotovil, da ima najstarejša hčerka Dragica ošpice. Oddali so jo v izolirnico, ostalo družino pa je spremil čuvaj Jezovšek v njen domači kraj pri Konjicah. — Policija je zalotila pod nekim kozolcem v Dravljah 17-letno Milenko iz Zaječarja. Nesrečnico so starši spodili z doma, ker je prišla v blagoslovljeni stan. V Sloveniji ima poročeno sestro in se je napotila k nji, da bi pri njej našla zavetje. Ta pa jo je prav tako zapodila in tako se je Milenka več dni potikala okrog. Policija jo je spravila na odgo-nsko postajo, kjer pa je službujoči zdravnik odredil, da so jo z rešilnim v0/0m prepeljali v bolnišnico. — Iz Radovljiškega sreza je bila izgnana 21-letna Marija, doma iz neke vasi pri Krškem. Na odgonski postaji je zblaznela in so jo morali zvezati z gasilskim pasom. Nesrečnico bodo zdaj naj-brže oddali v blaznico. IMetvibov m Meščani! Mesina občina okrasi o priliki profesorskega kongresa od 6. do 8. t. m. na časi gostom svoje hiše z državnimi zastavami. Vabim meščane, da store isto na svojih hišah. Mestni načelnik: Dr. Juvan, s. r. m Po odhodu g. Davorina žiinkoviča. V tukajšnjem dnevniku »Večerniku« je bila v soboto objavljena izjava gg. prol. Baša in prof. dr. Fr. Kovačiča, iz katere bi se dalo sklepati, da je bila naša notica o odhodu g. polpolkov-nika Zunkoviča iz Študijske knjižnice inspiri-rana po njem samem ali sicer kakorkoli ž njim v zvezi. Izjavljamo zato, da jo je uredništvo prejelo od osebe, ki g. Zunkoviča osebno sploh ne pozna. Alti je bil g. Žunkov,ič ravnatelj de iure ali le de faeto, stvari menda bistveno ne izpieminja. m Sokolski zlet v Št. liju. Sokolski zlet v Sl. liju v Slovenskih goricah je v nedeljo krasno uspel. Obisk je bil od povsod, tudi iz Maribora zelo velik in nastopi so pokazali rezultate vztrajnega sokolskega detla. Jz drugih banovin Temeljni kamen za novo kraljevo zadužbino V nedeljo je Nj. Vel. kralj svečano položil temeljni kamen za svojo novo zadužbino na iop-čiderskem Brdu. To je Dom srednješolcev, v katerem bodo imeli srednješolci vso oskrbo. Dom bo stal 10,000.000 Din. Kralj je prišel na svečanost v spremstvu maršala dvora generala g. Ace Dimitrijevima in upravnika dvora generala g. Vukoviča. Navzoči so vladarja prisrčno pozdravili. Vlado je zastopal minister za prosveto g. Božidar Maksimovič. Svečanost se je pričela z blagoslovitvijo temeljnega kamna, katero je opravil prola g. Mihajlo Popovič. Nj. Vel. kralj je ob tej priliki izdal listino z besedilom: »V imenu Očeta in Sina in sv. Duha. Mi. Aleksander Prvi, kralj Jugoslavije, smo položili danes temelj temu domu, ki je namenjen mladeničem iz vseh krajev naše domovine, dijakom srednjih šol, da se v njem pripravijo za službo med narodom.« Prota Popovič je kralja pozdravil in se mu zahvalil za njegovo izredno brigo za jugoslovansko šolsko mladino. Po 4 letih pojasnjen zločin Pred 4 leti so našli v Duškovcili pri' Užicah umorjeno mlado ženo posestnika Nikole Milutinoviča. Nikola je izjavil, da mu je žena nenadoma umrla. Postavil ji je na pokopališču spomenik in se zopet oženil. Te dni je pa bila pojasnjena nenadna smrt’ te mlade žene. Državni tožilec v Užicah je dobil anonimno ovadbo proti Nikoli in nekemu Andruči, češ da je Andric v sporazumu z Nikolom zadavil njegovo ženo v postelji. Andriča je vest po zločinu pekla in je nekemu svojemu prijatelju povedal, kako je Ni-količeva žena umrla. Orožniki so po lej ovadbi oba prijeli in izročili sodišču. b Samobor skeplianskega trgovca »a Dunaju. Iz IV. nadstropja nekega hotela na Dunaju izpred dnevi skočil trgovec Jovan Hadži Todovic iz Skoplja. V bolnišnici je podlegel hudim po-Ikodbam, ki jih je dobil pri padcu. b Nova ravnateljica beograjskega baleta. Plesalka Nina Kirsanova je angažirana v Narodnem gledališču v Beogradu kol ravnateljica beograjskega baleta. Novinarjem je izjavila, da bo popolnoma reorganiziral balet in prirejala baletne večere ler povabila v Beograd kot' goste najslavnejše plesne mojslre. b Delo Geološkega zavoda. V mesecu decembru lani so osnovali v Beogradu Geološki zavod kraljevine Jugoslavije. Za ravnatelja zavoda je bil imenovan univerzitetni profesor iz Zagreba in znani geološki strokovnjak Kerdo Koch. Letos bo zavod preiskal geološko sestavo vzhodne Srbije, Metohije, Kosova, okolice Beograda, t-ruške gore okolico Niša in številne pokiapue v Južni Srbiji ter južni del Dravske banovine. Naloga zavoda je, da proučuje geološko sestavo terena glede na agrikulturne potrebe. b Delavski dom v Novem Sadu. V nedeljo so otvorili v Novem Sadu dom Delavske zbornice, ki je ena izmed največjih palač v Novem Sadu Pri otvorilvi je zastopal ministra za socijalno politiko inšpektor Mirkovič. b Temeljni kamen za Narodno banko v Skopijo. V nedeljo so svečano položili temeljni kamen za novo palačo podružnice Narodne banke v Skopljti. Ob tej priliki je govoril guverner Narodne banke g. Bajloni in orisal novo stanje Narodne banke na podlagi novih zakonskih predpisov. Novo stanje Narodne banke je to-le: Podloga 2.291,000.000 Din, obveze 5.574,000.000 dinarjev, kritja 41-10%, zlato kritje 27-63% ostanek državnega dolga 1.825,000.000 Din. b Ruski invalidski dom v Beogradu. V nede Ijo so v Beogradu blagoslovili in položili te meljni kamen za invalidski dom »Car mučenik Nikolaj II.«. Dom bodo zgradili z denarjem, ki so ga nabrali po vsej državi in na zemljišču, ki ga je darovala beograjska občina. Pri nedeljski svečanosti je zastopal Nj. Vel. kralja polkovnik Carič. b Na pokopališču se je obesil. V Novem Sadu se je obesil na pokopališču stari natakar Joca Beložanski. Po prepiru z ženo je odšel iz hiše in se ni več vrnil. Našli so ga že mrtvega mimo idoči. . m Kre ovanje. Na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda so ludi v mariborski okolici, po-' sebno pa na Pohorju, obmejnem Kozjaku in Slovenskih goricah goreli številni kresovi. m Diplomski izpit je na tekstilni visoki šoli v Brnu napravil le dni Leon Gasparin, sin Tukajšnjega profesorja g. Gasparina. Čestitamo! m Odkritje spomenika padlim v Slivnici". V prijazni Slivnici pod Pohorjem so v nedeljo slovesno odkrili spomenik v svetovni vojni padlim domačinom. Slavnosti je prisostvovalo tudi več društev. Spomenik sam ie med navdušenim govorom odkril polkovnik Boža Putnikovič. ' Domača strelska družina je oddala častno salvo. LlJNA MARIBOR nogavice vseli vrst. m Ustanovitev novega Sokola v Radvanju. V nedelja ponoldne je bil v Radvanju prvi sestanek /a ustanovitev novega Sokola. Sokolsko župo je na sestanku zastopal dr. Pivko. Izvoljen je Ki pripravljalni r 'bor pod vodstvom sla- rosle Fiima. Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno JAKOB LAII. Maribor. 1184 ni Stavbna zadruga »Ribniška koča« ima svoj redni občni zbor v četrtek, dne 9. julija t. 1. ob 20. uri v restavraciji bolela Orel. Ker je ravno sedaj gradbena akcija v največjem razmahu, vabimo vse člane in prijatelje, da se v čim večjem številu udeleže tega zbora. m Kadi kvalitete iu eene — samo »K aro čevlje«! m Akrobacija za vojake. Znani akrobat na žici, Aleksič, je priredil v soboto ob 17. uri na Trgu svobode prestavo za vse vojaštvo mariborske garnizije. m Nenavadna slavnost. O priliki gasilske veselice pri Kostanjšku pri Sv. Martinu pri Vurberku v nedeljo popoldne, je veleposestniški nadupravilelj g. Viktor Kegl iz Vurbenka slovesno izročil mali, osemletni Landelini Makučevi, hčerki šolskega upravitelja Makuca krasen zlat medaljon z verižico, dar g. grofa Herbersteina v zahvalo za pozdravni govor in cvetje 0 priliki otvoritve mostu čez Dravo pri Gornjem Dupleku, dne 17. maja letos. Plemenita gesta je vzbudila splošno odobravanje. m Poroke. Pretekli teden so se v Mariboru poročili: Anton Kosle, zidar in Gizela Dolojš, posestnica; Josip Uhler, elektromonler iu Rozalija Macher, posestniška hči; Franc Jelenc, ključavničarski mojster in Karolina Klojčniik, posestniška hči; Franc Sekol, pekovski pomočnik on Marija žižele, služkinja; Janez Zasl, trgovski pomočnik in Ivana Namestnik, kontori-stinja; Ignacij Lesjak, čevljarski mojster in Alojzija Jamnikar, viničarka; Alfonz Kramer, fostilničar in Marija Ledinek, posestniška hči; [©rman Zelenko, strojevodja in Julija VVeigl, šivilja ter Anton Tiechler, šofer in Josipina Dell’Olivo, šivilja. Bilo srečno! m Pijte original »CHABESO«. 1114 m ^mrti. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Vinko Blatnik, posestnik, 5-1 let; Julijana Ati-derle, gostilničarka, 41 let; Josip Uri,h, čevljar, 25 let; Ivan Kolarič, hlapec, 21 let; Josipina Midliil, rojena Weber, gostilničarka, 55 let; Neža Seyfried, žena trgovca, 45 let; Marija Weiss, vdova po poštnem uradniku, 59 let; Anton Leskovšek, zasebnik, 59 let; Manija Ogner, rojena Škofič, žena delavca, 67 let in Mariin Majcen, nadučitelj v pokoju, 72 let. Naj v miru počivajo I m Kinematografi. Grajski kino: zvočni nemški velefilm »Sin belih planin«. Kino Union: zvočni nemški velefilm »Zbogom ljubezen«. m Za brezposelne. Borza dela v Mariboru išče: za Maribor 2 hlapca, 6 delavcev, 3 zidarje, 2 pleskarja in slikarja, 3 krojaške vajence; za izven Maribora 2 hlapca, 1 krojača, 4 opekat-je in 2 pekovska vajenca. Ženske: za Maribor 3 strojne pletilje, 1 šiviljo za obleko, 1 šteparieo, 1 tekačico, 3 pomožne delavke; za izven Maribora 10 kmečkih dekel, 2 kmečka gospodinji, 2 plačilni natakarici, 2 natakarici, 1 servirarko (za Varaždin), 2 hotelski kuharici (za Bačko), 1 trgovsko pomočnico (za Tezno), 3 pomožne delavke (za Kamnico). Maribor in okolico: 25 kuharic, 35 služkinj, 3 sobarice, 2 varuški, 3 positrežnice, 2 gospodinji in 1 vzgojiteljico, 2 šiviljski učenki in 1 vajenko za Stepanje gornjih delov Čevljev. Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU LAHU, Maribor. 1182 m Samomor. Včeraj popoldne se je v gostilni Zokalj na Meljski cesti s samokresom ustrelil v prsa 50-,I.’ ' <> ■ . h:" _a Sokola in nje- govih nalog za telesno in duhovno vzgojo na šega naroda Čestital je k slavju, da bi novi sokolski prapor zbral pod svojim okriljem vse iz borovniške kotline. Govor zastopnika g. bana je napravil zelo globok utis in izzval veliko odobravanje navzočih. Pozdrav župnega starešinstva je izročil župni podstarosta br. Krapež, ki se je spominjal vseh veselih in težkih časov borovniškega Sokola. Ob zaključku se je spominjal Nj. Vel. kralja in vsega kraljevskega doma, borovniškemu Sokolu pa je čestital k slavju z željo, da bi se zbrala cela borovniška kotlina pod novim praporom in postala ena sama sokolska družina. Kumica sestra Košutova je nato razvila prapor in privezala krasen trak v jugoslovanskih barvah s primernim nagovorom. Starosta br. Drašler je nalo izročil prapor praporščaku bratu Tonetu Sokliču, ki je izvršil slovesno prisego, nakar je novi prapor med pokanjem topičev visoko zaplapolal v poletnem vetriču. Sledilo je nato zabijanje žebljev. Prvi je zabil srebrni žebelj, darilo bana br. dr. Draga Marušiča, prosvetni Sel g. dr. Lončar, starosta br. Drašler in mnogo odličnih zastopnikov in prijateljev borovniškega Sokola s primernimi gesli in posvetili. Po končani slovesnosti pred Sokolskim domom je odšla povorka z novim sokolskim praporom po vasi na telovadišče k sestri Heli Švigljevi. Povorka je bila mestoma toplo pozdravljena od občinstva. Točno ob 16. se je pričela javna telovadba, ki je bila izvrstno obiskana. Javno telovadbo so otvorili člani • (24) s prostimi vajami z« praški zlet, ki so bile izvedene dokaj skladno. Po članih je ženski naraščaj (12) izvedel dve prosti vaji za praški zlet zelo dobro, nakar je moški naraščaj (21) v lepem kritju in precej dobro absolviral prvo prosto vajo za zlet v Pragi. Moška (18) in ženska deca (18) sla izvedli nato igre, ženski in moški naraščaj pa nekaj prav lepih preskokov čez konja na šir z ročaji. Izvrsten je bil nato nastop članic (20) s prostimi vajami za praški zlet. Cerkniške članice so nato prav dobro izvajale proste vaje za praški zlet leta 1926 in žele zasluženo pohvalo občinstva, nakar je vrhniški moški naraščaj (14) lanske proste vaje za Beograd izvedel dobro in skladno. 11 članic z Vrhnike je nalo na štetje izvajalo proste vaje, ki so bile posrečene in dobro izvedene, nakar sta zaključili dve vrsti na orodju javno telovadbo. Na drogu smo videli nekaj prav čedno izvedenih vaj, odlikoval se je zlasti s svojimi mojstrsko izvedenimi vajami brat Perdan iz Ljubljanskega Sokola, enako dobro izvedene vaje smo videli na bradlji. Pri celi prireditvi je odlično igrala cerkniška gasilska godba, ki je svojo težko nalogo rešila nadvse častno. Kapelnik br. Žuljan zasluži s svojimi godbeniki vse priznanje. Prireditev je v moralnem in tudi gmotnem pogledu popolnoma uspela kljub raznim mahinacijam nasprotnikov Sokolstva. Borovniškemu Sokolu kličemo: Naprej, nazaj ne korak! Zdravo! — II. Novi sokolski prapor v Polju Ob liajkrasuejšem vremenu je v nedeljo popoldne marljivi Sokol v Polju razvil svoj novi prapor, ki mu ga je darovala kumica sestra inž. Reševn. Na predvečer slavnosti ji je Sokol priredil podoknico ob lepi udeležbi domačega občinstva. V nedeljo dopoldne so se vršile na letnem telovadišču skušnje, popoldne pa slavnostno razvitje prapora. Pri prihodu vlaka iz Ljubljane, s katerim je prišlo Sokolstvo, se je formiral s kolodvora v Polju sprevod došlih gostov na letno telovadišče. Na telovadišču se je izvršilo takoj slavnostno razvitje prapora. Zbrane goste in Sokolstvo je pozdravil v lepem nagovoru starosta inž. Reš, ki je najprej pozdravil zastopnika dravske divizijske oblasti, ravnatelja papirnice dr. Pavlina, župana g. fiartrožo, starosto sokolske župe br. dr. Pipen-bacherja in zastopnike vseh bratskih sokolskih društev. Starosta inž. Reš je nato razvil prapor, na katerega je kumica privezala krasen trobojni trak, ter ga izročila praporščaku, ki je svečano obljubil, da bo nosil sooklski prapor^ neomadeževan za čast kralja in domovine. Govorili in časli'~li so nato starosta z: ir" r-peiihnclier, zastopnik divizije, za sokolske čele šolski upravitelj Požar v Zalogu in drugi. Kontno se je zahvalil društveni načelnik sestri ^kumici za krasen dar, nakar se je razvila po vasi povorka z godbo prosvetnega društva, novim praporom in praporoma iz stepanje vasi in Most, burno pozdravljen od številnega občinstva. V povorki je korakalo nad 400 sokolskih pripadnikov. Po prihodu na telovadišče se je pričela javna telovadba, pri kateri so nastopili vsi društveni oddelki s prostimi vajami, ki so jih izvedli vsi zelo dobro in skladno, Zlasti Člani (54) so :i proste vaje za praški zlet izvedli res vzorno in skladno. Pri orodni telovadbi so telovadci nastopili na drogu, bradlji in konju in pokazali nekaj prav srečno izvedenih vaj. Javni telovadbi je prisostvovalo številno občinstvo iz Ljubljane in okolice, ki je bilo izredno navdušeno od lepega nastopa. Po telovadbi se je vršila prijetna zabava, ki je potekla v splošno zadovoljstvo posetuikov. Sokolu v Polju čestitamo k lepemu slavju z željo, da bi novi sokolski prapor zbral vse zavedne Jugoslovane pod svojini okriljem! Zdravo! I. H. Prva sokolska župa novomeške župe Mirna peč, 5. julija. V nedeljo 28. junija je ludi prijazna vas Kar-teljevo, ki leži pod vznožjem ponosnega hmeJ-niškega gradu, enega najlepših v novomeški okolici, proslavila na najsvečanejši način spomin kosovskim borcem in osvetnikom, ki so dali življenje za svobodo našo in ustvaritev mogočne jugoslovanske države. Tega dne je bil namreč v osnovni šoli ustanovni občni zbor sok. čete, ki je pod okriljem matičnega sokolskega društva Mirna peč. Kmalu popoldne so se pričeli zbirati pred vaško šolo karteljevski možje, fantje in deklet«, vsi novi navdušeni borci sokolske misli, ki so nestrpno pričakovali bratov in sester iz Mirne peči, da z njimi proslave rojstvo prve sokolske čele v novomeški 60k. župi. Ob 13. so se pripeljali na vozeh sokoli iz Mirne peči, nakar se je takoj pričel ustanovni občni zbor, ki ga je vodil starosta mirnopeškega sok. društva br. Rupena Ivan. Zbor je olvoril br. Erker Valter, šol. uprav, v Karteljevem, ki je z navdušenim predgovorom pozdravil vse navzoče brate :n sestre. Za njim je govoril župni delegat br, Karol štrbenk, o ideji Sokolstva, o delu v sokolski četi, predvsem prosvetnem kakor tudi o nalogah, ki jih ima sokolska četa v evoiem kraju. Njegov prepričevalen in globoko zamišljeni govor so sprejeli navzoči s splošnim odobravanjem ter z navdušenim vzklikanjem. Po govoru je pristopilo k četi 30 članov in članic. Društveni prosvetar br. Sila Milan je nato obrazložil v kratkih besedah pravilnik sok. čete, nakar je bil izvoljen in predlagan v potrditev župi sledeči upravni odbor čete. Za starešino Kresal Franc, nam. Žagar, prosvetar br. Erker Valter, šol. uprav., nači Lokar Anton, tajnica sest. Erker Danica, blag. Zajec in revizorja Starič in Lokar. Občni zbor se je zaključil z gromovitim in navdušenim vzklikanjem Nj. Vel. kralju, Nj. V ie. prest. Petru, Jugoslaviji in Sokolstvu. Naloga Sokolstva je, da ustanavljamo sok. čete, j'h moralno in gmotno podpiramo, ker one ja-čijo in širijo sokolsko idejo med najširše plasti našega naroda, v korist in ponos domovini in Sokolstvu. Na delo karteljevski četašil . S. M. Kočevje Dijaški doni — Kočevje ima svoj redni občni zbor dne 15. julija ob 18 30 v društvenih prostorih z dnevnim redom: poročilo predsedstva, upravno, gospodarsko, finančno in peda goško poročilo, volitve odbora in slučajnosti. Novo mesto Poslovilni večer dirigenta Fakina. Te dni nas je zapustil večletni učitelj na tukajšnji Glasbeni matici g. Albin Fakin s soprogo tor odšel v Kranj. Požrtvovalno in /. veliko ljubeznijo sta vzgajala oba zakonska druga našo mladino ter ji odpirala čustveni svet glasbe. Poleg težkega šolskega dela sta našla še vedno dovolj časa, da sta sodelovala pri vseh glasbenih prireditvah, vodila zborovo petje in sokolski orkester. Mani slednjega so v velikem spoštovanju in ljubezni do svojega voditelja pripravili dragima umetnikoma iskren poslovilni večer v salonu hotela Windischer. Orkester je zaigral več lepih komadov, predsednik orkestra trgovec Edinund Kastelic se, je v toplih bese,dah poslovil od dirigenta ter mu v spomin izročil krasno taktirko, ki naj ga še v tujih krajih ob vseh prireditvah spominja, da so še nekod drugod ljudje, ki so znali cenili njegovo in njegove gospe delo ter se ga radi spominjajo, kot naj tudi on ne pozabi dolenjske metropole. To je slavljenec prav iz srca obljubil, ker se mu je Novo mesto resnično priljubilo. Vrstili so se še drugi govori in napitnice, zunaj na vrtu pa 'e publika zasedla vse prostore in tako počastila poslavljajoča .se glasbenika. Tudi mi jima želimo na n oven) mestu polno sreče in zadovoljstva! Litija Zadnja toča je napravila na vsem sadju mnogo škode. Zelo ne pozna to na češnjah, ki so z malimi izjemami vse gnile. Moj odgovor. Glede na popravek v .Jugoslovanu-. dne ‘28. junija odgovarjam: V mojem članku o 43lelmioi .»Lipe*: sem zaradi pičlega prostora poudaril samo one, kri so ob odločilnih trenutkih za Lipo največ storili (ko je društvu grozil razpad itd.) Zalo nisem poudaril, da je ravno zdaj dirigenl g. Perlot. Z besedo vodja . proti koncu članka ni bilo mišljeno, da je akademik g. Brilii dirigent ati kapelnik. Primerjava dela g. Bril lija z delom g. Jereba je upravičena, če upoštevamo Briliijevn delo za salonski orkester. Čudim se, zakaj g. Jagodic ni poslal, popravka, ko so ga nedavno imenovali v nekem listu dirigenta »Lipej-, dočim je dirigent sr. Perlot. In zakaj se ni tedaj g. Pertot razburil. Sicer je pa za mene zadeva zaključena, človeku jf. boli, da v Litiji domačinu ne priznajo nikoli to, kar mu gre. Ali ste pozabil, tisti, ki se razburjate zaradi Brillija, da je on, posebno ko je biO g. Pertot na turneji, vodil začetnike vsak dan od 20 do polnoči. — Obračunč Drago. Izvoz vina iz Dravske banovine v Avstrijo — po kvaliteti V južnih vinorodnih krajih nniie države določujejo kvaliteto vina in jo tudi plačujejo večinoma samo po vsebini alkohola. Drugače je pri nas, v severnem pasu jugoslovanske vinske produkcije; tu pridelujemo najfimejSa vina, pri katerih ni odločilna jakost vina odnosno vsebina alkohola, marveč skladnost vseh drugih dobrih svojstev rujne kapljice, ki nudi pametnemu pivcu Sele pravi užitek. Z drugimi besedami: pri nas išče in razmeroma dobro plačuje tudi inozemski vinski trg v prvi vrsta — kvaliteto. Naravno je, da slabe trsne vrste— ne glede na zloglasne samorodnice — v neprikladnih legah in zemljah ter povrh še radi preranih trgatev dado nezrela vina, prave kislice, torej z malo, kvečjemu do 10 volumnih % alkohola, toda z mnogo ■j.eirovet kisline; taki pridelki ne zdržijo konkurence na svetovnih tržiščih 9 cenenimi in bolj milimi vini iz toplejših vinorodnih pokrajin, zato nam preostajajo kvečjemu, žal, samo še za domačo potrošnjo. Semkaj prištevamo v splošnem naša najmižjeproeentna vina, katerih naproti ukci jo najhujše čutimo. Na drugii strani pridelujemo izjemoma naj-višjeprocenlna vina, s 13, 14 ali celo še nekaj več volumni mi % alkohola, ki radi lega miso vselej tudi najokusnejša. Poudariti moramo posebej, da naše podnebne razmere ne morejo ustvarjati nikakršnih prirod tvih sladkih vin, ki morejo biti le produkt vročega južnega soinca. Tu ne pomaga nobeno umetničenje. Izjemo bi mogli tvoriti jagodni izbori kot nekake specialitete, ki so pa pri nas velika redkost in se prav za prav slabo izplačajo. Nekako v sredini med navedenima kvalitetama so naša gozdna, zrela, stanovitna (povreta) naravna vina, ki predstavljajo najbolj priljubljeni gorički pridelek — seveda od prvovrstnih trsnih vrst, leg in vinskih let — z nepopisno ugodno aromo iti rožico, kar zadivi vsakega s pošto vale a lega božjega daru iz naših so!učnih goric. Avstrija uvaža iz Dravske banovine sicer bore malo vina, vendar razmeroma še največ od vseh tujih uvoznih držav. Zanimivi so številčni podatki o izvoju vin iz Dravske banovino v Avstrijo po kvaliteti v poslednjih 9 mesecih: september 1930—maj 1931. Zadevni statistični material smo zbrali in uredili na banovinski kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Mariboru, k«i vsa od nas izvožena vina v količinah od 50 litrov naprej analizira — obenem v svrho kontrole po zakonu o vinu itd. Podatke smo združili v 3 skupine [>o kvaliteti vin I. do 10 vol. % alk. — 8-18% izvoza; II. z nad 10 do 13 vol. %' alk. = 7909% izvoza; IM. z nad 13 vol. % alk. = 12-73% izvoza; 100--%. Za vina pod I. — od moštov z do 17% sladkorja — je v Avstriji najmanj zanimanju, za vina pod II. — od moštov z nad 17 do 22% sladkorja — največ, za vina pod III. — od moštov z nad 22% sladkorja — tudi malo. Za vina pod III. je bila nekdaj avstrijska uvozna carina razmeroma jako nizka, kar je imelo pni naših izvoznikih za posledico, da so forsirali izvoz visokoprocentnih vin, katerih pa je od priroda pri nas redno malo. Najelegantnejša natur«a vina Dravske banovine — v večjih količinah — so v skupini II, zato so sposobna, da oliranijo in utrdijo dobri glas naših vin v inozemstvu. Po posrečeni ponovni obnovi vinogradov za pomnožitev kvalitetne produkcije bo to veljalo še v večji meri. Geografski nazivi porekla v Dravski banovini deloma že obstojajo, vendar še niso povsem ustaljeni. To za pospeševanje zdravega vinskega [ ' 'meta velevažno vprašanje zasluži največjo pozornost in se proučuje na pobudo oblasti v organizacijah interesentov našega vinskega gospodarstva. — Andrej Žmavc. Gospodarske vesti X Kulturna, trgovska in industrijska karta kraljevine Jugoslavije. Drž. pov. naklada knji-žara v Zagrebu je izdala to karto v merilu 1:750.000. Poleg »gospodarskega adresarja«, ki ga je izdal zavod za pospeševanje zunanje trgovine, je ta karta drugo značilno delo nove dobe v jugoslovanski gospodarski politiki. Kakor zaznamuje adresar poedina podjetja, tako ponazoruje karta področje vsake posebne industrije, določa njen značaj, važnost in kapaciteto. Karta je izdelana na osnovi banovinske in sreske razdelitve države. Spričo tega pridejo do izraza tudi finančne sile političnih upravnih edinic. S to karto je bila izpolnjena velika vrzel v naši kartografiji, obenem pa tudi stara želja našega gospodarskega sveta. V priročnem dodatku karti so zbrani članki beograjskega. zagrebškega in ljubljanskega župana ter strokovni elaborati zborničniških tajnikov iz omenjenih treh mest. Cena karti na platnu s palicama 250 Din, v obliki knjige 120 Din. Vse delo je sijajno uspelo in zasluži vsako hvalo. • X Davek na poslovni promet in krojači. — Obrtna zbornica v Beogradu sporoča: Ker so v več primerih davčne oblasti zahtevale od krojačev plačilo davka na poslovni promet, bodisi osnovnega, bodisi dodatnega, se obveščajo krojači, da so spričo takozvanega kombiniranega skupnega davka, ki ga plačujejo izključno pro-izvodniki-proizvnjalci oziroma uvozniki, oproščeni vsakega nadaljnega plačevanja davka na poslovni promet. Borzna poročila dne 6. julija 1931. Devizna tržišča Ljubljana, 6. julija. Amsterdam 2275-18 do 2282-02, Berlin 1341-02—1345-04, Bruselj 778-9(5 do 790-32, Budimpešta 987-01—989-97. Curih 1095-15—1098-45, London 275'10—275-92, Ne\v- york 5642-18—5659-18, Pariz 221-38—222-04, Praga 167-50-168. Trst 296-01—296-91. Zagreb, 6. julija. Amsterdam 2275-18—2282-02 Dunaj 795-07—797-47, Berlin 13-4102—13-4504, Bruselj 787-96-700-32, Budimpešta 987-01 do 988-97, London 275-10-275-92, Milan 296-01 do 296-91, Newyork kabel 56-5318—56-7018, Pariz 221-38—222-04, Praga 167-50-168-—. Curih 1095-15—1098-45. Dunaj, 6. julija. Amsterdam 286-32, Atene 9-2325, Beograd 12'5575, Berlin 16874. Bruselj 99-20, Budimpešta 123-96, Bukarešta 4’2337, London 34-6113, Madrid 67-75, Milan 37‘25,New-york 711-20, Pariz 27-855, Praga 21-0675. Sofija 5'156, Stockholm 190'65, Kopenhagen 190-50, Varšava 79’61, Curih 137'85. Curih, C. julija. Beograd 911625. Pariz 20'22, London 25-1075. Nevvvork 516;05, Bruselj 71*95, Milan 27-03, Madrid 49. Amsterdam 207-80, Berlin 122-42, Dunaj 72\53, Stockholm 138-45, Oslo 138-2750, Kopenhagen 138-2914, Sofija 3-74, Praga 15-2875, Varšava 57-85, Budimpešta 90-1250, Atene 6-70. Carigrad 2-45. Bukarešta 3-0750, Helsingfors 13. Buenos-Aires 166. Vrednostni papirji Ljubljana, 6. julija. 8% Blaire 91, 7% Blaire 81, Celjska p. 150, Ljubljanska kred. 120, Prva hrvatska šted. 950, Kred. zav. 195. Vevče 120, Stavbna družba 40, Ruše 145. Zagreb, 6. julija. Državni papirji: 7% inv. posojilo 85 bi., vojna škoda ar. 397—399 (398), kasa 397—399. uit. dec. 400—404, 4% agr. obv. 46-50, 7% Blaire 79-50-80 (80-50), 8% Blaire 90-25-90-75 (90-90-50), 7% poa. hip. banke 80-81, Begluške 63—6375 (.63—64). Banke: Hrvatska 50—60, Praštediona 955—965, Jugosl. Union 163—167, Jugo 66"50—67, Ljublj. kred. 120—123, Medjunarodna 68 d.. Srbska 190 do 192, Zemaljska 120—122. Industrije: Šečerana Osijek 245—260, Trboveljska 255—259, Slavonija 200 d., Vevče 120 d., Guttman 110—120, Nar. šum. 25—30, Danica 65—70, Drava 235—236, Nar. mlin. 15 bi., Isis 43—44, Dubrovačka 320 do 350, Jadr. pl. 460 d., Oceanija 190 tl. Vsoffamogočnemu je dopadlo, da jo poklical k Sebi našega preljubega sina-edlnca, oziroma brata ŽIVKA pravnika ki je danes popoldne v 22. letu starosti in v cvetu svoje mladosti podlegel pretežki infekciji. Pogreb predragega se bo vršil v torek, dne 7. julija t. l. ob 16. viri iz hiše žalosti, Prule-Sredina 10, na pokopališče v Štepanjo vas. Ljubljana, dne 5. julija 1931, Dr. Živko in Antonija Lapajne, starši, Natala in Sonja, sestri 1586 Dunaj, 6. julija. Bankverein 15, Dunav-Sava-Adria iH‘25, Prioritete 93-40, Trbovlje 31-60. Žitna tržišča Ljubljana, 6. julija. Tendenca stalna, promet 1 vagon pšenice. Novi Sad. 6. julija. Novosadska javlja, da v bodoče ne bo nolirala cene za pšenico, pšenično moko in pšenične otrobe, ker je tem produktom po zakonu določena cena. Promet se bo objavil redno kakor dosedaj. — Vso nespremenjeno. Promet: pšenica 5 vagonov, koruza 25 vagonov, moka 7 vagonov. Tendenca nespremenjena. Budimpešta, 6. julija. Tendenca stalna, promet brez posla. Koruza: maj 11-05 1170 (1170 do 1172), julij 13-82—18-35 avgust 13-35 (13-37 do 13-38), september 13-41—13-43 (13-43 do 13-45). Ljubljansko lesno tržišče Ljubljana. 6. julija. Tendenca slaba, brez prometa. Agitirajte za »Jugoslovana«! Jaoonska kavarna Lovska In Cankarjeva kavarna, povsem moderno renovirana, le nanovo otvorjeno dne 7. t. m. v kolodvorski ulica 29, gostilna in kavarna „LEON\ Lep senčnat vrt z vhodom Iz Miklošičeve c. In Kolodvorske ul. Odprto vsak dan do 2. ure in odprto od 4. ure. — Otvoritev se izvrši z godbo in raznovrstno zabavo. Točila se bodo pristna dolenjska in štajerska vina. Mrzla in topla jedila vedno na razpolago. Pridite in ne bodete se kesali. Se priporočaja Leon In Fani Pogačnik Malinovec I pristen domači izdelek po ceni Din 18.— za kg dobavlja v svaki množini tvrdka Julif Zupan Ljubljana, Sv. Petra c. 35. £2ehirO"inženerja Iščemo, kot šefa za tehnično oddelje-nje velike elektrotehniče tvrdke. Dolgoletne uspešne izkušnje In praksa v tem svojstvu potrebna. Izčrpne pismene ponudbe na PUBLICITAS a. d. Beograd, Kralja Milana 10/IV. pod štev. 27377. 1775 Razpis. Mestna elektrarna in vodovod v Brežicah razpisuje službo obratovodje, ki bi bil obenem monter« Nastop službe 1. septembra 1931. Plača po dogovoru. Prošnje, opremljene s spričevali in osebnimi listinami, je vlagati pri mestni elektrarni v Brežicah (občinski urad) do 15. julija 1.1. js.-?.-* Mestna elektrarna In vodovod v Brežicah. Za počitnice bersie »V oklopnjaku okoli sveta«. Pestro ln zabavno čtivo. V dveh delih; vsaki del po Din 20-—, vezan Din 26-—. Naroča se pri upravi »Jugoslovana«. Ljubljana, Gradišče št. 4. Morski vrag eden naj lepših romanov svetovno znanega ameriškega pisatelja Jacka Londona, se dobi za nizko ceno Din 20-—, vezan izvod Din 30-—. Naroča se pri upravi »Jugoslovana«, Ljubljana, Gradišče št. 4. Izkušenega elekiromonierja za stikalno napravo mestne mreže in instalacije iščemo. Elin d. d.. Zagreb, Vrhovčeva 7. 1576 Trajna ondulacifa po najnovejšem načinu potoni aparata »Adolf 1931« po naj nižji ceni in z garancijo izvršuje damslti brivski salon Malko SijaLovit Ljubljana Prečna ulica 4 1565 Vrtne 1579 zaklopne stole prodala pisarnaTribuč na Glinoah — tel. 2605 liipiiiir prekrasni ljubavni roman. Cena Din 30'—, v platnu vezan 35'—. Naroča se pri upravi »Jugoslovana11, Ljubljana, GradiSče štev. 4 Zakon o uradnikih (U. Z.) Nujno potreben vsakemu državnemu uradniku, dobite v upravi ..Jugoslovana", Ljubljana, Gradišče 4. Knjižica obsega 194 strani, od katerih odpade 17 na stvarno kazalo. Cena 18 Din. Za poštnino 1 Din v znamkah. Naročite ga še danes, ker je za-oga tnaihna. ak-lad-rni papir se poceni proda Na razpolago večja količina Naslov pove uprava Jugoslovana F*................... Bukova drva l)>li premog I pri tt. ..KURIVO* LJUBLJANA Dunajska cesta 33 | (na Ralkanu) I elofon št. 34 - 431 Fotomeyer Maribor, Gosposka ul. 39. - Vse foto-potreb-ščine kakor aparati se dajejo na obroke. Izdelava amaterskih slik v 4 urah. 984 Nogavice, roko« vice, volna In bombai 468 ••joeneje ln * veliki Izbiri pri KARL PREl.OG Ljubljana, Židovska uiisa ta ftUd tr«. Sfavbne nasvete daje tehnični biro „T e h n a“, Ljubljana, Mestni trg 25-1. 507 Kolesa 1428 po Din 1500.— »CEITRA« Ljubljana Masarykova cesta Prodajalka papirne strokezdolgo-tetnimi spričevali išče službo. Ponudbe na anončni zavod Hinko Sax, Maribor. 1574 Vara, vdova R. Radakovič, Maca Jaki!, Zlatica Stilinovič, vse roj. toniarič, hčerke ter sinova Josip in Janko javljajo globoko užaloščeni v svojem imenu in v imenu ostale rodbine, da je mili in predobri oče, odnosno tast, stari oče, brat, gospod Josip Lončarič -Rokan sen. velepodjetnik in posestnik danes ob 6. uri popoldne v 64. letu starosti v Selcih v hrvaškem Primorju naglo preminul. Zemeljski ostanki nepozabnega pokojnika se prenesejo v torek, dne 7. t. ni. iz hiše žalosti ob 10. uri pretlpnldn« na domače pokopališče v Selcih. Sv. maše zadušnice se bodo brale v Selcih in v Škradu. Pokoj njegovi mili in preblagi duši. V Selcih, dne 5. julija 1931. 1587 Speri ORŽAVNO PRVENSTVO Primorje sc z zmago nad Ilirijo pla-sira na četrto mesto v tabeli — Visoka zmaga BSK — Mačva je siguren kandidat za ožje državno prvenstvo. V nedeljo se je odigralo kompletno kolo v državnem prvenstvu. Nekateri rezultati so presenetili, kar velja zlasti za vojvodinsko skupino. V Ljubljani je zmagalo Primorje pred ogromnim številom gledalcem. Istočasno je v Zagrebu Hašk podlegel Hajduku, kar je povzročilo, da je Primorje doseglo četrto mesto pred HaSkom. Stanje vodilnih se v posameznih ligah ni spremenilo. BSK in Mačva sta si znatno utrdila vodilni poziciji in sta bržkone sigurna kandidata za ožji krog tekmovalcev, ki bodo po končanih ligah tekmovali za naslov državnega prvaka. Po nedeljskem kolu je stanje prvenstva naslednje: I. liga Gradjanski 6 5 0 1 9 : 4 10 Concordia 6 4 X 1 12 : 9 9 Hajduk 5 3 0 2 23 : 6 6 Primorje 5203 11:13 4 Hašk 6 1 1 4 13 : 12 3 Ilirija 6 1 0 5 8 : 32 2 II. liga BSK 5 5 0 0 24 : 3 10 ftaSk 5 3 0 2 13 : 8 6 Jugoslavija 4 2 0 2 6:8 4 Blavija 4 2 0 2 4:9 4 Beko 6 114 6 : 12 3 jug 4 0 1 3 3 : 16 1 III. liga Mačva 7 7 0 0 12 : 2 14 Bačka 7 5 0 2 13 : 7 10 Gradjanski 7 4 0 3 19 : 11 8 Band 7 3 0 4 13 : 8 6 Vojvodina 7 3 0 4 14 : 13 6 Slavija 7 3 0 4 12 : 15 6 Obilič 7 2 0 5 12 : 21 4 PSK 7 1 0 6 13 : 28 2 Primorje — Ilirija 4 : 1 (2 : 0) Za tekmo je vladalo ogromno zanimanje. Oba kluba sta imela enake izglede na zmago. Sele na dan tekme same, ko se je izvedelo, da Ilirija ne bo mogla nastopiti v najmočnejši sestavi, je splošno prevladovalo mnenje, da bo zmagalo Primorje. To se je tudi zgodilo. Moštvi sta nastopili: Primorje: Jančigaj — Svetic, Jug II — Zem-Ijak, Slamič, Pišek — Jug I, Slapar, Erman, Jež Uršič. Ilirija: Pressinger — Strehovec, Bergles — Unterreiter, Dekleva, Oman — Ice, Lah, Košak, Doberlet, Pfeifer. Zmagalo je odločnejše moštvo zasluzeno. Primorje ni sicer nudilo take igre kot Ilirija, vendar je predvedlo v vseh delih bolj izenačeno igro. Izrazito slabih točk ni imelo. Nekateri igrači so igrali slabše kot običajno, popolnoma pa ni nihče odpovedal. Zmago je odločila kril* uka vrsta, ki je znatno prekašala svoj vis-a-vis. Napad je igral enostavno. Kombiniralo se je prav malo, pred golom sta bila izredno nevarna Uršič in Erman radi svoje odločnosti. V obrambi sta zlasti zadovoljila Jančigaj in Svetic. , . , , , Ilirija ni igrala slabo. Napad je predvedel z izjemo tekme s Concordio, do sedaj najboljšo igro v državnem prvenstvu. To velja zlasti za desno stran. Prav dobro se je uveljavil novinec Lah, ki je bil poleg Iceta najboljši mož Ilirije. Doberlet ni dosegel ostale četvorice. Krilska vrsta nosi glavno krivdo na porazu. Izrazito slab je bil Dekleva. Oman in Unter sta Imena dobre momente — vsi pa so grešili v podajanju. Zoga je vedno priletela na napačen naslov. Obramba je zadovoljila. Pressinger se je pokazal malo nesigurnega, kar je pri prvem nastopu umljivo. Sokriv Je drugega gola, prt ostalih ga ne zadene nikaka krivda. Sodnik g. Joksič (Beograd) je bil na mestu. Gole so zabili: v 7. min. Erman radi napake Omana, v 34. min. Uršič. Po odmoru v 21. min. Doberlet iz kota, v 35. in 36. min. Erman. Gledalcev okoli 2600. Ostale ligine tekme Zagreb: Hajduk Hašk 2 . 1 <1 . 0). Beograd: BSK—Slavija 6 : 0 <2 : 0). Skoplje: Jugoslavija—Jug 3 : 1 <1 : 0). Sarajevo: Sašk—Soko 2 : 0 (2 : 0). Os Jek: Mačva—Gradjanski 2:0Služb. nov.« od 6. januarja 1922). Obsoja se: po § 3. zakona, s katerim se začasno podaljšuje veljavnost zakonitih predpisov o kaznovanju preskrškov od 31. decembra 1929 (z ozirom na čl. 8 prej citiranega zakona) na 1 (en) dan zapora in na 300 Din denarne kazni, ki se v slučaju neizterljivosti izpremeni v smislu čl. 16. zak. o pobijanju draginje v kazen nadaljniih 6 dni; po § 389. k. p. r. na povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni; v smislu čl. 19. zak. o pobijanju draginje, pa se ta sodba po pravomočnosti na stroške obdolženca objavi v službenem delu lista »Jugoslovan«. Sresko sodišče v Konjicah, odd. III., dne 29. aprila 1931. & 6 941/30-16. im Dražbeni oklic. Dne 11. avgusta 1931 ob /eseti h bo pri podpisanem sodišču/v sobi št. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zagorje, vi. M. 58. / Cenilna vrednost: 20.42286 Din; najmanjši ponudek: 11.813 84 Din. Pravice, katere bi ne prj|>uščale dražbe, je priglasiti sodišču najpbzneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle vež uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiielja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deskj tega sodišča. Okrajno sodišč« v Litiji, dne 28. junija 1931. Konkurzni razglasi S 20/31-2. 1870 746. Konkurzni oklic. llazglasitev konkurza o imovini Franje Žitnik, lastnice trgovine z mešanim blagom F. Tome v Medvodah. Konkurzni sodnik Jerman Jakob, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Upravnik mase dr. Jaške Josip, odvetnik v Ljubljani. Prvi zbor upnikov pri podpisanem so dišču, soba št. 140 dne 11. j u 1 i j a 19 31 ob desetih. Oglasitveni rok do 1 0. a v g u s t a 19 3 1. Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 14. avgusta 1931 ob ob desetih. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. julija 1931. Razglasi raznib uradov in oblastev Štev. 6624/11. 1869 Razpis. Direkcija drž. rudnika Velenje, razpisuje za na dan 16. junija 1931 ob enajstih nabavo: 25.000 kg pšenične moke, 5.000 kg koruze, 2.000 kg bučnega olja, 2.000 kg riža Splendotr I. Pogoji se dobe pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 4. julija 1931. •j. St. 231/1931-1. 1863 Razpis. Osrednja pr otit u ber k u I o zn a liga v Ljubljani razpisuje za vodstvo protituberkuloz-nega dispanzerja v Ljubljani mesto strokovnega zdravnika. Ondiinacijske ure — začasno po šest ur tedensko — se določijo dogovorno z zdravnikom, istotako višina honorarja. Prošnje je vložiti do vštetega dne 10. avgusta 1931 pismeno na naslov: Osrednja protituber-kulozma liga v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 20. V prošnji je točno navesti vse osebne podatke, datum in kraj promecije ter priložiti Izpričevala o dosedanjem zdravniškem službovanju in o specializaciji za zdravljenje tuberkuloze. Osrednja protituberkuluma liga v Ljubljani, 30. junija 1931. 0? - \ ' |P8g P. Ripson: 7 Marsove skrivnosti (Roman.) — Toda to je nemogoče, to je blazno, je vzkliknil nesrečni Dull. Kaj bo pa med tem z menoj? Saj se niti minute dalje ne morem držati. — Bodite no pametni in splezajte tri ali štiri metre nazaj. — Zakaj? — Ali še sedaj ne razumete? Hočem Vas s prostim koncem vrvi privezati, da se Vam ni treba tako krčevito držati v času moje odsotnosti. Sedaj je Dull razumel. Z velikansko težavo je splezal nekaj metrov navzgor, kot sem mu bil svetoval. Ves čas sem se bal, da se ne zruši name ter me potegnil seboj v brezdno. Toda up mu je dal znova moč, da je ob-ladal svoje živce. Ko sem smatral, da je dolžina vrvi zadostna, sem splezal za njim in odrezal pod seboj konec vrvi. Ce vse svoje življenje ne bi bil toliko gojil telovadbe, bi nikdar ne mogel tega izvršiti. Z odrezanim koncem sem Dulla opasal pod rameni ter ga pričvrstil na vrv. Potem sem začel plezati navzgor. Bil sem tako silno razburjen in obenem se mi je bila vsa energija vrnila, tako da sem bil siguren, da bom vspel. Ko sem stopil na granitni nadzidek, sem pa v svoji razburjenosti pra^dobro videl meniha pred seboj, ki se je bil med tem popolnoma prebudil iz svojega katalep-tičnega sanjarenja. Niti trenutek nisem pomišljal. Skočil sem nanj ter mu zadal tako silovit udarec s pestjo na sence, da se je na mah zgrudil. Nato sem zdirkal do sobe, kjer sva bila zaprla. Hotel sem odpreti vrata, ali, oj groza, spomnil sem se, da sva jih zaklenila in da ima Dull ključ v svojem žepu. To je bilo preveč za moje itak že prenapete živce. Kar sesedel sem se na tla in začel ihteti. Mislil sem, da bom zblaznel. Ali kot se to večkrat zgodi, mi je v trenutku najhujše nervoze došla rešilna misel, tako da sem se naenkrat začel na glas smejati: čemu bi rabil obleko zaprtega meniha, ko je pa drugi menih ležal napol ubit le nekaj korakov od mene? Človek v svoji nervoznosti res včasih ne pomisli, kako je rešitev blizu. Skočil sem k menihu, mu strgal kuto z života, potegnil svoj majhni žepni nožič, edino orodje, ki mi je bilo ostalo, in zrezal sem močno kuto v dolge trakove, ki sem jih med seboj zvezal. Delo mi je šlo hitreje izpod rok, kot sem bil mislil. Ves čas se je strahovito bliskalo. Ravno sem bil končal, ko sem začul vzdih Dulla iz globine. Treba se je bilo podvizati. Ovil sem si novo napravljeno vrv okoli ledja ter naglo splezal doli k Dullu. Ta se je komaj še držal. Sam ne vem, odkod sem imel toliko moči, da sem v naglici privezal novo vrv ob staro ter se previdno začel spuščati po podaljšku navzdol. — Menda pod nami vendar ni brezdno v pravem pomenu besede? je prestrašeno dejal Dull, a ravno v tem trenutku so moje noge dosegle tla. — Na dnu sem, vzkliknil veselo in trenutek pozneje se je poleg mene zrušil Dull, ki so ga že zapuščale moči. Objemala sva se kot blazna od veselja. In vendar še nikakor nisva bila rešena. V luči neprestanih bliskov sva videla, da se nahajava v globokem blatnem jarku med zidom stolpa in zidom jezuitske cerkve. Na obeh drugih straneh je bil ta jarek zaprt z debelimi železnimi rešetkami. Brez dvoma so zapirale vhod v kanale, ki so vodili izpod zidovja, kot je to navadno v takšnih poslopjih. Spoznala sva, da nisva prišla dalje, kot sva bila v zatvoru. Toda Dull, ki se je bil opomogel od svoje vrtoglavice, je bil spet energičen in premišljen kot vedno. Takoj je začel raziskovati zidovje, ki nas je obdajalo in kmalu je našel med grmovjem skrito obokano odprtino. — Le poglejte, to je naša rešitev. Nekam bova že prišla. Podzemski hodnik je dosti visok, da lahko zravnano korakava naprej. — Toda jaz se bojim, da se ne izgubiva v labirintu takšnih hodnikov in da morava potem v temi žalostno od lakote poginiti. — Prav nič se ne bojte in sledite mi. Oprezno bova prodirala dalje. Toda komaj sva napravila počasi nekoliko korakov v temo, sem vskliknil od straha. Pred nama je vse žarelo v slabi vijoličasti luči, tla in zidovi. Bil je pogled, da me je kar groza obhajala. — To je pa res imenitno, je navdušeno vzkliknil Dull, imava naravno razsvetljavo. To so znane svetlikajoče se bakterije, takozvana mrzla luč, ki je istega izvora kot luč preperelega lesa. To je razsvetljava bodočnosti! Konec Hollywooda ? Dandanes je Hollywood v Kaliforniji Se vedno neka božja pot za filmske zvezde in zvezdnike in za tiste, ki bi to radi postali. V Hol-lywood se je napotilo že na tisoče mladih, lepih in zdravih ljudi, ki jih je gnala tja želja po filmski slavi, toda sreča je bila le malokomu mila. Hollywood je namreč neka država v državi, kjer niso poznali nobenih niti največjih svetovnih dogodkov, ampak so se brigali samo za vedno nove filme in za reklamo zanje. Ustvarjati vedno nove filme pa ni tako lahko in ameriški filmi so se od resničnega življenja toliko bolj oddaljevali, kolikor več filmov so si morali izmišljevati. Kritika je bila vedno manj zadovoljna in vedno ostrejša, zlasti v Evropi, toda v Hollywoodu se za vse to niso nič zmenili, ampak so delali po svoje naprej. Pozorni so postali šele potem, ko so začela kinegledališča prav kar cele tedne praznovati zaradi vedno večjega pomanjkanja res dobrih filmov. Pa tudi filmski zvezdniki se ne čutijo v Hol-lywoodu več zadovoljne, zlasti ne tisti, ki so duševno nekoliko živahnejši. Posebno jih jezi, ker se javnost silno rado vtika v njihove privatne zadeve. Hollywood je namreč majhno, podeželsko gnezdo, kjer ve vsak o vsakem vse. Pa tudi razni pisatelji filmskih romanov in zgodb niso s Holly\voodom več zadovoljni in znani ameriški pisatelj Dreyser je imenoval nedavno to mesto rak-rano civilizacije, ki bi jo bilo treba izžgati. Zato pa splošno računajo, da bo Hollywood kmalu izgubil svoje ime zaradi splošne uevolje, ki se vedno bolj širi. Kakšne lase sta imela Adam in Eva Ameriški protestantski duhovnik Tomaž Murley se je resno zagrizel v rešitev ve-levažnega vprašanja, kakšne lase sta imela Adam in Eva: ali sta imela črne lase ali pla-ve? O barvi las naših očakov namreč ne stoji v svetem pismu nič, prav nič. Slikarji so pač že neštetokrat slikali prvo človeško dvojico, ampak vsak slikar je dal lasem Adama in Eve pač tisto barvo, ki je najbolj ugajala njegovi obliki obeh; na nekaterih slikah imata Adam in Eva črne lase, na drugih zopet plave, rdečkaste itd. Ta zmešnjava pa je učenega Tomaža Murleya tako motila in jezila, da je sklenil priti stvari do dna. In je mož res uganil takole: Ker sveto pismo barve las prvih dveh ljudi nikjer ne omenja, je čisto gotovo, da sta bila oba — plešasta ... V Newyorku izgine po 25.000 ljudi vsako leto Lani se je »izgubilo« v Newyorku nad 25.000 ljudi, med temi tudi 3500 dečkov in 2450 deklic. Tako poroča uradno vodja tistega oddelka newyorške policije, ki potem išče izgubljence. »Dečke goni želja po dogodkih in čudnih doživetjih iz domače hiše«, pravi načelnik oddelka za »izgubljence«, »deklice pa postajajo navadno žrtve razuzdanih pohotnežev«. Za dečke ni treba biti posebno v skrbeh, ker se je še malokdaj slabo godilo fantičem, ki so z doma ušli. To so navadno jako krepki in zdravi pobje, ki si znajo v življenju vedno pomagati. Za deklice pa jo vedno zelo nevarno, če pobegnejo od doma, kjer uživajo največje in najboljše varstvo. Resnica pa je, ki jo dokazuje izkustvo, da so v 99 od sto slučajev domači ljudje krivi, če pobegne to ali ono dekle neznano kam. Zato pa starši nimajo vedno prav, če svoje olroke za vsako otročarijo pretimo zmerjajo ali celo pretepajo; otroka je pač treba razumeti. Starši morajo dajati otrokom pogum in se morajo ž njimi pogovarjati o vsem, kar pač tega ali onega otroka zanima, tako da gledajo otroci v slariših svoje najboljše prijatelje, ne pa svoje zatiralce ali celo sovražnike. Kjer otroci »čutijo ljubezen, tam ne begajo z doma«. Pismo samomorilke Samomorov je danes toliko, zlasti po velikih mestih, da jih dnevniki niti ne omenjajo več; časopisi poročajo le še o takih samomorih, ki so po svojih okolnostih nekaj posebnega. Tako se je n. pr. pred nekaj dnevi umorila v Londonu neka deklica, ki je zapustila to-le pismo: »Umreti je nekaj zelo zanimivega in nekaj prav posebnega je misel, da že čez nekaj ur ne bo treba več ne jesti, ne piti, ne spati, na smejati se in ne jokati se. Čemu naj človek živi, če se vsega lahko na jako lep način iznebi — s smrtjo! Zelo zanimivo bi bilo tudi, če bi si mogla vzeti življenje na kakšen moderen način, n. pr. da bi se vlegla v razkošno urejeni kopalnici v kad in bi si prerezala žile. Žalibog pa se moram zadovoljiti z zastrupljenjem z navadnim, vsakdanjim plinom. Rada bi tudi umrla bogata, da bi vse svoje premoženje zapustila popolnoma neznanim ljudem — toda, če bi bila res bogata, kdo ve, če bi me potem še smrt veselila?« Polom v Gallspachu Mesto Gallspach blizu Linza je bilo dolgo vrsto let popolnoma neznano v širši javnosti in niti turisti in letoviščarji niso poznali tega kraja. Svetovnoznano pa je postalo to mesto, ko je začel »zdravnik« Zeileis zdraviti tukaj ljudi s svojo čudodelno električno palico. Zeileisu se ima mesto zahvaliti za lep del svojega razvoja. Ko pa je začela zaradi hudih napadov vplivnih nemških zdravnikov na Zeileisa njegova slava nekoliko temniti, se je začela tudi v mestu občutna gospodarska kriza. Prej so ljudje zidali vedno nove hotele, nove vile in nove hiše, da so dobili tuji bolniki dovolj stanovanj — danes pa je vse pusto iti prazno. Stavbišča nimajo nobene cene več, še manj pa zadolžena poslopja. Posebno trda prede Gallspachu, odkar je začel tamošnji krajevni list priobčevati vedno ostrejše napade na Zeileisa, ki ga javno dolži sleparstva. Ti napadi so porazno vplivali ut obisk Gallspacha in danes izgleda mesto kakor izumrlo. Boj proti mamilom V Ženevi se bo začela v kratkem konferenca, ki se bo pečala z ureditvijo trgovine t raznimi mamili (morfij, opij, kokain itd.) Konference se bodo udeležili zastopniki okoli 50 držav, med temi bodo zastopane tudi vse balkanske države, pa tudi Rusija, Turčija, Perzija in Egipt, kjer je trgovina in tihotapstvo z mamili najbolj razvito. Doslej so uradno ugotovili, da znaša zdravniška potreba po mamilih po vsem svetu na leto le 9700 kilogramov, producirajo pa tega blaga na leto nad 15.000 kilogramov. Razne oblasti pa, ki zasledujejo tihotapce z mamili, so ugotovile, da razpečajo tihotapci tega blaga najmanj po 30.000 kilogramov na leto, torej trikrat več kakor znaša dejanska potreba. Oblasti zaplenijo sicer vsako leto prav izdatne količine mamil in jih uničijo, velik del pa le pride v roke nesrečnih žrtev teh strupov. Doslej pa se je pokazalo, da vse nadzorovanje te trgovine ni moglo zatreti in konferenca v Ženevi bo imela posla dovolj, če bo hotela to vprašanje ugodno rešiti. tjuiuir tii run V Medui (v Egiptu) so dogotovili veliko napravo za zbiranje solnčnib žarkov s posebnimi ogledali. Solnčne žarke pretvarjajo v elektriko. Vitka rodbina: »Glejte, da se ne boste okrepčali preveč!« Prva slika nesreče angleške podmornice »Poseidon« Začetkom meseca junija se je potopila v kitajskih vodah angleška podmornica »Poseidon«. S podmornico vred se je potopilo 18 mornarjev, rešili so pa le 4. Reševanje teh štirih mornarjev kaže slika. Nov glavni kolodvor v Milanu 30. junija so otvorili v Milanu nov glavni kolodvor, ki so ga začeli delati pred 25 leti. Kolodvor je oden največjih v Evropi. Izdaja tiUlcarna »Merkur«, GrefforUSra ulloa 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Hihilek. - Urednik llilan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja Avgust Rozman. — Val » Ljubljani